Slovenian tourism strategy from 2022 to 2028

3. POSVETOVALNA benchmark analiza 1 SKUPINA ZA UPRAVLJANJE DESTINACIJ Evalvacija izvajanja in doseganja ciljev STRST 2017–2021 in smernice za načrtovanje razvoja turizma v Sloveniji v strateškem obdobju 2022–2028 (MGRT, 2021) STANJE & KLJUČNI IZZIVI KAKO USPEŠNI SMO BILI PRI REALIZACIJI STRST 2017-2021 # Ključni razvojni cilji 2021 Realizacija 2019 % realizacije Priliv iz naslova izvoza potovanj: 3,7 1 do 4 milijarde EUR 2,75 milijarde EUR 69 - 74 2 5 – 5,5 milijona turističnih obiskov 6,2 milijona 113 - 125 3 16–18 milijonov nočitev 15,8 milijona 88 - 99 Povprečna dolžina bivanja 3,1–3,4 4 dneva 2,5 74 - 82 18.000 do 22.000 novih sob, od tega + 10.227 glede na 2015, od 5 v hotelskem sektorju 8.500 tega rast v hotelih le + 0,3 % 47 - 57 prenovljenih in 6.500 novih sob Povečanje zaposlovanja za polni 11.086 (delovne ure, sektor 6 delovni čas v turističnem sektorju na I55 - gostinska dejavnost) 92 12.000 zaposlenih 1 IZZIVI 2 3 Ponudba zaostaja Nizka dodana Kadri za obljubo zelene vrednost (obseg, kompetence, butične Slovenije pogoji) 4 Učinkovitost 5 Odvisnost turizma od 6 Porušeno ravnotežje upravljanja drugih dejavnosti turizem-okolje-prebivalci (na destinacijski in podjetniški ravni) in (povezovanje in sinergije znotraj (koncentracija, intenziteta, prešibko podatkovno podprto nosilna zmogljivost) panoge in med sektorji) odločanje 7 8 Slovenija zelo omejeno 9 Pomanjkanje Visoka nagovarja zahtevnejše avtentičnih (kulturnih) sezonskost segmente in elementov v turistični ponudbi ciljno trži izven poletja in podobi (urejenost ambienta) 10 11 12 Zaostajanje v Trendi Podnebna, zdravstvena, mednarodni varstvena in druga v novi normalnosti globalna tveganja konkurenčnosti RAZVOJNI SCENARIJ TRIJE SCENARIJI RAZVOJA TURIZMA MANJ VEČ IN NEKAJ VEČ IN JE VEČ ŠE VEČ VELIKO BOLJE „Butično“ „Množično“ „Uravnoteženo“ Zaostajanje v kvantitativni Nadaljnje pospeševanje Zmerna kvantitativna rast ob rasti ob popolnem kvantitativne rasti ob stagnaciji pospešeni rasti kakovosti in osredotočenju na kakovost in ali zaostajanju kakovosti dodane vrednosti dodano vrednost SCENARIJ 1 SCENARIJ 2 SCENARIJ 3 MED TREMI SCENARIJI RAZVOJA TURIZMA SMO SE ODLOČILI ZA SCENARIJ 3 MANJ VEČ IN NEKAJ VEČ IN JE VEČ ŠE VEČ VELIKO BOLJE „Butično“ „Množično“ „Uravnoteženo“ Zaostajanje v kvantitativni Nadaljnje pospeševanje Zmerna kvantitativna rast ob rasti ob popolnem kvantitativne rasti ob stagnaciji pospešeni rasti kakovosti in osredotočenju na kakovost in ali zaostajanju kakovosti dodane vrednosti dodano vrednost SCENARIJ 1 SCENARIJ 2 SCENARIJ 3 SCENARIJ 3 Zmerna kvantitativna rast ob pospešeni rasti kakovosti in dodane vrednosti NEKAJ VEČ IN VELIKO • Kvantitativna rast obsega ponudbe in količine povpraševanja je BOLJE zmerna. Ne dosega stopenj rasti v preteklem obdobju. • Rast obsega turističnih kapacitet intenzivnejša na področju „Uravnoteženo“ hotelskih in podobnih kapacitet in nižja na rasti enostavnejših nastanitvenih kapacitet. • Naložbe v turistični dejavnosti predvsem v prenove in izboljšanje kakovosti obstoječih kapacitet, zmerno v novogradnje. • Poudarek na dvigu kakovosti storitev, objektov in infrastrukture. Pri človeškem dejavniku poudarek na dvigu kakovosti človeškega dejavnika ob zmernem zagotavljanju obsega kadrov. • Prihodi, prenočitve in zasedenost kapacitet zmerno naraščajo. • Trženje na zahtevnejše segmente in trge s srednjo in srednje do višjo kupno močjo in doseganje ravni višjih povprečnih doseženih cen. KAZALNIKI 2019 IN 2028 PO SCENARIJIH Kategorija oz. kazalnik razvoja 2019 SCENARIJ 1 SCENARIJ 2 SCENARIJ 3 Skupaj vsi prihodki ustvarjeni v gospodarstvu iz naslova turistične potrošnje: 3,2 mrd EUR 4,1 mrd EUR 4,3 mrd EUR 4,7 mrd EUR Skupaj vsi prihodki iz naslova dejavnosti Gostinstva in igralništva 2,3 mrd EUR 2,8 mrd EUR 3,0 mrd EUR 3,2 mrd EUR Skupaj dodana vrednost v celotni dejavnosti gostinstva in igralništva 0,92 mrd EUR 1,16 mrd EUR 1,19 mrd EUR 1,31 mrd EUR Dodana vrednost na zaposlenega v celotni dejavnosti gostinstva in igralništva 29.313 EUR 35.482 EUR 33.350 EUR 38.429 EUR Dodana vrednost na zaposlenega v celotni nastanitveni dejavnosti I 55: 36.326 EUR 52.287 EUR 49.830 EUR 59.618 EUR Prihodki iz poslovanja na realizirano prenočitev (RevPOR) v celotni dejavnosti I 55 85 EUR 132 EUR 99 EUR 130 EUR Prilivi z naslova izvoza turističnih potovanj: 2,8 mrd EUR 3,3 mrd EUR 3,9 mrd EUR 3,9 mrd EUR Delež vseh turističnih in s turizmom povezanih dejavnosti v BDP Slovenije 6,5% 6,4% 6,8% 7,5% Skupaj število zaposlenih, ki jih generira turistično povpraševanje 44.730 49.540 54.349 53.266 Skupaj število zaposlenih v dejavnosti I 55.100 8.700 9.098 9.705 9.531 Skupaj število zaposlenih v dejavnosti I 55 9.200 9.973 10.829 10.378 Skupaj število zaposlenih v dejavnosti I 56 19.700 20.284 22.384 21.206 Število vseh prenočitev 15,8 mil 14,4 mil 18,4 mil 17,1 mil Število prihodov vseh gostov 6,2 mil 4,7 mil 6,7 mil 5,6 mil Povprečna doba bivanja vseh turistov 2,5 dni 3,0 dni 2,8 dni 3,0 dni Skupaj dodatno število vseh turističnih enot/sob (glede na stanje v letu 2020) 2.572 sob/enot 15.025 sob/enot 4.425 sob/enot Število dodatnih sob v hotelih in podobnih obratih 1.313 sob/enot 3.151 sob/enot 2.626 sob/enot Število dodatnih sob v vseh drugih vrstah kapacitet 1.259 sob/enot 11.874 sob/enot 1.799 sob/enot Skupaj kumulativno potrebna višina naložb v vseh osrednjih turističnih dejavnostih I 55, I 56 in R 92.001 v celotnem obdobju (2022-2028) 1,3 mrd EUR 2,1 mrd EUR 1,5 mrd EUR KAZALNIKI 2019 IN 2028 PO SCENARIJIH Kategorija oz. kazalnik razvoja 2019 SCENARIJ 1 SCENARIJ 2 SCENARIJ 3 Število razpoložljivih ležišč vseh vrst / 100 prebivalcev (pvp EU '19 = 7) 8,2 8,1 9,9 8,4 Gostota turistične dejavnosti v državi (štev. vseh nočitev/dan/km2, pvp.EU'19=2,2) 2,1 1,94 2,49 2,31 Intenzivnost turistične dejavnosti v državi (štev. vseh nočitev/100 prebival./dan, pvp 2,1 1,89 2,42 2,25 EU'19=2,7): Ogljični odtis iz celotne nastanitvene dejavnosti (I 55) na nočitev (v kg 39,9 kgCO2e/nočit. 30,0 kgCO2e/nočit. 36,4 kgCO2e/nočit. 30,3 kgCO2e/nočit. CO2ekv./prenočitev) Celoten ogljični odtis (višina emisij TGP) generiran iz celotne turistične dejavnosti v 1.255 kt CO2e 1.058 kt CO2e 1.443 kt CO2e 1.242 kt CO2e letu (v kt CO2ekv.) Ogljični odtis celotne turistične dejavnosti na enoto (1 EUR) BDP turizma (v kg 0,40 kgCO2e/EUR 0,26 kgCO2e/EUR 0,33 kgCO2e/EUR 0,26 kgCO2e/EUR CO2ekv./EUR) Ogljični odtis celotne turistične dejavnosti na enoto (1 EUR) dodane vrednosti (v kg 0,96 kgCO2e/EUR 0,59 kgCO2e/EUR 0,79 kgCO2e/EUR 0,60 kgCO2e/EUR CO2ekv./EUR) V pretekli strategiji STRST 2017-2021 smo imeli predvsem temeljne kvantitativne kazalnike uspešnosti, v novem strateškem obdobju v skladu z izbranim uravnoteženim scenarijem uvajamo t.i. „nove“ kazalnike uspešnosti, na vseh stebrih trajnosti: Poslovno-finančni vidik | Družbeni vidik | Ekonomski vidik | Okoljsko-podnebni vidik | Organizacijski vidik VIZIJA #VIZIJA SLOVENIJE Slovenija je Uresničevanje vizije: Večina respondentov (STRST 2017- meni, da je Slovenija pomembno 2021) ZELENA BUTIČNA napredovala pri uresničevanju zelene, aktivne in zdrave pozicije in boljši globalni prepoznavnosti, manjši napredek pa pri destinacija za kategorijah, ki predpostavljajo večjo dodano vrednost – butičnost in »petzvezdična 5-ZVEZDIČNA DOŽIVETJA doživetja«. Priporočilo evalvacije (MGRT, 2021): Primernost vizije za novo obdobje: velika večina v anketi ocenjuje, da je zastavljena ŠIRŠI ZAPIS VIZIJE: vizija z manjšimi spremembami primerna tudi za naprej (43 %); Globalna zelena butična destinacija za Potrebna intervencija na ponudbeni strani. zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika (Vir: Evalvacijska spletna anketa, januar, in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. 2021, N= 265) Slovenski turizem v novem strateškem obdobju in novi normalnosti potrebuje nadgrajeno, transformativno IZHODIŠČE vizijo, ki nas bo združila v nujno potrebnem premiku k bolj uravnoteženemu in odpornemu turizmu, z bolj izraženim karakterjem slovenske identitete, odločno višje dodane vrednosti in v interesu vseh deležnikov. V obsegu turizma želimo ustvariti nekaj več kot v predhodnem obdobju, predvsem pa želimo, da je to veliko bolj kakovostno in veliko bolje. Za vse. 2. Usmerjena je na ponudbeno stran (navznoter) 3. in ne na ciljno Spodbuja 1. pozicijo dvig kakovosti 4. Nadalje krepi (navzven) in povezanosti Vse deležnike široko sprejet v celotni verigi usmerja k trajnostni vrednosti odločno višji koncept razvoja turizma dodani vrednosti 5. ZNAČILNOSTI Poleg vrednot narave krepi NADGRAJENE pomen kulture, avtentičnosti, VIZIJE 2028 zdravja in kakovosti bivanja Še naprej gradimo „zeleno zgodbo“ Slovenije, Pospešujemo butičnost – kakovostno ponudbo pri čemer odločno krepimo zeleno vrednost – (ki jo odlikujejo principi lokalnega karakterja, kulturnih vsebin, trajnostnega nadgrajujemo zeleno infrastrukturo in razvoja, odgovornega doživljanja narave, ponudbo ter v ponudbi in podobi krepimo premium storitev, 5-zvezdičnih doživetij, personalizirane izkušnje, vrhunske avtentične (kulturne) elemente. gastronomije, tehnoloških inovacij in digitalno podprtih procesov). Ustvarjamo ponudbo z višjo dodano vrednostjo, ZELENO = po meri zahtevnejšega in odgovornega obiskovalca. OKOLJSKA + DRUŽBENO-KULTURNA + BUTIČNO = PREMIUM EKONOMSKA TRAJNOST, + AVTENTIČNO (PRISTNO SLOVENSKO – izražen LOKALNI z močnim slovenskim zelenim lokalnim KULTURNI KARAKTER DESTINACIJ) karakterjem ZELENA BUTIČNOST. Manjši odtis. Večja vrednost za vse. Naša zelena Razvijamo turizem višje dodane vrednosti V INTERESU VSEH DELEŽNIKOV: zaveza se izraža v manjšem 1 ZADOVOLJNA LOKALNA SKUPNOST (uravnotežen razvoj turizma, ki prinaša vrednost v lokalno ekonomijo, podpira vložke v urejeno okolje (okoljskem in ohranjeno naravo in kulturno krajino, prinaša nove priložnosti za mlade, družbenem) odtisu. krepi lokalno identiteto ter omogoča ohranjanje kulturne dediščine). Uspešno ohranjamo biodiverziteto, 2 USPEŠNA PODJETJA, ki skrbijo za MOTIVIRANE in ZADOVOLJNE kakovost okolja in ZAPOSLENE in vlagajo v razvoj ponudbe. naravnih vrednot ter z upoštevanjem  NAVDUŠENI OBISKOVALCI, ki dobijo bolj poglobljeno izkušnjo, ostanejo POJASNILO VIZIJE 3 dlje in potrošijo več, cenijo tako naravo kot kulturne vsebine in avtentični nosilnih zmogljivosti ravnotežje med karakter destinacij, radi priporočajo naprej in se vračajo. življenjem in obiskom. ZELENO – Slovenija turizem razvija na Elementi tržne uravnotežen in odgovoren način, po mednarodnih standardih trajnosti. pozicije BUTIČNO – Ustvarjamo kakovostno ponudbo z višjo dodano vrednostjo, po CILJNO TRŽNO trajnostnih standardih in po meri individualnega odgovornega obiskovalca. POZICIONIRANJE Nagovarjamo INDIVIDUALNEGA ODGOVORNEGA, zahtevnejšega gosta, ki v skladu s trendi novega luksuza išče in ceni avtentična, edinstvena in kakovostna Kot kakšna destinacija želimo biti prepoznavni na trgu? (5-zvezdična(doživetja. POZOR: Gre za koncept tržnega pozicioniranja in ne pozicijski slogan. Slovenija je destinacija, kjer je NARAVA vedno na dosegu. Narava, ki navdihuje in Zelena butična destinacija za vabi k aktivnostim. Narava, ki nas uči pomena odgovornega ravnanja. individualnega odgovornega gosta, V Sloveniji se človek ustavi in poskrbi za ki ceni naravo, zdravje, kulturna svoje ZDRAVJE in dobro počutje. Stoletja tradicije in edinstvene termo mineralne doživetja in avtentični karakter lokalnih vode in naravni zdravilni faktorji. skupnosti. Slovenija na stičišču Alp, Krasa, Mediterana in Panonske nižine nudi raznolika in lahko dostopna KULTURNA DOŽIVETJA z močnim lokalnim Green, boutique destination for conscious traveller, who AVTENTIČNIM KARAKTERJEM. values nature, health and well-being, cultural experiences and authentic character of local communities. Varna destinacija, majhne, uravnotežene in gostoljubne lokalne skupnosti. Za kaj si prizadevamo, kaj želimo doseči? Preboji, ki jih moramo doseči. ► USMERJENA NAVZNOTER Kot kakšna destinacija želimo VIZIJA biti prepoznavni – koga želimo povabiti v ZELENA BUTIČNOST. Slovenijo? ► USMERJENO NAVZVEN Manjši odtis. Večja vrednost za vse. Vizija je namenjena strokovni javnosti, skozi kampanjo CILJNO TRŽNO POZICIONIRANJE vseslovenske kampanje internega komuniciranja za bolj urejeno, gostoljubno in zeleno Slovenijo (zadnji ukrep v okviru strategije) pa jo predstavljamo tudi širši slovenski javnosti – Zelena butična destinacija vsem Slovencem. za individualnega odgovornega gosta, ki ceni naravo, zdravje, kulturna doživetja in avtentični karakter lokalnih skupnosti. Koncept ciljne tržne pozicije se pretvarja v pozijski slogan in kreativno komunikacijsko rešitev, pod znamko I feel Slovenia. STRATEŠKI RAZVOJNI OKVIR CILJI STRATEŠKI CILJI (SC) oziroma strateška področja delovanja ZZIVI Ponudba zaostaja za obljubo zelene butične Slovenije Poslovno-finančni vidik Družbeni vidik Ekonomski vidik Okoljsko-podnebni vidik Nizka dodana vrednost PODJETJA in LJUDJE: prebivalci, LOKALNA SKUPNOST – LOKALNO-GLOBALNI Kadri (obseg, DESTINACIJE zaposleni, gostje REGIJA – SLOVENIJA VIDIK kompetence, pogoji) Učinkovitost upravljanja Odvisnost turizma od drugih dejavnosti Porušeno ravnotežje turizem-okolje-prebivalci KAKOVOST, ZADOVOLJSTVO POZICIONIRANJE RAZOGLJIČENJE (koncentracija, intenziteta, nosilna VREDNOST PREBIVALCEV, TURIZMA KOT in zmogljivost) in ZAPOSLENIH GENERATORJA URAVNOTEŽENJE Visoka sezonskost in VREDNOSTI SLOVENSKEGA CELOLETNOST Slovenija zelo omejeno GOSTOV v drugih panogah TURIZMA nagovarja zahtevnejše PONUDBE segmente in ciljno trži in ► Odgovornost in zavzetost izven poletja ► Pogoji za dvig ugleda turističnih deležnikov, da Pomanjkanje avtentičnih ► Pogoji za drzen preskok v zeleno butičnost in panoge, turističnih poklicev TRAJNOSTNEGA zmanjšujejo vplive na (kulturnih) elementov v vrednostno transformacijo in kakovosti storitve, RAZVOJA okolje in podnebje ter turistični ponudbi in ponudbe za zagotovitev ponosa, vključevanja postanemo najbolj napredna podobi domačinov ter ► Razumevanje vpliva in panoga pri trajnostnih mednarodne konkurenčnosti turistične industrije na trgu zagotavljanja avtentičnosti večdimenzijske funkcije zavezah v EU in prehodu Zaostajanje v mednarodni turizma višje vrednosti izkušnje gostov turizma za gospodarstvo ter Slovenije v ogljično konkurenčnosti povečanje obsega prebivalcev nevtralnost in podjetij, ki imajo koristi od Trendi v novi turizma normalnosti Organizacijski vidik GOVERNANCE Podnebna, zdravstvena, varstvena in druga KOMPETENTNE IN UČINKOVITE UPRAVLJAVSKE STRUKTURE globalna tveganja ► Pogoj za uspešno povezovanje turističnega ekosistema na vseh ravneh in usmerjanje razvoja turizma RAZVOJNI CILJI (znotraj strateških ciljev oziroma strateških področij delovanja) > 5 x 4 = 20 Poslovno-finančni vidik Družbeni vidik Ekonomski vidik Okoljsko-podnebni vidik Organizacijski vidik PODJETJA IN DESTINACIJE LJUDJE: prebivalci, zaposleni, LOKALNA SKUPNOST – LOKALNO-GLOBALNI VIDIK GOVERNANCE gostje REGIJA – RS KOMPETENTNE IN KAKOVOST, VREDNOST RAZOGLJIČENJE IN UČINKOVITE IN CELOLETNOST ZADOVOLJSTVO POZICIONIRANJE URAVNOTEŽENJE PREBIVALCEV, UPRAVLJAVSKE PONUDBE TURIZMA KOT SLOVENSKEGA ZAPOSLENIH IN STRUKTURE GENERATORJA TURIZMA

1. Uravnoteženje GOSTOV VREDNOSTI in 1. Nadgradnja in kakovosti, obsega TRAJNOSTNEGA 1. Uravnavanje in strukturiranje modela / in strukture 1. Turizem kot zaželen RAZVOJA boljše upravljanje vsebin in dvig nastanitev, in ugleden turističnih tokov in kompetenc delodajalec, ki 1. Okrepitev (zelenih) destinacij gastronomije in destinacijskih organizacij privablja tudi več mladih lokalnih verig dodatne ponudbe 2. Okrepitev (DMO) vrednosti in projektov

2. Okrepitev 2. Dvig kompetenc in med turizmom in ostalimi trajnostne motivacije kadrov na 2. Vzpostaviti sistemsko, segmentov višje panogami mobilnosti in utečeno in digitalno podprto vseh ravneh za povezljivosti v vrednosti in sočasen 2. Povečati izrabo lokalno, regijsko, nacionalno zagotovitev storitev višje premik tržne podjetniških turizmu in medsektorsko vrednosti pozicije priložnosti v 3. Uresničevanje sodelovanje na vseh

3. Odgovorno trženje

3. Desezonalizacija (tudi v podporo sezonski turizmu – turizem kot (zelene) obljube v ravneh z razvojem ustreznih in geografski distribuciji platforma za ustvarjanje praksi destinacij in na produktov, izborom tržnih trga za prodajo številnih 3. Opolnomočenje STO za turističnih tokov) ravni ponudnikov segmentov, trgov in izdelkov in storitev večjo vlogo na področju zagotavljanjem razpršenosti 4. Zagotavljanje 4. Prilagajanje upravljanja razvoja in časovne razporejenosti avtentičnosti 3. Prijaznejše ponudbe, produktov produktov in destnacij obiska trajnosti in poslovno okolje in infrastrukture

4. Digitalna inovativnosti 4. Izboljšanje podnebnim 4. Optimiranje finančnih transformacija doživetij, lokalnih urejenosti in spremembam virov (spodbud) namenjenih turističnega kulturnih in naravnih podobe prostora, razvoju turizmu, vključno z modelom upravljanja procesa gospodarstva, elementov in turistične infrastrukture konsolidacije, razvoja in usposabljanja in karakterja ponudbe in kulturne krajine v privatizacije državnih naložb na pametne destinacije destinacijah področju turizma in kulture POLITIKE & UKREPI AKCIJSKI NAČRT KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 JAVNA NALOŽBE in INFRASTRUKTURA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO ter naravna in kulturna ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE DEDIŠČINA DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI 8 9 10 USMERITVE OKVIR in DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK 1 PODPOLITIKA 1: 4 Usmerjanje in spodbujanje zasebnih naložb PODPOLITIKA 4: v povečanje kakovosti, trajnosti, Vzpostavljanje pogojev energetske učinkovitosti, konkurenčnega konkurenčnosti in dodane poslovnega okolja z vrednosti v turistični dejavnosti zmanjšanjem ovir in obremenitev za obstoječe podjetnike in Politika 1: 2 3 olajšanje vstopa novim NALOŽBE in PODPOLITIKA 2: podjetnikom na trg Pospeševanje in PODPOLITIKA 3: PODJETNIŠKO usmerjanje zasebne Model OKOLJE naložbene dejavnosti in usmerjenega podjetništva dokončanja za razvoj raznolikih s konsolidacije, turizmom povezanih razvoja in produktov z višjo privatizacije preostalih naložb 5 dodano vrednostjo in lokalno kulturno države v Podjetništvo, podjetniško turističnem PODPOLITIKA 5: identiteto Spodbude za dvig okolje in naložbe za trajnostni sektorju in nadaljnji razvoj zunanje konkurenčnosti dvig dodane vrednosti v in produktivnosti turizmu igralniške dejavnosti PODPOLITIKA 1: PODPOLITIKA 2: Usmerjanje in spodbujanje zasebnih Pospeševanje in usmerjanje zasebne naložbene naložb v povečanje kakovosti, trajnosti, dejavnosti in podjetništva za razvoj raznolikih s energetske učinkovitosti, turizmom povezanih produktov z višjo dodano konkurenčnosti in dodane vrednosti v vrednostjo in lokalno kulturno identiteto turistični dejavnosti UKREP 1.2.1: UKREP 1.1.1: Oblikovanje instrumenta finančne nagrade Sofinanciranje naložb v dvig kakovosti (spodbude) za dvig kakovosti nastanitvenih kapacitet MSP in podpora kulinarične in enološke ponudbe Slovenije produktom z višjo dodano vrednostjo UKREP 1.1.2: UKREP 1.2.2: Financiranje naložb v dvig kakovosti Vzpostavitev programa Politika 1: nastanitvene turistične infrastrukture »Avtentični okusi Slovenije« za povečanje verige vrednosti, skrajšanje dobavnih poti, NALOŽBE in preko ugodnega posojilnega instrumenta SID banke dviga kakovosti in prepoznavnosti slovenskega turizma PODJETNIŠKO UKREP 1.1.3: UKREP 1.2.3: OKOLJE Vzpostavitev sistema finančnih spodbud za trajnostno koriščenje geotermalnih Vzpostavitev programa »Slovenija, dežela športa, rekreacije in zdravja« virov in zagotavljanje energetske za usmerjeno povečanje kakovosti in mednarodne prepoznavnosti učinkovitosti storitev podjetnikov in Slovenije kot naj turistične destinacije na turističnih podjetij in lokalnih skupnosti področju rekreacije, športa in zdravja UKREP 1.1.4 UKREP 1.2.4: Posodobitev in prilagoditev kategorizacije Vzpostavitev programa nastanitvenih obratov »Hotelstars« »Butična evropska kulturna identiteta in Podjetništvo, podjetniško UKREP 1.1.5 ustvarjalnost Slovenije bogati turizem in navdušuje naše goste« okolje in naložbe za trajnostni Vzpostavitev celostnega modela za povečanje kakovosti in raznolikosti uporabniške izkušnje, vrednotenja stanja in dinamike razvoja dvig dodane vrednosti v turistične dejavnosti na podlagi ključnih trajnostne naravnanosti, dodane vrednosti in prepoznavnosti Slovenije kot butične turistične trajnostne destinacije za kulturna turizmu kazalnikov uspešnosti doživetja PODPOLITIKA 3: PODPOLITIKA 4: PODPOLITIKA 5: Model usmerjenega Vzpostavljanje pogojev konkurenčnega Spodbude za dvig dokončanja konsolidacije, poslovnega okolja z zmanjšanjem ovir in zunanje razvoja in privatizacije obremenitev za obstoječe podjetnike in konkurenčnosti in preostalih naložb države olajšanje vstopa novim podjetnikom na trg produktivnosti v turističnem sektorju in nadaljnji razvoj igralniške UKREP 1.4.1: UKREP 1.5.1: dejavnosti Rehabilitacija in ponovni zagon Vzpostavljanje turističnih dejavnosti po krizi Covid-19 in pogojev za UKREP 1.3.1: negativnih vplivih zaostrenih varnostno političnih učinkovito Ovrednotenje in razmer mednarodno dopolnitev modela in konkurenčnost načrta upravljanja UKREP 1.4.2: Politika 1: naložb državnih družb v Administrativne poenostavitve in celotne turistične dejavnosti NALOŽBE in turizmu v okviru SDH in v povezavi z drugimi izboljšanje poslovnega okolja PODJETNIŠKO državnimi družbami, s ciljem uskladitve modela in načrta UKREP 1.4.3: Vzpostavitev platforme za ustvarjanje in OKOLJE z novimi strateškimi usmeritvami razvoja turizma prodajo integralnih turističnih proizvodov in medpanožno sodelovanje v strateškem obdobju 2022- 2028 UKREP 1.4.4: Pospešitev UKREP 1.3.2: javno zasebnih partnerstev Oblikovanje modela in pri izvedbi in upravljanju projektov/produktov na zakonodajnega okvira področju turizma za razvoj igralniške Podjetništvo, podjetniško dejavnosti v Sloveniji UKREP 1.4.5: okolje in naložbe za trajnostni (posebnih iger na srečo v Vzpostavitev platforme in usmerjanje igralnicah in igralnih salonih) podjetij pri trajnostnem ocenjevanju dvig dodane vrednosti v iz vidika igralništva kot poslovanja, ki so del finančnih in turizmu turistično-zabaviščnega investicijskih odločitev produkta KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 JAVNA INFRASTRUKTURA NALOŽBE in ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in ter naravna in PODJETNIŠKO ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in TRŽENJE kulturna OKOLJE DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST DEDIŠČINA VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA ZA TURISTIČNI AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK 1 PODPOLITIKA 1: Politika 2: Naložbe JAVNA v javno in skupno turistično infrastrukturo INFRASTRUKTURA in DEDIŠČINA ZA TURISTIČNI AMBIENT SLOVENIJE 2 PODPOLITIKA 2: Valorizacija, upravljanje in Urejena javna infrastruktura in razvoj premoženja v javni ambient za konkurenčnost lasti slovenskega turizma PODPOLITIKA 1: PODPOLITIKA 2: Naložbe v javno in skupno Valorizacija, upravljanje in razvoj premoženja v javni lasti turistično infrastrukturo UKREP 2.2.1: UKREP 2.1.1: Priprava analize, načrta in vzpostavitev verige avtentične Sofinanciranje naložb v javno in izkušnje »Gradovi in dvorci Slovenije« skupno turistično infrastrukturo v turističnih UKREP 2.2.2: destinacijah Priprava in vzpostavitev modela nepremičninskih skladov za urejanje, upravljanje in razvoj zgodovinskih mestnih središč Politika 2: UKREP 2.1.2: Slovenije Financiranje in sofinanciranje JAVNA vlaganj v kakovostno in UKREP 2.2.3: Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne INFRASTRUKTURA ter trajnostno preoblikovanje kulturne infrastrukture ter vključevanje kulturnih doživetij v naravna in kulturna gorskih centrov, žičniških sistemov in slovenski turizem DEDIŠČINA smučišč v Sloveniji UKREP 2.2.4: Podpora muzejem, galerijam in drugim kulturnim ustanovam pri upravljanju in trženju ZA TURISTIČNI UKREP 2.1.3: UKREP 2.2.5: Izdelava in implementacija načrta ohranjanja in AMBIENT Program spodbujanja aktivnega upravljanja in oživljanja značilnih elementov kulturnih krajin Slovenije ter vključevanja v turistične produkte SLOVENIJE razvoja vodilnih turističnih destinacij na področju javne turistične UKREP 2.2.6: Načrt medresorske uskladitve zakonodaje in infrastrukture (vključno z žičniško administrativnih postopkov za učinkovitejše vključevanje infrastrukturo), digitalizacije kulturnih vsebin v turistične produkte Urejena javna infrastruktura in poslovanja in prehoda na krožno UKREP 2.2.7: Izdelava nacionalnega načrta upravljanja in ambient za konkurenčnost gospodarstvo trženja naravne, kulturne in tehnične dediščine z namenom slovenskega turizma vključevanja v turistično ponudbo (vključno z dediščino pod zaščito UNESCO) KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK 1 PODPOLITIKA 1: Zagotavljanje priliva kadrov Politika 3: ČLOVEŠKI VIRI 2 PODPOLITIKA 2: Dvig kompetenc 3 kadrov za zeleni turizem višje PODPOLITIKA 3: vrednosti Prožno in Človeški viri spodbudno za trajnostno rast in dvig zakonodajno in podporno okolje vrednosti slovenskega turizma PODPOLITIKA 1: PODPOLITIKA 2: PODPOLITIKA 3: Zagotavljanje Dvig kompetenc kadrov Prožno in spodbudno priliva za zeleni turizem višje zakonodajno in podporno kadrov vrednosti okolje UKREP 3.1.1: UKREP 3.3.1: UKREP 3.2.1: Večletni celostni program Nacionalna koordinacija za Kakovost, privlačnost, sodobnost KARIERA V TURIZMU kadre v turizmu pri MGRT in uporabnost turistično-gostinskih z nacionalno kampanjo izobraževalnih programov UKREP 3.3.2: Inovacijsko-raziskovalno UKREP 3.1.2: UKREP 3.2.2: Politika 3: okolje za turizem Aktivacija in prekvalifikacije Usposabljanje učiteljev skladno kadrov na trgu dela (t.i. Quck s trendi in izmenjave mentorjev UKREP 3.3.3: fix) med turističnim gospodarstvom in Razvoj in testiranje novih šolami instrumentov za podporo UKREP 3.1.3: ČLOVEŠKI Opredelitev poklicev v primanjkljaju UKREP 3.2.3: Spodbude za podjetja za razvoj razvoju kadrov v turizmu UKREP 3.3.4: VIRI in uvedba finančnih spodbud kadrov, sodobnih kompetenc in uravnoteženega delovnega Prilagajanje zakonodaje na področju zagotavljanja UKREP 3.1.4: okolja (= vavčer za kadrovsko- kadrov, trga dela, kompetenc in Štipendijska politika za organizacijsko preobrazbo turističnih podjetij) (de)regulacije poklicev v izobraževanje za gostinsko- UKREP 3.2.4: turizmu turistične poklice doma in v tujini Odprta platforma znanj in veščin za zelene, digitalne in Človeški viri UKREP 3.1.5: socialne kompetence v slovenskem turizmu za trajnostno rast in dvig Pridobivanje in vključevanje tuje delovne sile vrednosti slovenskega UKREP 3.2.5: Krepitev kompetenc turističnih turizma vodnikov KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK 1 PODPOLITIKA 1: Zelena shema slovenskega turizma 2 Politika 4: kot orodje razvoja PODPOLITIKA 2: TRAJNOST in trajnostnega turizma Dvig trajnostnega ZSST poslovanja za znižanje ogljičnega odtisa 3 Trajnostni razvoj, zmanjšanje PODPOLITIKA 3: ogljičnega odtisa in ZSST kot Upravljanje in valorizacija orodje razvoja trajnostnega naravnih vrednot in zavarovanih turizma območij za potrebe trajnostnega razvoja turizma PODPOLITIKA 2: Dvig trajnostnega poslovanja za znižanje ogljičnega odtisa UKREP 4.2.1: Nadgradnja in dosledno uresničevanje »Roadmapa Slovenia Green« (plastika za enkratno uporabo in odpadna hrana; lokalna oskrba in kratke nabavne verige; sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in zadovoljstvo prebivalcev) UKREP 4.2.2: Politika 4: Vzpostavitev nacionalnega sistema za merjenje, zmanjšanje in izravnavo ogljičnega odtisa v turizmu TRAJNOST in UKREP 4.2.3: ZSST Vzpostavitev nacionalnega modela prilagajanja turizma na podnebne spremembe UKREP 4.2.4: Oblikovanje modela razvoja aplikativnih orodij na podlagi rezultatov raziskovalnih PODPOLITIKA 1: projektov v turizmu Zelena shema slovenskega turizma kot orodje razvoja trajnostnega turizma UKREP 4.2.5: Vzpostavitev modela razvoja lokalnih družbenih in okoljskih iniciativ, UKREP 4.1.1: v katere se lahko vključijo turisti Prevetritev koncepta Zelene sheme slovenskega turizma UKREP 4.2.6: Povečanje penetracije zelenih poslovnih modelov v gospodarstvu Ukrep 4.1.2: Digitalizacija in poenostavitev vstopa in uporabe ZSST PODPOLITIKA 3: Upravljanje in valorizacija naravnih vrednot in zavarovanih območij za potrebe UKREP 4.1.3: trajnostnega razvoja turizma Upravljanje in razvoj ZSST na nacionalni ravni UKREP 4.3.1: UKREP 4.1.4: Razvoj trajnostnega upravljanja turizma Sistemizacija in financiranje delovnih mest zelenih v varovanih in zavarovanih območjih koordinatorjev v destinacijah in podjetjih KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK 1 PODPOLITIKA 1: Podpora zeleni in 2 Politika 5: nizko emisijski dostopnosti PODPOLITIKA 2: DOSTOPNOST Slovenije Uvajanje in brezogljične mobilnosti TRAJNOSTNA MOBILNOST 3 PODPOLITIKA 3: Okrepitev trajnostne mobilnosti in Integrirani povezljivosti v turizmu javni potniški promet PODPOLITIKA 1: PODPOLITIKA 2: PODPOLITIKA 3: Podpora zeleni in nizko Uvajanje brezogljične Integrirani javni potniški emisijski dostopnosti mobilnosti promet Slovenije UKREP 5.2.1: UKREP 5.3.1: UKREP 5.1.1: Sofinanciranje izdelave Integrirani JPP za potrebe Spodbude za krepitev letalske celostnih prometnih strategij v turizma povezljivosti Slovenije vodilnih turističnih destinacijah in s trgi z višjo dodano vrednostjo mobilnostnih načrtov turističnih UKREP 5.3.2: podjetij Vključitev turističnih linij v sistem JPP Politika 5: UKREP 5.1.2: Spodbude za krepitev UKREP 5.2.2: UKREP 5.3.3: DOSTOPNOST mednarodne železniške in Spodbujanje razvoja sistemov avtobusne povezljivosti t.i. »P + Feel« Spodbujanje vzpostavljanja hitrih povezav JPP med in Slovenije z bližnjimi ključnimi za dostop do najbolj obremenjenih emitivnimi trgi turističnih točk – destinacij in na/v letališči / urbanimi središči in turističnimi centri ter med TRAJNOSTNA UKREP 5.1.3: naravnih vrednotah glavnimi turističnimi točkami / Spodbude razvoja kolesarske destinacijami MOBILNOST in pohodniške čezmejne UKREP 5.2.3: Vzpostavljanje infrastrukture novih oblik mobilnosti v turističnih destinacijah UKREP 5.1.4: Zasnova modela UKREP 5.2.4: maksimiranja pozitivnih Pospeševanje e-mobilnosti učinkov od »pit stop« turistov UKREP 5.2.5: Okrepitev trajnostne Pilotno uvajanje turističnih destinacij brez mobilnosti in povezljivosti v avtomobilov turizmu KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK 1 PODPOLITIKA 1: Jasnejša opredelitev vsebin dela destinacijskih organizacij s poudarkom na razvojnih in upravljavskih funkcijah 3 Politika 6: PODPOLITIKA 3: UPRAVLJANJE Prilagoditev zakonodaje in 2 DESTINACIJ in zagotovitev financiranja POVEZANOST PODPOLITIKA 2: TURIZMA Vzpostavitev organizacijske strukture slovenskega turizma kot podpornega okolja za nadaljnjo rast v skladu s prioritetami strategije 4 Krepitev kompetenc DMO PODPOLITIKA 4: za učinkovito upravljanje in Spodbujanje razvoja turizma na razvoj ponudbe na destinacijski in regionalni ravni destinacijski-regijski ravni PODPOLITIKA 1: PODPOLITIKA 2: PODPOLITIKA 3: Jasnejša opredelitev vsebin Vzpostavitev organizacijske Prilagoditev zakonodaje in dela destinacijskih strukture slovenskega turizma zagotovitev financiranja organizacij s poudarkom na kot podpornega okolja za razvojnih in upravljavskih nadaljnjo rast v skladu s UKREP 6.3.1: Umestitev destinacijskih funkcijah prioritetami strategije organizacij v ZSRT-1 kot obliko organiziranja turizma na UKREP 6.1.1: Ukrep 6.2.1: nacionalni, regionalni in lokalni Uskladitev vsebin in Nadgraditi model vodilnih destinacij ravni in zagotovitev stabilnega razumevanja dela financiranja UKREP 6.2.2: destinacijskih organizacij s Politika 6: potrebami aktualnega razvoja Priprava in potrditev modela, pogojev in spodbud regijskega združevanja UKREP 6.3.2: Uvedba prispevka turizma in prioritetami strategije UPRAVLJANJE na področju turizma namenjena spodbujanju razvoja turizma in turistične infrastrukture, DESTINACIJ in UKREP 6.1.2: Zagotovitev modela podpore UKREP 6.2.3: Zagotovitev vertikalne povezanosti od nacionalnega do ki ga prispevajo turistične in s turizmom povezane organizacije lokalnega nivoja POVEZANOST in izobraževanja zaposlenim v destinacijskih organizacijah UKREP 6.2.4: Priprava celostnih načrtov razvoja turizma TURIZMA UKREP 6.1.3: (po 4 makro destinacijah, z upoštevanjem regijskega pristopa) Zagotovitev modela podpore in izobraževanja PODPOLITIKA 4: ponudnikom, partnerjem in Spodbujanje razvoja turizma na destinacijski in regionalni ravni vsem na turizem vezanim UKREP 6.4.1: UKREP 6.4.2: deležnikom v destinacijah Krepitev kompetenc destinacijskih Krepitev tržnih aktivnosti in organizacij in ponudnikov razvoja destinacijskih znamk Krepitev kompetenc DMO UKREP 6.1.4: Zagotovitev nosilca razvojnih in za učinkovito upravljanje in upravljavskih iniciativ na UKREP 6.4.3: Podpora razvoju turističnih produktov, drobne turistične infrastrukture in upravljanju turističnih tokov razvoj ponudbe na nacionalni ravni – razširiti destinacijski-regijski ravni funkcije STO UKREP 6.4.4: Prevetritev in posodobitev opredeljenih delovnih mest, plačnega sistema in nagrajevanja zaposlenih v destinacijskih organizacijah M O D E L D E S T I N A C I J S K E G A U P R AV L J A N J A na krovni ravni Slovenska turistična organizacija (STO) Pretok informacij, Pretok informacij, usmerjanje in Pretok informacij, usmerjanje in pomoč, pomoč partnerstvo, usmerjanje in pomoč DRUGI partnerstvo programsko usklajevanje PRODUKTI PERSPEKTIVNE VODILNE REGIJSKE DMO DMO DMO  Strategija, akcijski načrt,  Strategija, akcijski načrt,  Strategija, akcijski načrt, evalvacije evalvacije evalvacije  Dogovor, nosilec, ekipa  Samostojna pravna oseba  Konzorcijska pogodba  Minimalno ustanovitelji  Minimalno ustanovitelji  Minimalno ustanovitelji 100.000 € 250.000 € 200.000 €  Vzpostavljanje in zagon  Razvoj turistične ponudbe,  Razvoj regijske ponudbe in turistične ponudbe upravljanje turističnih tokov, produktov, promocija na rast kakovosti storitev in mednarodnih trgih dodane vrednosti Vodilne DMO, Občine, partnerji Občine, partnerji občine, partnerji Prehodno obdobje: formalen status vodilnih DMO do konca 2023 zamrznjen, na terenu teče prilagajanje; od 1.1. 2024 dalje uveljavitev registra DMO (STO), od 2025 naprej promocijska podpora samo za regijske DMO KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK 1 PODPOLITIKA 1: PRODUKTI Okrepitev in povečanje učinkovitosti upravljanja produktno-trženjske 2 funkcije na celotni vertikali Politika 7: PODPOLITIKA 2: TRGI/SEGMENTI PRODUKTI Okrepitev stabilnosti, dodane vrednosti in in TRŽENJE trajnosti prodajnih poti in trgov, s poudarkom na nagovarjanju zahtevnejših segmentov 3 Okrepljeno upravljanje PODPOLITIKA 3: PROMOCIJA produktov in nadgradnja Nadgrajeno tržno komuniciranje in promocija, trženja, ki podpira cilje in vizijo ki podpira cilje in vizijo PODPOLITIKA 1: PODPOLITIKA 2: PODPOLITIKA 3: PRODUKTI TRGI/SEGMENTI PROMOCIJA Okrepitev in povečanje Okrepitev stabilnosti, dodane Nadgrajeno tržno učinkovitosti upravljanja vrednosti in trajnosti prodajnih komuniciranje in Trženjska funkcija – PROMOCIJA produktno-trženjske funkcije na poti in trgov, promocija, ki podpira cilje ostaja temeljna funkcija in poslanstvo celotni vertikali s poudarkom na nagovarjanju zahtevnejših segmentov in vizijo delovanja STO, ki jo dopolnjujemo z (STO/MGRT – produktna združenja – regije/destinacije – podjetniška raven) UKREP 7.2.1: okrepljeno upravljavsko-produktno UKREP 7.3.1: Posodobitev in poenostavitev razvojno funkcijo in usmerjanjem modela segmentacije, Priprava komunikacijskega UKREP 7.1.1: koncepta in postopno digitalne preobrazbe. uskladitev modela s strateškimi prioritetami in Oblikovanje in uveljavitev uveljavitev enotnega modela na vseh ravneh, tudi uveljavljanje premika od modela za okrepitev upravljanja na ravni spremljanja segmentov po destinacijah »klasične« promocije k bolj Politika 7: razvoja produktov na krovni ravni slovenskega turizma UKREP 7.2.2: družbeno odgovornemu trženju in okrepitev vloge in kompetenc PRODUKTI Oblikovanje in uveljavitev modela za UKREP 7.3.2: produktnih združenj podporo trženjskemu odločanju Od Slovenije kot primera dobre prakse v strokovnih krogih do in TRŽENJE Povečanje učinkovitosti upravljanja trženjske in produktne funkcije med UKREP 7.2.3: Oblikovanje nacionalnega programa za razumevanja zelene zgodbe slovenskega turizma v širši pospeševanje neposrednih javnosti STO in regijami – rezervacijskih kanalov in uveljavitev NAVEZAVE NA UKREPE V destinacijami na destinacijski/ponudbeni ravni UKREP 7.3.3: (se izvaja preko politike 6 – Okrepitev sinergij in združevanje OKVIRU POLITIKE 6 (!) podpolitik 1 in 2) UKREP 7.2.4: promocijskih sredstev preko Preučitev izvedljivosti in vzpostavitev Co-marketing platforme in UKREP 7.1.2: nacionalnega sistema pospeševanja co-brandinga Sistemska finančna razvojna podpora prodaje nastanitev in doživetij produktnim združenjem in drugim UKREP 7.3.4: nosilcem produktov Nadgrajeni produkti in UKREP 7.2.5: Posodobitev krovne Finančne spodbude receptivnim in komunikacijske platforme napredno trženje in UKREP 7.1.3: DMC agencijam pod znamko I feel Slovenia (za tuje trge) Sistemska finančna razvojna podpora prodaja, ki podpirajo cilje (novim) povezanim produktom in trženjskim združenjem za nagovarjanje nišnih trgov in zahtevnejših segmentov UKREP 7.3.5: in vizijo nacionalnega/regijskega pomena Vseslovenska kampanja internega komuniciranja za bolj urejeno, gostoljubno in zeleno Slovenijo KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA TRAJNOSTNA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA MOBILNOST TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK SDPST: Strategija digitalne preobrazbe 1 slovenskega turizma 2022 – 2026 PODPOLITIKA 1: Podatkovna podpora odločanju v turizmu na 3 vseh ravneh Politika 9: SDPST: Pametni PODPOLITIKA 3: Učinkovito upravljanje v management DIGITALNA turizmu na vseh ravneh PREOBRAZBA SDPST: Pametne poslovne rešitve 2 PODPOLITIKA 2: Prodajno trženje in trženjsko 4 komuniciranje na vseh ravneh PODPOLITIKA 4: Konkurenčnost človeških Doseganje dodane vrednosti SDPST: Napredno virov preko digitalnih skozi proces digitalne trženje in prodaja orodij in aplikacij preobrazbe SDPST: Konkurenčen kader PODPOLITIKA 1: PODPOLITIKA 2: PODPOLITIKA 3: Podatkovna podpora odločanju Prodajno trženje in Učinkovito upravljanje v turizmu v turizmu trženjsko komuniciranje UKREP 4.1.2: Digitalizacija ZSST Vzpostavitev celovitega in UKREP 7.2.3: transparentnega sistema povezovanja Oblikovanje nacionalnega UKREP 1.1.1: relevantnih podatkov, spremljanja, programa za pospeševanje Sofinanciranje naložb v dvig kakovosti neposrednih rezervacijskih nastanitvenih kapacitet MSP in podpora vrednotenja in napovedovanje produktom z višjo dodano vrednostjo kanalov in uveljavitev na stanja, razvitosti ter napredka vseh destinacijski/ponudbeni ravni ravni turizma v Sloveniji UKREP 1.1.2: Financiranje naložb v dvig kakovosti SDPST: Nacionalno informacijsko Horizontalna središče UKREP 7.2.4: Preučitev izvedljivosti in nastanitvene turistične infrastrukture preko ugodnega posojilnega instrumenta SID banke politika 8: vzpostavitev nacionalnega sistema pospeševanja prodaje UKREP 5.1.3: UKREP 6.4.3: Spodbude kolesarske in Podpora razvoju turističnih produktov, nastanitev in doživetij DIGITALNA drobne turistične infrastrukture in SDPST: Slovenski turistični marketplace pohodniške infrastrukture upravljanju turističnih tokov PREOBRAZBA UKREP 5.3.3: Podpora Načrtovalec potovanj novim oblikam mobilnosti SDPST: Sistem za management Trajnostni token turističnih tokov UKREP 5.3.1: Integrirani UKREP 7.3.3: JPP za potrebe turizma UKREP 4.2.2: Okrepitev sinergij in združevanje Sistem za merjenje, zmanjšanje in promocijskih sredstev preko PODPOLITIKA 4: izravnavo ogljičnega odtisa v Co-marketing platforme in co- Konkurenčnost človeških virov turizmu brandinga SDPST: Co-marketing platforma UKREP 3.2.4: UKREP 1.1.5: Model vrednotenja Odprta platforma znanj in veščin za UKREP 1.4.3: zelene, digitalne in socialne kompetence stanja in dinamike razvoja turistične Vzpostavitev platforme za dejavnosti na podlagi kazalnikov UKREP 3.2.3: vzpostavljane verig vrednosti, uspešnosti kratkih dobavnih poti in Spodbude za podjetja za razvoj kadrov, sodobnih kompetenc in uravnoteženega medpanožno sodelovanje UKREP 1.4.5: delovnega okolja SDPST: Turistični digitalni vavčer za dvig Platforma in usmerjanje podjetij pri trajnostnem ocenjevanju poslovanja digitalnih kompetenc KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in MOBILNOST DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK Ukrepi, ki se izvajajo na tem področju, so povezani z naslednjimi aktivnostmi:

1. Širša pravna analiza zakonodajnih rešitev po posameznih področjih z vidika vsebinske uskladitve s predlaganimi spremembami in Horizontalna dopolnitvami v okviru posameznih ukrepov po sedmih ključnih politikah in njihova medresorska uskladitev; politika 9:

2. Spremembe in dopolnitve Zakona o spodbujanju razvoja turizma POLITIKE NA (ZSRT-1) v skladu z opredelitvami v Politiki 6 »Upravljanje destinacij in ZAKONODAJNEM povezanost turizma« in Politiki 7 »Produkti in trženje«; IN FINANČNEM 3. Spremembe in dopolnitve Zakona o gostinstvu (ZGOS-1) v skladu z PODROČJU opredelitvami v Politiki 1 »Naložbe in podjetniško okolje«;

4. Spremembe in dopolnitve Zakona o igrah na srečo (ZiS) v skladu z opredelitvami v Politiki 1 »Naložbe in podjetniško okolje«;

5. Spremembe in dopolnitve davčne, delovno pravne, sanitarno zdravstvene in tržne zakonodaje in izvedbenih aktov in obveznih navodil v tej zvezi s ciljem realizacije ustreznih in uravnoteženih davčnih olajšav, poenostavitve poslovanja in administrativnih postopkov za podjetnike in predvsem mikro in majhne podjetnike, v skladu z opredelitvami v Politiki 1 »Naložbe in podjetniško okolje«. KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in MOBILNOST DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR IN DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK Ukrepi, ki se izvajajo na področju institucionalnega okvira in horizontalnega medresorskega upravljanja in usklajevanja politik, so povezani z naslednjimi aktivnostmi:

1. Vzpostavitvijo »Medresorske vladne skupine za spremljanje, nadzor in usmerjanje izvajanja strategije razvoja turizma« in »Skupine za regijsko in destinacijsko spremljanje in usklajevanje strategije razvoja turizma“. Horizontalna

2. Podporo ukrepom v okviru Politike 6 „Destinacijsko upravljanje in povezanost politika 10: slovenskega turizma“ in Politike 7 „Produkti in trženje“, na področju pogojev in INSTITUCIONALNI aktivnosti za destinacijsko organiziranost in upravljanje turističnih destinacij in regij ter vlogo STO v vertikalni povezanosti slovenskega turizma; OKVIR IN

3. Podporo ukrepom v okviru Politike 1 „Naložbe in podjetniško okolje“ na HORIZONTALNO področju spodbujanja medsektorskega povezovanja in vzpostavljanja verig MEDRESORSKO vrednosti v turizmu in spodbud za projekte podjetniške dejavnosti posredno povezane s turizmom; UPRAVLJANJE/

4. Podporo ukrepom v okviru Politike 2. „Javna infrastruktura in ambient“ na USKLAJEVANJE področju spodbujanja aktivnega upravljanja in razvoja vodilnih turističnih destinacij POLITIK in spodbujanja celovitega urejanja slovenske krajine in kulturne in naravne dediščine;

5. Medresorsko uskladitvijo pri načrtovanju in zagotovitvi javnih virov financiranja, v okviru proračuna RS oziroma EU virov za realizacijo usklajenih ukrepov, ki imajo medsektorske in medresorske sinergijske učinke. Vlada RS Medresorska vladna skupina za spremljanje, nadzor MGRT in usmerjanje izvajanja strategije razvoja turizma MGRT, SVRK, MK, MKGP, MOP, MF, MZIŠ, CPI, MZI, MDDSZ, MZZ, STO, SDH, SRIPS-RS, SPIRIT, TGZ, OPZS, TZS, KGZS, ZRSZZ, Produktna Zbornice, stanovska Horizontalna STO združenja na nacionalni ravni združenja in zveze GZS, OZS, KGZS, TZS,... politika 10: Outdoor, ZZMS, KUS,... Javne ustanove in podporne javne storitve INSTITUCIONALNI Skupina za regijsko in Šolstvo, zdravstvo, upravni postopki, policija,... OKVIR IN destinacijsko spremljanje in Destinacijsko upravljanje HORIZONTALNO usklajevanje strategije razvoja Regijske Destinacijske Lokalna partnerstva / verige vrednosti turizma organizacije MEDRESORSKO Društva in DMO Lokalne skupnosti zveze UPRAVLJANJE/ Destinacijske Neposredni turistični ponudniki Dodatna in komplementarna turistična ponudba USKLAJEVANJE Management Gostinski nastanitveni kultura, narava, šport in Organizacije obrati, strežba hrane in rekreacija, prevozništvo, DMO pijače, turistični agenti kmetijstvo, hrana, vino, in organizatorji pijača, obrt, trgovina, POLITIK potovanj,... industrija,... Turistična podoba, produkti in doživetja Slovenije z višjo dodano vrednostjo Turistični segmenti in trgi slovenskega turizma MEDRESORSKA VLADNA SKUPINA ORGANIZACIJSKI za spremljanje, nadzor in OKVIR KOORDINATOR izvajanja in usmerjanje Usmerjanje in upravljanje izvajanja izvajanja strategije spremljanja strategije, za doseganje strateških in razvoja turizma razvojnih ciljev, temelji na vzpostavitvi strategije medresorskega in medsektorskega sodelovanja, povečanju verig vrednosti in usklajevanja ukrepov in aktivnosti med lokalno in nacionalno ravnijo. Prav tako je v akcijskem in finančnem načrtu, ki bo sledilo sprejetju strategije, predvideno usklajevanje in združevanje ukrepov različnih ministrstev v SKUPINA ZA doseganje sinergij na več področjih in REGIJSKO IN sektorjih hkrati. Druge DESTINACIJSKO DELOVNE spremljanje in Medsektorski in medresorski princip in SKUPINE narava turizma je temeljna značilnost in usklajevanje tudi usmeritev strategije razvoja za večjo strategije razvoja vrednost turizma v obdobju do 2028. turizma FINANČNI OKVIR SKUPAJ za vseh 94 ukrepov je predvidena oziroma ocenjena skupna višina vlaganja za realizacijo strategije in doseganje njenih strateških in razvojnih ciljev 1,54 iz vseh virov v celotnem strateškem obdobju 2022- Horizontalna 2028: milijarde politika 10: Ob upoštevanju dodanih zasebnih vlaganj v naložbene projekte na EUR INSTITUCIONALNI področju turizma ki so ocenjeni v skladu z opredelitvami »Scenarija 3 - Nekaj več in veliko bolje« (razlika do predvidenega OKVIR obsega zasebnih IN vlaganj po tem scenariju, ki ni zajet v zgornjih HORIZONTALNO zneskih neposredno podprtih z ukrepi). ocenjeni učinki razvojnih vlaganj za dosego MEDRESORSKO strateških ciljev v celotnem strateškem obdobju UPRAVLJANJE/ znašajo še dodatnih 743 milijonov EUR. USKLAJEVANJE Ta vlaganja so ocenjena kot tržna posledica izvajanja ukrepov Takšna struktura načrtovanih vlaganj ustreza in naslavlja tudi najpomembnejše izzive strategije in so posredno povezana z njenim izvajanjem. Skupaj s POLITIK temi dodatnimi zasebnimi vlaganji znaša celotni ocenjeni in slovenskega turizma na ponudbeni strani in predvideni obseg razvojnih vlaganj v turizem v celotnem odpravlja strukturne pomanjkljivosti, prispeva k strateškem obdobju 2,3 milijarde EUR, od česar znašajo okrevanju turizma po kriznem obdobju ter znatno ocenjena zasebna vlaganja, lastni deleži in zasebni kreditni dviguje dodano vrednost v celotni verigi različnih viri 67 %, indikativno ocenjena javna sredstva EU virov, dejavnostih in področij turistične ponudbe proračuna RS idr. pa 33 % od skupnih vlaganj. Slovenije. Višina in delež financiranja po posameznih ključnih politikah Strategije slovenskega turizma 2022–2028 Ocenjena višina virov razvojnega financiranja turizma, vključno s preostalimi zasebnimi naložbami (ocena celotnega naložbenega ciklusa slovenskega turizma v strateškem obdobju 2022-2028) Ocenjena Vir sredstev za razvojna vlaganja Delež vrednost Obstoječi, že predvideni in zagotovljeni javni viri na nacionalni ravni vključno z EU 323.743.529 € 14 % viri Indikativna ocena potrebnih dodatnih javnih virov na EU in 439.325.000 € 19 % nacionalni ravni Ocena predvidene lastne udeležbe zasebnih virov, lokalnih 842.202.835 € 37 % skupnosti, destinacij, idr.) Ocena predvidenih razvojnih in zasebnih kreditnih virov 681.268.230 € 30 % SKUPAJ OCENJENA VREDNOST 2.286.539.594 RAZVOJNIH VLAGANJ € 100 % KLJUČNE POLITIKE (7) 1 2 3 4 5 6 7 NALOŽBE in JAVNA ČLOVEŠKI VIRI TRAJNOST in DOSTOPNOST UPRAVLJANJE PRODUKTI in PODJETNIŠKO INFRASTRUKTURA ZA DVIG ZELENA in MOBILNOST DESTINACIJ in TRŽENJE OKOLJE in DEDIŠČINA DODANE SHEMA POVEZANOST ZA TURISTIČNI VREDNOSTI SLOVENSKEGA TURIZMA AMBIENT TURIZMA SLOVENIJE HORIZONTALNE POLITIKE (3) INSTITUCIONALNI USMERITVE OKVIR in DIGITALNA POLITIKE NA HORIZONTALNO PREOBRAZBA ZAKONODAJNEM MEDRESORSKO SLOVENSKEGA IN FINANČNEM UPRAVLJANJE/ TURIZMA PODROČJU USKLAJEVANJE POLITIK KAZALNIKI Ključni kazalniki za spremljanje in vrednotenje uspešnosti izvajanja strategije in stanja ter dinamike razvoja turizma Ključni merljivi kazalniki vpliva petih strateških ciljev strategije. Osnovo za opredelitev ciljne vrednosti kazalnikov KAZALNIKI VPLIVA leta 2028 predstavlja projekcija razvoja slovenskega turizma po scenariju 3 – to je scenarij zmerne kvantitativne rasti ob rasti kakovosti in dodane vrednosti (»Nekaj več in veliko bolje«). KAZALNIKI SC1 KAKOVOST, VREDNOST IN CELOLETNOST PONUDBE (Poslovno-finančni vidik) Kazalnik vpliva Enota Vir Izhodiš Cilj 2028 2028/ če 2019 2019 K 1.1 Dodana vrednost Skupaj dodana vrednost v ožji dejavnosti turizma (SKD I EUR AJPES, 916.142. 1.312.343.163 143 Gostinstvo in R 92.001 Igralništvo) 2019 394 Dodana vrednost na zaposlenega v ožji dejavnosti turizma (SKD EUR/ AJPES, 29.313 38.429 131 I Gostinstvo in R 92.001 Igralništvo) zaposlenega 2019 Dodana vrednost na zaposlenega v gostinski nastanitveni EUR/ AJPES, 36.326 59.618 164 dejavnosti (SKD I55) zaposlenega 2019 Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v vseh dejavnostih, EUR/ AJPES, 29.317 39.196 134 povezanih s turizmom zaposlenega 2019 K1.2 Prilivi iz naslova izvoza potovanj mrd, EUR BS, 2019 2,8 3,9 139 Prilivi iz izvoza potovanj na prenočitev tujih gostov EUR/ BS, SURS, 242 331 137 prenočitev 2019 tujih turistov K1.3 Razmerje sezonskosti GINI Indeks sezonskosti Vrednost SURS, 0,27 0,23 85 indeksa 2019, izračun K1.4 Doba bivanja turistov Povprečna doba bivanja vseh turistov Število SURS, 2,5 3,0* 120* prenočitev 2019 *Upoštevan tudi »touring« po Sloveniji, ki ga statistika z obstoječo metodologijo merjenja ne zajame. KAZALNIKI SC2 ZADOVOLJSTVO PREBIVALCEV, ZAPOSLENIH in GOSTOV (Družbeni vidik) KAZALNIK VPLIVA Enota Vir Izhodiš Cilj 2028 2028/ če 2019 2019 K2.1 Zadovoljstvo PREBIVALCEV Povprečno zadovoljstvo prebivalcev z razvojem Povprečna ocena v ZSST, 3,6 4,3 120 turizma v destinacijah, vključenih v ZSST razponu od 1 ( se ne 2021, N= 12 strinjam) do 5 (zelo destinacij, se strinjam) 2375 odgovorov K2.2 Zadovoljstvo GOSTOV Mnenje tujih turistov o kakovosti in zadovoljstvu s Povprečna ocena v SURS, 4,54 4,6 101 posameznimi elementi turistične ponudbe po razponu od 1 (zelo anketa, vrstah turističnih krajev; povprečna ocena slabo) do 5 (zelo 2019 splošnega vtisa vseh krajev dobro) K2.3 Zadovoljstvo ZAPOSLENIH Povprečna bruto plača v dejavnosti turizma (SKD EUR SURS, 1.321 1.783 135 I Gostinstvo) 2019 KAZALNIKI SC3 POZICIONIRANJE TURIZMA KOT GENERATORJA VREDNOSTI V DRUGIH DEJAVNOSTIH IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA (Ekonomski vidik) Kazalnik vpliva Enota Vir Izhodišče Cilj 2028/ 2019 2028 2019 K3.1 Prispevek turističnih in s turizmom Delež AJPES, 6,5 % 7,5 % 115 povezanih dejavnosti v BDP Slovenije 2019 K3.2 Delovna mesta Zaposleni v ožji dejavnosti turizma (SKD I) in Št. AJPES, 22.036 23.772 108 igralništva (SKD R 92.001) 2019 Zaposleni, ki jih generira turistično povpraševanje Št. AJPES, 44.730 53.266 119 (neposredna in posredna turistična potrošnja) 2019 KAZALNIKI SC4 RAZOGLJIČENJE IN URAVNOTEŽENJE SLOVENSKEGA TURIZMA (Okoljsko-podnebni vidik) KAZALNIK VPLIVA Enota Vir Izhodišče Cilj 2028 2028/ 2019 2019 K4.1 Ogljični odtis Celoten ogljični odtis (višina emisij v kt CO2ekv. Različni viri, 1.255 1.242 99 TGP) generiran iz celotne turistične Izračun dejavnosti (neposredne in posredne turistične potrošnje) / leto Ogljični odtis iz celotne gostinske v kg CO2ekv./ prenočitev Različni viri, 39,9 30,3 76 nastanitvene dejavnosti (I 55) na Izračun prenočitev Število certificiranih ponudnikov – Certificirani Slovenia STO 160 600 375 okoljski znaki Green ponudniki K4.2 Gostota in intenzivnost turistične dejavnosti v Sloveniji Število ležišč vseh vrst/ 100 SURS, 2019, 8,2 8.4 102 prebivalcev izračun Število prenočitev vseh SURS, 2019, 2,1 2,31 110 turistov/ dan/ km2 izračun Število prenočitev vseh SURS, 2019, 2.1 2,25 108 turistov/ dan/ 100 prebivalcev izračun KAZALNIKI SC5 KOMPETENTNE IN UČINKOVITE UPRAVLJAVSKE STRUKTURE (Upravljavski vidik) Kazalnik vpliva Enota Vir Izhodišče Cilj 2028 2028/ 2019 2019 K5.1 Kakovost delovanja destinacijskih organizacij Višina pobrane turistične takse (prihodek lokalnih EUR Občine, 23.000.000 28.000.000 122 skupnosti) izračun Višina proračunov vseh destinacijskih DMO EUR Anketa 30.000.000 45.000.000 150 2019 K5.2 Kakovost upravljanja razvoja turizma na nacionalni ravni Faktor dodane vrednosti realizirane iz naslova Faktor AJPES, 25 27 108 poslovanja sektorja turizma na višino proračuna STO Proračun (osnovni kazalnik na sektor SKD: I 55 nastanitveni STO gostinski obrati) Skupaj vsa vplačila v državni proračun in državne EUR FURS, 590.452.353 879.441.046 149 blagajne iz naslova turizma v letu izračun K5.3 Kakovost upravljanja na ravni podjetij Prihodki iz poslovanja na realizirano prenočitev v EUR AJPES, 44 72 164 celotni dejavnosti I 55 FURS, izračun Povprečna zasedenost vseh vrst nastanitvenih Delež SURS, 35 % 39 % 111 kapacitet (enot/sob) v letu 2019 CELOTEN DOKUMENT J E O B J AV L J E N N A S P L E T N I S T R A N I M G R T.