Resolution on the scientific research and innovation strategy of Slovenia 2030

5 Nagovor ministra, dr. Igorja Papiča k drugi izdaji

8 Nagovor v.d. generalnega direktorja Direktorata za znanost in inovacije, dr. Tomaža Boha

10 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30)

18 Cilji 1. Učinkovito upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema

22 Cilji 2. Okrepljena vlaganja v raziskave Kazalo in inovacije

24 Cilji 3. Karierni razvoj raziskovalcev in raziskovalk ter odlična znanost Izdalo: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Uredili: Andrej Ograjenšek, Petra Žagar in Tit Neubauer

26 Cilji 4. Odlična in mednarodno konkurenčna raziskovalna infrastruktura 28 Oblikovanje: Minibig, Simon Trampuš s.p. Prelom: Minibig, Simon Trampuš s.p. Cilji 5. Pospešeno sodelovanje med znanostjo Stran 3 od 44 Tisk: Tiskarna Print Point in gospodarstvom, prenos znanja in inovacije Naklada: 100 kosov Ljubljana, maj 2023 32 Horizontalni cilji Igor dr. Papič minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Spoštovani, pred vami je ponatis Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2030. Pri pripravi besedila strategije je sodeloval širok krog predstavnic in predstavnikov znanstvenoraziskovalne in inovacijske skupnosti. Njeno nastajanje je spremljala nova družbena resničnost pandemije COVID-19, ki je prizadevanjem za uveljavitev načel odprte znanosti, odprto dostopno raziskovalno infrastrukturo ter povezovanje med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom dala dodaten zagon. Za učinkovit spopad z novimi izzivi je bilo treba v najkrajšem možnem Resolucija o času teoretične razprave prenesti v prakso. znanstvenoraziskovalni in Poleg pandemije so se v svetu spremenila geopolitična razmerja, ki so prinesla tudi vprašanje suverenosti, še posebej tehnološke suverenosti inovacijski strategiji Slovenije Evrope. Podnebne spremembe, zeleni prehod in digitalizacija, vključno Stran 5 od 44 z umetno inteligenco, se odvijajo vse hitreje in prežemajo vse pore družbenega življenja. Orodja, temelječa na umetni inteligenci, bodo

2030 (ReZrIS30) igrala pomembno vlogo pri obvladovanju neizmernega globalnega znanja, hkrati pa lahko predstavljajo sredstvo ali orodje manipulacije, vir neresničnih novic in psevdoznanstvenih dokazov. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Na ravni Evropske unije (EU) se intenzivneje kot kadarkoli do zdaj razvija Področje inovacij je bilo v preteklosti (pre)pogosto obravnavano Evropski raziskovalni prostor (ERA). Skupne pobude v obliki Misij EU, premalo intenzivno in konkretno, saj predstavlja sfero, ki ni niti izključno Stran 6 od 44 Evropskih partnerstev ter povezovanje ekosistemov so začele dobivati raziskovalna niti izključno gospodarska. Z reformami in ukrepi, ki jasnejšo podobo. Vzpostavljajo se povezave na nekaterih ključnih temeljijo na pričujoči strategiji, želimo povezati in povečati predvidljivost področjih, kot na primer zelene vodikove tehnologije, čipi in surovine. V celotnega področja od bazične znanosti do komercializacije izdelkov in Sloveniji moramo v tesnem sodelovanju med znanostjo, izobraževanjem, storitev. gospodarstvom in javnostjo izvesti premislek glede vključevanja v te tokove, ki predstavljajo priložnost in izziv za nadaljnji razvoj znanosti Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2030 mora in inovacij, ter s tem povezati pričujočo strategijo s Strategijo pametne ostati živ dokument, ki bo skupaj z akcijskimi načrti na posameznih specializacije in drugimi strategijami, ki se neposredno povezujejo z področjih predstavljal zemljevid za doseganje zastavljenih ciljev. znanstvenoraziskovalno dejavnostjo. Krovni družbeni cilj ostaja vseskozi enak – boljše življenje za vse, brez obremenitev za prihodnje rodove. Verjamem, da bomo k temu Druga izdaja strategije nam ponuja priložnost, da se ozremo na njeno prispevali vsi predstavniki in predstavnice znanstvenoraziskovalnega in dosedanje uresničevanje in ocenimo uspešnost zastavljene poti. inovacijskega sistema, pri čemer nas bo vodila tudi strategija, ki je pred Ugotovimo lahko, da so bili ključni izzivi ustrezno identificirani. Ukrepi vami. ustrezno umeščajo Slovenijo v ERA in nas tudi zaradi zastavljenih ciljev povezujejo z najrazvitejšimi državami EU. V času od sprejema strategije so bili sprejeti tudi nekateri akcijski načrti, ki podrobneje opredeljujejo korake za dosego ciljev. Zbližali smo področji znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter ju združili v okviru enotnega ministrstva, ki skupaj z visokim šolstvom tvorita razvojni trikotnik znanja in družbenega razvoja. Maja 2023 je zaživela tudi Javna agencija za dr. Igor Papič znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), ki bo omogočila minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije lažji prenos akademskega znanja v prakso, torej v gospodarstvo in širšo družbo. V Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 smo si zadali tudi cilj, da povečamo sredstva za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Proračun za leto 2023 in načrti za naprej kažejo, da se načrtovani cilj uresničuje. Ob povečanem obsegu financiranja lahko že zaznamo prve učinke večje institucionalne avtonomije ter drugih sistemskih sprememb, ki jih je prinesla nova zakonodaja. Načrtujemo tudi združitev vseh razpoložljivih virov in njihovo usmeritev v skupne cilje. S tem vzpostavljamo »vsevladni« pristop k znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Oblikovanje vseh področnih javnih politik mora biti podkrepljeno z znanstvenimi dognanji, saj bomo zgolj na takšen način Stran 7 od 44 lahko zagotovili rešitve za izzive, ki so pred nami, in ponudili vsebinsko ustrezne ukrepe. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Stran 8 od 44 dr. Tomaž Boh v.d. generalnega direktorja Direktorata za znanost in inovacije Znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost opredelitev meril za spremljanje bosta izvedeni v področnih akcijskih načrtih, katerih veljavnost bo časovno krajša in se bodo po potrebi lahko je bila v Sloveniji vedno pomembna vsaj z prožno prilagajali novim družbenim okoliščinam. Splošni cilj Slovenije jasnim deklarativnim priznanjem, da je ključnega je, da se do leta 2030 uvrsti v skupino vodilnih inovatork na lestvici pomena za družbeni razvoj. Hkrati pa izkušnje z evropskega inovacijskega indeksa, zato se na primarni ravni spremljanja spremljajo kazalniki evropskega inovacijskega indeksa, kar bo med izvajanjem Resolucije o raziskovalni in inovacijski drugim omogočilo tudi mednarodno primerjavo. strategiji Slovenije 2011–2020 kažejo, da je tudi dobro domišljena strategija obsojena na šibko Ključni mejniki v pripravi ReZrIS30 uresničevanje, če zanjo niso zagotovljene ustrezne • 30. marca 2020 je Svet za znanost in tehnologijo imenoval delovno skupino za pripravo izhodišč za raziskovalno in zakonske podlage in potrebna finančna sredstva. inovacijsko strategijo Slovenije. • 20. januarja 2021 je Svet za znanost in tehnologijo sprejel S sprejetjem Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti izhodišča za raziskovalno in inovacijsko strategijo do leta 2030. vzpostavljamo trdni sistemski in finančni okvir, ki bo zagotovil ustrezno • 17. decembra 2021 je Vlada Republike Slovenije sprejela avtonomijo znanstvenoraziskovalnega dela in raziskovalnih institucij, predlog Resolucije o Znanstvenoraziskovalni in inovacijski jasno opredelil odgovornosti ter zagotovil finančno in organizacijsko strategiji Slovenije 2030. stabilnost. Zato verjamem, da so cilji, opredeljeni v besedilu strategije, ki je pred vami, smeli in ambiciozni, a hkrati uresničljivi. • 23. marca 2022 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030. Slovenija ima pri vzpostavljanju evropskega raziskovalnega prostora pomembno vlogo. Med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije so bili namreč oblikovani temelji prihodnjega upravljanja evropskega Znanstvenoraziskovalno delo in inovacije sta področji, ki sta ključni za raziskovalnega prostora (ERA), ki ga države članice in Evropska komisija trajnostni razvoj družbe in zagotavljanje visoke kakovosti življenja za vse. intenzivno dograjujeta v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki. Tudi Sistemski okvir za ustrezni razvoj je vzpostavljen, uspešno smo vključeni ReZrIS30 je trdno umeščen v okvir ERA, saj kot strateške cilje poudarja v mednarodni prostor in zato verjamem, da bo naslednje desetletje v tudi temeljne gradnike ERA. Sloveniji desetletje uspešnega razvoja, temelječega na znanju – znanosti Stran 9 od 44 in inovacijah. Sistem bo vključujoč in odprt, zato verjamem, da bo vsak od deležnikov prispeval svoj delež h končnemu uspehu. Strategija je nastajala daljše obdobje, temeljni cilji so namreč nastajali že ob evalvacijah predhodne strategije in pripravi izhodišč za predsedovanje. ReZrIS30 določa pet tematskih ciljev, ki so konkretizirani Vsem sodelujočim pri pripravi dokumenta kakor tudi vsem, ki boste z ukrepi in horizontalnimi cilji. Nadaljnja konkretizacija ukrepov in sodelovali pri njegovem uresničevanju, se iskreno zahvaljujem. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) UVOD Stran 10 od 44 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije

2030 (ReZrIS30) Na znanju in inovacijah temelječa družba je družba prihodnosti. Pri tem imajo osrednjo vlogo raziskave in inovacije, ki jim morajo slediti odločitve sektorskih politik, zato predstavljajo ReZrIS30 se neločljivo vsebinsko prepleta znanja in Akcijski načrt za področje ključni povezovalni element družbe. Znanstvenoraziskovalna in z nacionalnim programom visokega enakih možnosti). V akcijskih načrtih inovacijska dejavnost namreč sistematično razvijata novo znanje, šolstva, oba sta usklajena s Strategijo bodo opredeljene dejavnosti v okviru razvoja Slovenije 2030, komplementarno zapisanih ukrepov skupaj s terminskimi veščine in kompetence ter njihovo uporabo za trajnostni razvoj, pa se povezuje tudi z drugimi področnimi načrti izvedbe, kazalniki in predvidenim izboljšanje kakovosti življenja in blaginjo vseh. strateškimi dokumenti na nacionalni ravni obsegom financiranja. (npr. Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030, Slovensko strategijo ReZrIS30 temelji na izhodiščih in Slovenija se je z zadnjim merjenjem v raziskovalno in inovacijsko dejavnost pametne specializacije, Nacionalnim usmeritvah, ki jih je 20. januarja 2021 evropskega inovacijskega indeksa leta več kot trikrat več finančnih sredstev na energetskim in podnebnim načrtom, sprejel Svet za znanost in tehnologijo 2021 uvrstila na 15. mesto med članicami prebivalca za RRD kot Slovenija. Nacionalnim programom varstva okolja Republike Slovenije (v nadaljevanju: EU, kar je pomenilo, da je ostala v skupini 2030, Digitalno Slovenijo ter Nacionalnim SZT) in obravnavajo ključne izzive, pred držav zmernih inovatork. Inovacijska Znanstvenoraziskovalna in inovacijska programom spodbujanja razvoja in katerimi je Slovenija, tj. družbene izzive, uspešnost EU se je izboljševala v strategija Slovenije 2030 (v nadaljevanju: uporabe umetne inteligence v RS do izzive na mednarodni in državni ravni celotnem obdobju 2014–2021. V Sloveniji ReZrIS30) je ključni strateški dokument leta 2025, Slovenija – dežela inovativnih in navsezadnje na organizacijski ravni. se je v letih 2018–2020 poslabševala, leta za področje raziskav, razvoja in inovacij, zagonskih (startup) podjetij). ReZrIs30 Zaradi vsebinske prepletenosti izzivov 2021 pa se je ta trend prekinil in obrnil ki bo podlaga za oblikovanje politik, zagotavlja okvir, v katerega se tako se tematike pojavljajo v okviru različnih navzgor. Države članice Evropske unije povezanih s področji družbenega, vsebinsko kot finančno umeščajo tudi izzivov, krovni cilji pa vsebujejo vse so se zavezale, da bodo do leta 2020 gospodarskega in trajnostnega druge strategije na posameznih področjih bistvene poudarke SZT. povečale obseg financiranja raziskovalne razvoja ter družbenimi izzivi. Dodaten družbenega in gospodarskega delovanja in razvojne dejavnosti ter dosegle cilj 3 % zagon in osredotočenost bodo (npr. zdravstvo, podnebje, okolje ...). Cilji upoštevajo novo nastajajoči okvir BDP za raziskovalno-razvojno dejavnost ukrepi, opredeljeni v ReZrIS30, dobili Stran 11 od 44 Evropskega raziskovalnega prostora (RRD). Medtem ko se Evropska unija z izvajanjem Načrta za okrevanje in Na izvedbeni ravni bodo ReZrIS30 (ERA), znotraj katerega se oblikujejo temu cilju približuje s počasno rastjo, je odpornost (NOO), ki v reformnem delu dopolnjevali akcijski načrti ter področni nacionalne politike na področju Slovenija v obdobju izvajanja RISS 2011– nadgrajuje in operacionalizira ReZrIS30 strateški dokumenti (Načrt razvoja znanstvenoraziskovalne in inovacijske 2020 izgubila veliko prednost in padla ter Programom evropske kohezijske raziskovalnih infrastruktur, Akcijski dejavnosti ob upoštevanju širšega pod evropsko povprečje. Države, ki so politike 2021–2027. načrt za področje odprte znanosti, geografskega vidika raziskav in inovacij vodilne inovatorke Evropske unije, vlagajo Akcijski načrt za pisarne za prenos ter internacionalizaciji raziskovalnih Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) dejavnosti. Cilj krepitve in novega zagona ne samo na gospodarstvo, ampak tudi skupnost pa se je začela še močneje Znanstvenoraziskovalna in inovacijska Stran 12 od 44 evropskega raziskovalnega prostora je npr. na zdravstvo, obrambo in zaščito, zavedati pomena interdisciplinarnega dejavnost morata postati nosilni steber povečati konkurenčnost ter predvsem javno upravo, kulturo in druge storitvene in transnacionalnega sodelovanja. Le napredka, z ustrezno prioriteto vladne blagostanje prebivalcev EU, saj se je dejavnosti (npr. turizem) ipd. znanost, podkrepljena z odprtostjo politike in financiranjem nad povprečjem Evropa znašla pred velikimi družbenimi, (tako rezultatov raziskovalnih dejavnosti EU. Vlada mora prispevati k sprejetju gospodarskimi, varnostnimi in okoljskimi Na pomen vključenosti znanja v vse kot raziskovalne infrastrukture), je lahko razvojne strategije, ki vodi k doseganju izzivi. Za uresničitev tega je nujno treba družbene podsisteme je opozarjala tudi ponudila hiter in učinkovit odziv na kritične mase in boljših obetov za globalno udejanjiti zeleno in digitalno preobrazbo.1 predhodna raziskovalna in inovacijska nepričakovane izzive pandemije, ki so odličnost, potrebno je večje odpiranje strategija (RISS 2011–2020). Ob pomemben družbeni izziv. za mednarodno sodelovanje in razvoj Evropska unija svojo razvojno strategijo prelomnih tehnoloških spremembah sodobnega inovacijskega ekosistema. utemeljuje na iskanju novih, okolju in izzivih je posebej poudarila korenite Naravne nesreče in podnebne Slovenija je dežela zagonskih podjetij in prijaznih proizvodnih načinov, novih družbene spremembe zadnjih desetletij, spremembe so pomemben kazalnik močnih inovatorjev z uspešnim sistemom prebojnih tehnologij in novih oblik ki so še aktualne. To je vneslo dodatna okoliščin, izzivov in tveganj, ki jih prenosa znanja v gospodarstvo in družbo dela. Posamezni deli Evropske unije tveganja in bolj nepredvidljivo družbeno spremljajo človeška prizadevanja za nasploh, kar bo omogočilo večjo dodano svoje razvojne strategije povezujejo dinamiko. Izbruh epidemije COVID-19 blagostanje; od neenakega družbenega vrednost in prispevalo pomemben del s pospešenim razvojem raziskovalnih je pokazal, da sonaraven razvoj ni razvoja do neodgovornega ravnanja prihodkov v državnem proračunu ob potencialov. Za učinkovito spopadanje odvisen samo od poznavanja naravnih z okoljem. Odgovor globalne družbe upoštevanju ustreznega in učinkovitega z družbenimi izzivi mora biti in družbenih procesov, temveč tudi od na to predstavlja Agenda 2030 in iz davčnega okolja. Več sodelovanja vodi znanstvenoraziskovalna dejavnost kot predvidevanja njihovega nadaljnjega nje izhajajoči cilji trajnostnega razvoja v intenzivnejši prenos znanja, k rasti horizontalna dejavnost vključena v vse razvoja in sposobnosti odzivanja nanje. (Sustainable development goals – kulture inoviranja in povečanju števila sektorske politike. Vključena mora biti in Ob tem je znova stopil v ospredje SDG)2, pri katerih pa je ozko grlo njihovo inovacijsko aktivnih podjetij z visoko vplivati mora na vse družbene procese, pomen znanosti za družbo, raziskovalna uresničevanje. Zato morajo ukrepi dodano vrednostjo. znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike prispevati k uresničevanju ciljev Znanost spoštuje in krepi ustavna načela

1 Sporočilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi ERP za raziskave in inovacije, dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/ trajnostnega razvoja. Prenos rezultatov demokracije, vladavine prava in socialne legal-content/EN/TXT/?uri=COM:2020:628:FIN. raziskav v gospodarstvo oziroma države, delitve oblasti, varstva človekovih družbo je mogoč samo s celostnim pravic in temeljnih svoboščin ter pristopom k obravnavi družbenih izzivov, gospodarske, socialne in okoljevarstvene interdisciplinarnim sodelovanjem in koristi pridobljenega znanja. Temelji uvajanjem načel odprtosti v znanosti. na uresničevanju univerzalnih ciljev Prehod v t. i. »Družbo 5.0« temelji na trajnostnega razvoja,3 s čimer presega človeku, katerega odgovorno ravnanje osredotočenost na prostor EU in izkazuje je v središču, pri tem pa morata biti vpetost in vpliv v globalni prostor. gospodarska rast in družbeni napredek Znanost mora spoštovati in delovati po podrejena krepitvi sonaravnega in načelih družbeno odgovorne znanosti, trajnostnega razvoja, demokracije, na evropsko priznanih skupnih načelih Stran 13 od 44 enakosti, izboljšanja kakovosti življenja in in vrednotah evropskega raziskovalnega blaginje vseh. prostora.

2 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 – povezava na dokument: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ures- nicevanje-agende-2030/.

3 Dostopno na: https://unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_goals.html. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Znanost, raziskave in razvoj prinašajo preizkušene postopke in izvirne rešitve, pri tem zagotavljanje transparentne periodične mednarodne evalvacije raziskovalnih Stran 14 od 44 pa se je treba osredotočiti na naslednja ključna področja: organizacij in postopkov izbire financiranih znanstvenoraziskovalnih 10 in inovacijskih dejavnosti, ki bo temeljila na preglednem, mednarodno dosledno zavzemanje za odlično znanost tako pionirsko kot prednostno/ primerljivem sistemu vrednot in kazalnikov; 1 tematsko usmerjeno kot pogoj in jamstvo za ekološki, demokratični in socialno pravičen družbeni in ekonomski razvoj ter blaginjo in varnost; 11 proaktivno uvajanje načel odprte znanosti in odprtega inoviranja; zagotavljanje privlačnega raziskovalnega okolja z ustreznim nagrajevanjem, spodbujanje policentričnega in diverzificiranega razvoja raziskovalnih tako finančnim kot nefinančnim, priznanjem družbene vloge raziskovalk in 12 organizacij. 2 raziskovalcev iz raziskovalnih organizacij (RO) in gospodarstva ter s tem večjo privlačnost poklica raziskovalca; Pri razvoju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se bo obravnavalo zlasti: vzpostavitev sistema za prepoznavo in razvoj potencialov na nišnih področjih, • stabilno financiranje znanosti za doseganje novih spoznanj in izvirnih idej; 3 ki lahko pripomorejo k razvoju družbe kot celote; • spodbujanje tesnega sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom za ekonomsko stabilnost slovenske družbe in njen napredek; skrajšanje poti od znanstvenih ugotovitev do uveljavitve v družbi, zlasti na • učinkovito in transparentno upravljanje in evalvacija celotnega raziskovalnega 4 področju trajnostnega razvoja in medicine; prostora za uspešno in odlično znanost; • vzpostavljanje privlačnih in konkurenčnih pogojev za delo ter skrb za karierni zagotavljanje svobode znanstvenega raziskovanja prek avtonomije dela razvoj raziskovalk in raziskovalcev do odlične znanosti; raziskovalnih organizacij in znanosti kot take v povezavi z njihovo/njeno • krepitev in zagotavljanje mednarodne povezanosti infrastruktur in gradnja 5 odgovornostjo za doseganje zastavljenih ciljev in glede na njihovo/njeno lastnih infrastrukturnih zmogljivosti za privlačno raziskovalno okolje in soodvisnost od gospodarskega in družbenega razvoja; povečano sodelovanje med raziskovalno sfero in gospodarstvom ter večjo mednarodno mobilnost; učinkovito in pregledno organiziranje raziskovalnega dela in transparentno ter • koordinirano vključevanje raziskav in inovacij v vse sektorske politike in povezano upravljanje in poslovanje podpornih ustanov (agencije, ministrstva) središče razvojnih politik; 6 ter periodična mednarodna evalvacija raziskovalnih organizacij in sistema kot • trdna vpetost znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema v Evropski celote; raziskovalni prostor (ERA) in širši mednarodni prostor, ki ga bo aktivno soustvarjal in bo vključujoč do vseh deležnikov v sistemu ter se bo odzival na skrb za vzgojo naslednjih generacij vrhunskih znanstvenic in znanstvenikov, ki družbene izzive. 7 vključuje ukrepe za začetek samostojne karierne poti ob spodbujanju razvoja različnih kariernih poti, s posebno skrbjo za kariere raziskovalk; Pri tem bo pomembno hkrati spodbujati odprto znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav ob hkratnem zagotavljanju družbeno odgovorne zagotavljanje dostopa do vrhunske mednarodne raziskovalne infrastrukture in znanosti (etika in integriteta v raziskavah in pri raziskovalcih ter raziskovalkah) ter 8 tudi do tehnološke, podjetniško-inovacijske infrastrukture in e-infrastrukture enakosti spolov in enakih možnosti na področju raziskav in inovacij. Stran 15 od 44 ter njihovo sprotno posodabljanje; krepitev interdisciplinarnosti raziskovanja z vključevanjem družbenih vidikov 9 v raziskovanju in uveljavljanju raziskovalnih rezultatov tako na institucionalni kot tudi medinstitucionalni ravni; Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) PRIČAKOVANI RAZVOJNI UČINKI IN REZULTATI REPUBLIKE SLOVENIJE NA Stran 16 od 44 PODROČJU ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN INOVACIJSKE DEJAVNOSTI DO LETA 2030 Cilj 1. UČINKOVITO UPRAVLJANJE 1. Slovenija se bo do leta 2030 razvila v uspešno na znanju in inovacijah ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA temelječo družbo in se uvrstila v skupino držav vodilnih inovatork na lestvici IN INOVACIJSKEGA SISTEMA evropskega inovacijskega indeksa. 2. Javna vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost bodo do leta 2030 znašala 1,25 % BDP, pri čemer je že v letu 2027 obseg javnih vlaganj 1 % BDP, celotna vlaganja v znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko Cilj 2. dejavnost pa bodo do leta 2030 obsegala 3,5 % BDP. OKREPLJENA VLAGANJA V 3. Raziskave in inovacije bodo usmerjene v področja, ki obravnavajo ključna RAZISKAVE IN INOVACIJE vprašanja za reševanje izzivov trajnostnega razvoja, skladnega s cilji Agende 2030, z njimi povezanega zelene in digitalne preobrazbe ter Slovensko strategijo pametne specializacije, ki zadevajo predvsem: raziskave na področju okolja, trajnostnega gospodarjenja in ohranjanja 1 Cilj 3. naravnega okolja, virov, biotske raznolikosti, kmetijstva, gozdarstva in KARIERNI RAZVOJ RAZISKOVALCEV hrane, vzdržne ter racionalne rabe virov; IN RAZISKOVALK TER ODLIČNA ZNANOST digitalna preobrazba gospodarstva in celotne družbe ob podpori in razvoju visokozmogljivega računalništva za podatkovno intenzivno 2 modeliranje in njegove uporabe z vključenostjo v razvojne tokove na ravni EU in svetovni ravni; 3 Cilj 4. kakovost življenja in zdravja ter varnost vseh generacij; ODLIČNA IN MEDNARODNO KONKURENČNA RAZISKOVALNA vzdržno ravnanje z viri energije, hrane in vode v podnebno zaostrenih INFRASTRUKTURA 4 razmerah; izzivi trajnostne preobrazbe gospodarstva, predvsem s področja energetike (vključno s hrambo in viri) in trajnostne mobilnosti prihodnosti, 5 ter s tem povezanim prehodom v krožno gospodarstvo in trajnostno Cilj 5. Stran 17 od 44 družbo z upoštevanjem načel pravičnega prehoda. POSPEŠENO SODELOVANJE MED ZNANOSTJO IN GOSPODARSTVOM, Pričakovane razvojne učinke in rezultate bo Slovenija dosegla s petimi krovnimi cilji, PRENOS ZNANJA IN INOVACIJE horizontalnimi cilji in ključnimi ukrepi, ki so opredeljeni v nadaljevanju, in bodo prispevali k približevanju zastavljenemu cilju uvrstitve med deset najuspešnejših držav EU, merjeno z evropskim inovacijskim indeksom. Sledenje kazalnikom v okviru evropskega inovacijskega indeksa pa bo pomagalo ugotoviti učinkovitost zastavljenih ukrepov. 1 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Stran 18 od 44 Cilj 1. Učinkovito upravljanje Ukrep 1.7 Vzpostavitev namenskih virov za popularizacijo znanstvenoraziskovalne, razvojne in inovacijske znanstvenoraziskovalnega dejavnosti, vključno s spodbujanjem razvoja regionalnih potencialov. in inovacijskega sistema Zgraditev in zagon Centra znanosti kot osrednje Ukrep 1.8 institucije na področju popularizacije znanosti. Povečanje kadrovskih zmogljivosti nosilcev Ukrep 1.9 znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema in institucij podpornega okolja, medsebojno povezovanje Umestitev znanstvenoraziskovalne in inovacijske akterjev na področju znanstvenoraziskovalne in Ukrep 1.1 dejavnosti kot horizontalne razvojne politike. inovacijske dejavnosti in usklajevanje ter povezovanje v okviru ERA. Povečanje avtonomije raziskovalnih organizacij Ukrep 1.2 ob hkratni odgovornosti za doseganje ciljev in zmanjšanju administrativnih bremen. Povezava raziskav, visokega šolstva in inovacij na Ukrep 1.3 ravni delovanja in institucionalnega sodelovanja v enovit in učinkovit sistem, ki bo temeljil na sinergijah in medsebojnem dopolnjevanju zmogljivosti. Vzpostavitev informacijske pisarne na ravni države Ukrep 1.4 za zagotavljanje aktivne podpore raziskovalkam in raziskovalcem pri prenosu raziskovalnih rezultatov, periodično organiziranje dni slovenskih raziskav in inovacij ter povezano delovanje s pisarnami za prenos znanja ter projektnimi pisarnami. Mednarodna evalvacija znanstvenoraziskovalnega Ukrep 1.5 in inovacijskega sistema ter njegovih institucij za zagotavljanje transparentnosti postopkov in delovanja institucij, ki bo temeljila na tako imenovanih Stran 19 od 44 »peer-counceling« dejavnostih. Vzpostavitev mednarodno primerljive neodvisne Ukrep 1.6 presoje delovanja raziskovalnih organizacij po posameznih raziskovalnih področjih, ki bo temeljila na preglednem sistemu kazalnikov. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Usklajena priprava, izvajanje, spremljanje in evalvacija Ukrep 1.10 Stran 20 od 44 instrumentov financiranja in strateških dokumentov s ciljem spodbujanja odličnih raziskav, »dvojnega prehoda« na vseh področjih in ustreznih odzivov na družbene izzive. Vzpostavitev koordiniranega procesa upravljanja Ukrep 1.11 celotnega raziskovalnega in razvojnega ciklusa na vseh ravneh tehnološkega razvoja TRL 1–9 na podlagi nacionalnih razvojnih potreb, še posebej Slovenske strategije pametne specializacije in v okviru strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP). Vzpostavitev enovitega sistema državnih pomoči za Ukrep 1.12 znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter raziskovalno in tehnološko opremo. Nadgradnja in optimizacija konkurenčnega Ukrep 1.13 financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti po zgledu ERC (European Research Council) in EIC (European Innovation Council), vključno s prenovo evalvacijskega sistema, ciljnim financiranjem raziskovalnih in razvojnih projektov z izrazitim prebojnim potencialom in komplementarno podporo pobudam na ravni EU. Nadaljnji razvoj zakonodaje na področju intelektualne Ukrep 1.15 lastnine, ureditev učinkovitega sistema varstva in rabe intelektualne lastnine, spodbuditev nastanka Vzpostavitev pogojev in spodbud za aktivno Ukrep 1.14 integriranega sistema vsebinskih visokokakovostnih vključevanje raziskovalnih organizacij v programe storitev podpore pri oceni zdajšnje in potencialih mednarodnega sodelovanja (vključno z EDF za varstvo prihodnje intelektualne lastnine ter – Evropskim obrambnim skladom) skupaj s zagotovitev visokokakovostne podpore na področju spodbudami za vzpostavitev projektnih pisarn in inovativnosti tako raziskovalnim organizacijam kot njihovo integrirano delovanje s pisarnami za prenos podjetjem. znanja ter močnim sistemom nacionalne mreže kontaktnih oseb. Nadaljnji razvoj zakonodaje in dobrih praks na Ukrep 1.16 področju varstva osebnih (posebnih vrst) podatkov Stran 21 od 44 in njihovega obdelovanja za namene znanstvenega raziskovanja zaradi učinkovite zaščite pravic posameznikov, preprečevanja zlorab in zagotavljanja dostopnosti podatkov, potrebnih za raziskovanje, in s tem konkurenčnega raziskovalnega okolja. 2 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Stran 22 od 44 Cilj 2. Vzpostavitev sistema domačih skladov tveganega Ukrep 2.6 kapitala z udeležbo države, ki financira inovacije v Okrepljena vlaganja zgodnjih fazah tehnološke razvitosti (TRL 3-7) v višini najmanj 0,5 % BDP javnih in najmanj 0,5 % BDP zasebnih sredstev. v raziskave in inovacije Vzpostavitev dolgoročnega stabilnega institucionalnega Ukrep 2.7 financiranja znanstvenoraziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti javnih raziskovalnih organizacij, ki bo vključevalo temeljni in razvojni steber financiranja. Vzpostavitev sinergijskih instrumentov na področju Zagotavljanje zadostnega obsega lastniškega Ukrep 2.1 Ukrep 2.8 znanosti, inovacij in visokega šolstva, ki omogočajo financiranja inovacij prek domačih skladov tveganega dopolnjevanje dejavnosti in s tem učinkovitejšo kapitala s pomembnim deležem javnih sredstev v izrabo razpoložljivih sredstev. višini najmanj 0,5 % BDP. Vzpostavitev sistema za doseganje sinergij in Spodbujanje vlaganj gospodarstva, vpeljava Ukrep 2.2 komplementarnosti med različnimi viri financiranja s Ukrep 2.9 kaskadnih finančnih instrumentov, raziskovalnih poudarkom na uporabi mehanizma »pečat odličnosti« in inovacijskih vavčerjev za gospodarstvo zaradi na področjih, kjer je prepoznan velik znanstveni ali spodbujanja sodelovanja med raziskovalnimi inovacijski potencial. organizacijami in gospodarstvom. Vzpostavitev pravnega okvira in podpornih Ureditev ustreznih finančnih spodbud za povečanje Ukrep 2.3 mehanizmov za komplementarno uporabo sredstev Ukrep 2.10 vlaganj v raziskave in inovacije novih produktov. EU in nacionalnih sredstev. Krepitev inovacijskega potenciala zagonskih podjetij Zagotavljanje ustreznega deleža sredstev za Ukrep 2.11 prek oblikovanja ustreznega podpornega okolja v Ukrep 2.4 dopolnilne ukrepe k Okvirnemu programu EU za prvem letu delovanja (dostop do trgov in spodbud). raziskave in inovacije v tistih delih, ki so namenjeni krepitvi znanstvene odličnosti, in za ukrepe, ki bodo omogočili/izboljšali/zvišali uspešnost priprave prijav na razpise instrumentov v teh delih okvirnih programov EU. Stran 23 od 44 Ukrep 2.5 Oblikovanje podlag, da bo do leta 2030 Slovenija vlagala najmanj 5 % javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost za skupne programe in evropska partnerstva ter raziskovalno infrastrukturo, s čimer sledimo tudi ciljem ERA. 3 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Stran 24 od 44 Cilj 3. Karierni razvoj raziskovalcev Ukrep 3.7 Okrepitev mednarodne, medinstitucionalne medsektorske mobilnosti raziskovalk in in in raziskovalk ter odlična raziskovalcev. znanost Ukrep 3.8 Povečanje obsega sredstev za odlično znanost brez vnaprej določenih tematskih prioritet ali specializacije, s pristopom »od spodaj navzgor«, vključno s podporo novorazvijajočim se raziskovalnim področjem. Zagotavljanje sredstev na prednostnih področjih, Ukrep 3.9 opredeljenih v strateških dokumentih države in EU, Nadaljnji razvoj mednarodno primerljivega sistema ki omogočajo gradnjo kompetenc za vzpostavljanje Ukrep 3.1 napredovanj in akademskih izvolitev, s kriteriji, ki konkurenčne prednosti v znanosti in slovenskem upoštevajo pestrost raziskovalnih karier. gospodarstvu ter širši razvoj slovenske družbe in inovativne pristope pri oblikovanju razvojnih rešitev, Krepitev namenskega instrumenta za zgraditev ki vključujejo interdisciplinarno povezovanje. Ukrep 3.2 samostojne znanstvene kariere pri raziskovalkah in raziskovalcih na začetku kariere. Vzpostavitev podpornih mehanizmov za dvig števila Ukrep 3.10 in vrednosti projektov okvirnega programa EU za Ureditev plačnega sistema raziskovalk in raziskovalcev, raziskave in inovacije v okviru stebra odličnosti, ki jih Ukrep 3.3 ki bo omogočal mednarodno primerljive pogoje kot prijavitelji oziroma gostiteljske ustanove pridobijo nagrajevanja, ki bo fleksibilen in bo spodbujal raziskovalne organizacije iz RS, in sicer nad povprečje raznolikost raziskovalnih karier. EU. Povečanje deleža zaposlovanja za nedoločen čas ob Podpora najboljšim znanstvenim skupinam in Ukrep 3.4 Ukrep 3.11 upoštevanju avtonomije raziskovalnih organizacij. organizacijam, ki se na svojih področjih uvrščajo v svetovni vrh. Zagotovitev evropsko primerljivih delovnih pogojev Ukrep 3.12 Ukrep 3.5 za celovit karierni razvoj raziskovalk in raziskovalcev. Povečanje podpore vrhunskim raziskavam, raziskovalkam in raziskovalcem ter dodatno Najmanj podvojili bomo sredstva za vključevanje spodbujanje dobitnikov projektov ERC, MSCA in Ukrep 3.6 EIC kot tudi koordinatorske vloge v projektih EU mladih slovenskih znanstvenikov, ki so se izobrazili v tujini, v delo univerz in raziskovalnih inštitutov. za povečanje uspešnosti slovenskih prijaviteljev in In v skladu z absorbcijskimi zmožnosti vsako leto širjenje znanstvene odličnosti ter internacionalizacije. Stran 25 od 44 povečevali sredstva namenjene sofinanciranju temeljnih projektov, ki jih izvajajo raziskovalci, ki se iz tujine vračajo v Republiko Slovenijo (Program dr. Aleša Debeljaka). 4 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Stran 26 od 44 Cilj 4. Odlična in mednarodno Ukrep 4.7 Nadaljnji razvoj in povezovanje skupnosti, ki bo skrbela za usklajen razvoj e-infrastrukture v Sloveniji. konkurenčna raziskovalna Nadaljnji razvoj trajnih mehanizmov usposabljanja Ukrep 4.8 infrastruktura raziskovalk in raziskovalcev za uporabo raziskovalne infrastrukture in e-infrastrukture. Oblikovanje novega pristopa k tehnološkim Ukrep 4.9 infrastrukturam za uvajanje novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom v stvarnem okolju. Ukrep 4.1 Krepitev mehanizmov za dostop do mednarodno konkurenčne sodobne raziskovalne in tudi tehnološke Vzpostavitev sistema upravljanja raziskovalne in infrastrukture ter gradnja komplementarnih Ukrep 4.10 tehnološke infrastrukture ob upoštevanju pravil nacionalnih infrastrukturnih zmogljivosti. državne pomoči. Posodobitev in gradnja nove raziskovalne Ukrep 4.2 infrastrukture na prednostnih raziskovalnih področjih. Vključevanje v mednarodne raziskovalne Ukrep 4.3 infrastrukture zlasti s prednostnega seznama ESFRI na vseh področjih raziskav in gradnja nacionalnih infrastrukturnih zmogljivosti skladno s področnimi strateškimi dokumenti države. Krepitev po EU-standardih urejenega področja Ukrep 4.4 raziskovalnih infrastruktur, ki bo temeljilo na komplementarnosti nacionalnih zmogljivosti in mednarodnih raziskovalnih infrastruktur. Zagotovitev pogojev za delovanje evropskih centrov Ukrep 4.5 distribuiranih raziskovalnih infrastruktur v Sloveniji. Stran 27 od 44 Vzpostavitev e-infrastrukture kot samostojne Ukrep 4.6 infrastrukture in tudi horizontalne podpore za raziskave. 5 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Stran 28 od 44 Cilj 5. Pospešeno sodelovanje med Ukrep 5.6 podbujanje inovativnosti v javnem sektorju ob upoštevanju posebnosti organizacij javnega sektorja. znanostjo in gospodarstvom, Okrepitev stabilnega in vključujočega sistema Ukrep 5.7 prenos znanja in inovacije sodelovanja med raziskovalnimi organizacijami in drugimi institucijami (npr. SID banka, različni skladi in mreže itd.), ki izvajajo instrumente na področju prenosa znanja. Vzpostavitev podpornega sistema za učinkovito Ukrep 5.8 izkoriščanje patentov v domačem v mednarodnem Proaktivno uvajanje načel odprtega inoviranja ter okolju ter sklada za intelektualno lastnino. Ukrep 5.1 komercializacije tržnih inovacij. Nadgradnja obstoječih in vzpostavitev novih pisarn Promocija prenosa znanja ter spodbujanje kulture Ukrep 5.9 Ukrep 5.2 za prenos znanja na raziskovalnih organizacijah in patentiranja in drugih oblik varstva intelektualne pospešitev prenosa znanja v gospodarstvo, javni lastnine (»know-how«, modeli, znamke itd.) v sektor ter širše v družbo kot enega njihovih ključnih gospodarstvu, javnem in nevladnem sektorju ter širši strateških poslanstev. javnosti. Spodbujanje skupnega ustanavljanja podjetij Spodbujanje in promocija sodelovanja raziskovalnih Ukrep 5.10 Ukrep 5.3 (vključno z odcepljenimi podjetji) s strani organizacij in gospodarstva za prenos znanja in znanstvenoraziskovalne sfere in gospodarstva. razvoj študijskih vsebin na področju kulture inoviranja in razvoja inovacijskih kompetenc zaposlenih. Podpora malim in srednje velikim podjetjem s Ukrep 5.11 storitvami za povečanje zmogljivosti za upravljanje Povezovanje sektorjev prek skupnih projektov med inovacij (»enhancing innovation management Ukrep 5.4 raziskovalnimi organizacijami, gospodarstvom, capacities«), vključno s prikazom stanja inovacijskih javnim sektorjem in drugimi deležniki v družbi ter sposobnosti podjetij in opredelitvijo akcijskega vzpostavitev pogojev za učinkovito povezovanje načrta za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij. raziskovalnih zavodov, visokošolskih zavodov ter zasebnega sektorja prek različnih dejavnosti za Spodbujanje strateških raziskovalno-razvojnih prenos in kroženje znanja. Ukrep 5.12 projektov podjetij v sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami in državo za izdelke in storitve novih Krepitev hitro rastočih podjetij s prilagojenimi Stran 29 od 44 Ukrep 5.5 generacij in prebojnih inovacij. finančnimi instrumenti bank in skladov, ki podjetjem v različnih fazah razvoja in rasti omogočajo dodatno podporo pri vlaganju v razvoj produktov in doseganje novih trgov, ter s podpornimi storitvami za vstop na nove trge. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Spodbujanje zaposlovanja oziroma dodatnega Ukrep 5.13 Stran 30 od 44 usposabljanja in mobilnosti raziskovalk in raziskovalcev v gospodarstvu, vključno s ponovno uvedbo ukrepa mladih raziskovalcev v gospodarstvu in ukrepa za začasno zaposlovanje raziskovalcev v industriji. Spodbujanje raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih Ukrep 5.14 sodelovalnih dejavnosti v podjetjih in raziskovalnih organizacijah z ukrepi raziskovalnih in inovacijskih vavčerjev za vsa podjetja. Krepitev tehnološkega preboja podjetij oziroma Ukrep 5.15 skupin podjetij z novimi rešitvami in izdelki na globalni trg oziroma krepitev položaja na trgu. Ukrep 5.16 Uporaba javnih naročil za spodbujanje zasebnih vlaganj in za krepitev inovacijskih zmogljivosti pri reševanju aktualnih izzivov. Stran 31 od 44 6 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Cilj 6. 6.1. Odprtost in sodelovanje v mednarodnem Stran 32 od 44 prostoru Učinkovita vključenost v ERA s polno izkoriščenostjo Ukrep 6.1.1 Horizontalni cilji njegovih instrumentov. Krepitev mreže strateškega dvostranskega in Ukrep 6.1.2 večstranskega sodelovanja z uspešnimi svetovnimi gospodarstvi z visokimi vložki v raziskave in inovacije. ODPRTOST IN Vzpostavitev pogojev in sistema za pritegnitev Ukrep 6.1.3 kakovostnih strokovnjakov s celega sveta. SODELOVANJE V MEDNARODNEM Nadgradnja instrumentov za navezavo stikov s PROSTORU Ukrep 6.1.4 slovenskimi raziskovalkami in raziskovalci, ki delujejo v tujini. ODPRTA Povečanje podpore pridobivanju projektov okvirnega Ukrep 6.1.5 programa EU za raziskave in inovacije s področja ZNANOST ZA širjenja sodelovanja in spodbujanja odličnosti IZBOLJŠANJE (»Spreading Excellence and Widening Participation«). KAKOVOSTI, 4 UČINKOVITOSTI ZAGOTAVLJANJE HORIZONTALNI IN ODZIVNOSTI ENAKOSTI CILJI RAZISKAV SPOLOV NA 6.2. Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, PODROČJU učinkovitosti in odzivnosti raziskav RAZISKAV IN INOVACIJ Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in Ukrep 6.2.1 zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v Stran 33 od 44 DRUŽBENO mednarodne povezave in infrastrukture. ODGOVORNA ZNANOST Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Ukrep 6.2.2 Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja 6.3. Družbeno odgovorna znanost (etika in Stran 34 od 44 znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška integriteta v raziskavah in pri raziskovalkah deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/ in raziskovalcih) San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti (Leiden manifesto for research metrics), smernice ERA Vzpostavitev nacionalnega sveta za etiko in (European Research Area and Innovation Committee/ Ukrep 6.3.1 integriteto v znanosti. Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije)) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav. Sprejetje nacionalnih smernic za etiko, poštenje in Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih Ukrep 6.3.2 dobre prakse v znanstvenem delovanju raziskovalk Ukrep 6.2.3 raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, in raziskovalcev kot temelj za kodekse posameznih dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« raziskovalnih organizacij po zgledu držav EU. in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju Spodbujanje raziskovalnih organizacij k upravičenih izjem). Ukrep 6.3.3 zagotavljanju in spoštovanju visoke ravni etičnosti prek institucionalnih opredelitev postopkov za Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost preprečevanje neetičnih ravnanj in postopkov v Ukrep 6.2.4 za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji primeru kršitev. ter vključevanje v ERA in širše. Zagotovitev ustreznih teles za etično presojo Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje Ukrep 6.3.4 raziskav po posameznih občutljivih področjih zaradi Ukrep 6.2.5 javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost. dviga kakovosti raziskav in uspešnosti sodelovanja v okvirnih programih EU za raziskave in inovacije. Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene Ukrep 6.2.6 založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte Obvezno delovanje raziskovalnih organizacij skladno znanosti. Ukrep 6.3.5 z Evropsko listino za raziskovalce in Kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Spodbujanje raziskovalnih organizacij k pridobitvi Ukrep 6.3.6 evropskega znaka za odličnost človeških virov v raziskovanju (»Human Resources Strategy for Researchers« (HRS4R)). Stran 35 od 44 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) 6.4. Zagotavljanje enakosti spolov na področju Stran 36 od 44 raziskav in inovacij Okrepitev odgovornosti javnih raziskovalnih Zagotavljanje enakosti spolov pri nagrajevanju Ukrep 6.4.1 Ukrep 6.4.5 organizacij za strukturne spremembe, povezane z ter imenovanjih delovnih teles na področju načeli enakosti spolov ter drugimi presečnimi področji, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. ter uvedba institucionalnih načrtov za enakost spolov kot obveznega strateškega dokumenta institucij na Imenovanje strokovnega telesa ministrstva za področju raziskav in inovacij, ki za svoje delovanje Ukrep 6.4.6 podpiranje promocijskih dejavnosti, prepoznavanje prejemajo javna sredstva. sistemskih ovir ter pomoč pri pripravi pravnih aktov in drugih strateških dokumentov na področjih Spodbujanje oblikovanja mehanizmov za enakosti spolov in drugih presečnih področjih, ki so v Ukrep 6.4.2 preprečevanje spolnega nadlegovanja in drugih oblik pristojnosti ministrstva, pristojnega za znanost. spolnega nasilja na ravni raziskovalnih organizacij. Zagotavljanje celovitejših in preglednejših podatkov, Ukrep 6.4.7 Upoštevanje doseganja ciljev na področju enakosti ločenih po spolu, za učinkovitejše oblikovanje politik Ukrep 6.4.3 spolov pri ocenjevanju raziskovalnih organizacij v ter spremljanje uresničevanja ukrepov na področju okviru stabilnega institucionalnega financiranja. enakosti spolov v znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Upoštevanje enakosti spolov pri financiranju raziskav, Ukrep 6.4.4 vključno z uveljavitvijo dimenzije spola v vsebine Vzpostavitev nacionalne kontaktne točke, ki bo nudila Ukrep 6.4.8 raziskovalnih dejavnosti. podporo prijaviteljem na razpise okvirnih programov EU za raziskave in inovacije ali nacionalne razpise ter usposabljanja in izobraževanja na področju enakosti spolov. Stran 37 od 44 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Spremljanje uresničevanja Vključevanje deležnikov v proces Stran 38 od 44 strateških ciljev 2021–2030 priprav ReZrIS30 Za uresničevanje ReZrIS30 so odgovorni ministri, pristojni za znanost, ReZrIS30 je osnovana na izhodiščih SZT, ki je strokovno posvetovalno razvoj in tehnologijo ter ostali resorji, skladno s svojimi pristojnostmi. telo Vlade RS na področju raziskovalne dejavnosti in ga sestavljajo O njenem uresničevanju poročajo Vladi RS, ki s poročilom seznanja tudi predstavniki raziskovalcev in raziskovalk, nosilcev tehnološkega Državni zbor RS. razvoja in gospodarskih družb, reprezentativnih sindikatov ter javnosti. Pri pripravi besedila ReZrIS30 je sodelovala tudi skupina zunanjih Rezultate in učinke ter razvoj na področju znanstvenoraziskovalne in strokovnjakov, ki je na podlagi izhodišč SZT sooblikovala osnutek inovacijske dejavnosti, vključno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne besedila ReZrIS30. in inovacijske strategije, spremlja tudi Razvojni svet Republike Slovenije. Prav tako je bil osnutek ReZrIS30 5. julija 2021 poslan v javno razpravo, ki je trajala do 4. avgusta 2021. Na osnutek se je odzvalo 31 organizacij in Ministrstvo, pristojno za znanost, v sodelovanju z ministrstvom, posameznikov. Osnutek ReZrIS30 je bil predstavljen tudi neposredno pristojnim za tehnologijo, in v sodelovanju s strokovnjaki iz tujine deležnikom, in sicer na predstavitvi SVIZ 2. septembra 2021, na (»peer counseling«) periodično pripravi analizo doseganja strateških predstavitvi združenju ASEF 3. septembra 2021, na dogodku SRIP – ciljev, analizira dejavnike tveganj ter posodobi ukrepe za njihovo MATPRO 7. oktobra 2021, na seji KOsRIS 14. oktobra 2021. Izvedena je obvladovanje in zmanjševanje njihovih negativnih posledic. bila tudi serija šestih delavnic, odprtih za vse zainteresirane. Delavnice so bile osredotočene na posamezna poglavja ReZrIS30 in so bile izvedene v obdobju od 25. do 28. oktobra 2021. Skladno z ugotovitvami iz evalvacij in analiz se po potrebi pripravi posodobitev akcijskih načrtov za uresničevanje ReZrIs30. Zaradi vzporedne in komplementarne priprave Nacionalnega programa visokega šolstva in ReZrIS30 je bil 15. septembra 2021 po virtualni platformi organiziran še dodaten posvet z raziskovalnimi organizacijami. Akcijski načrti uresničevanja ReZrIS30, ki jih sprejme vlada Ministrstvo, pristojno za znanost, v sodelovanju z ministrstvom, Stran 39 od 44 pristojnim za tehnologijo, v enem letu po sprejetju ReZrIs30 pripravi področne akcijske načrte uresničevanja ReZrIs30, ki so navedeni v uvodu. V akcijskih načrtih se opredelijo načrt dejavnosti v okviru zapisanih ukrepov, terminski načrt izvedbe, odgovorni nosilec ukrepa in sodelujoči pri izvedbi, predvideni kazalniki na ravni ukrepov, mehanizmi in viri financiranja ter se pošljejo v sprejetje Vladi RS. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Kazalniki za spremljanje Okvirni pogoji Stran 40 od 44 učinkovitosti nacionalne politike Novi doktorji znanosti s področja naravoslovja in tehnike za izvajanje in pospeševanje Človeški viri Delež populacije v starosti 25–34 let s terciarno izobrazbo znanstvenoraziskovalne in Prebivalstvo v starosti 25–64, vključeno v inovacijske dejavnosti vseživljenjsko učenje Privlačnost Mednarodne znanstvene objave Slovenija se z ReZrIS30 močno vpenja v Evropski raziskovalni raziskovalnega 10 % najbolj citiranih objav prostor, pri čemer se njena uspešnost meri v odnosu do drugih sistema Tuji doktorski študentje držav članic. Standardno analitično orodje v tem okviru predstavlja sistem kazalnikov, v okviru katerega se na podlagi sestavljenega Pokritost s širokopasovnimi povezavami evropskega inovacijskega indeksa merijo prednosti in slabosti Digitalizacija Osebe, ki presegajo osnovne digitalne znanstvenoraziskovalnih in inovacijskih sistemov držav članic EU spretnosti ter njihov napredek. Elementi sestavljenega indeksa/posamezni kazalniki kažejo na ustreznost ukrepov na posameznem področju. Za spremljanje uspešnosti izvajanja znanstvenoraziskovalne in Vlaganja inovacijske politike se bodo spremljali posamezni kazalniki glede na druge države članice EU in glede na časovno dimenzijo. Vlaganja v RRD javnega sektorja Finance in Naložbe tveganega kapitala Struktura evropskega inovacijskega indeksa v letu 2021 temelji na štirih podpora Neposredno državno financiranje in davčne sklopih kazalnikov in dvanajstih inovacijskih dimenzijah, kar skupaj olajšave, uveljavljene v poslovnem sektorju predstavlja 32 kazalnikov. Ob spremembi metodologije Evropskega inovacijskega indeksa se bo pri spremljanju sledilo spremenjeni Izdatki za raziskave in razvoj poslovnega metodologiji. sektorja Naložbe Izdatki za inovacije, ki niso povezani z RRD V letu 2021 je sistem kazalnikov evropskega inovacijskega indeksa podjetij Izdatki za inovacije v inovacijsko aktivnih opredeljen v dokumentu European Innovation Scoreboard 2021 – podjetjih na zaposlenega Methodology Report4. Uporaba Podjetja, ki svojim zaposlenim nudijo razvoj ali informacijskih nadgradnjo veščin IKT tehnologij Zaposleni strokovnjaki IKT Stran 41 od 44

4 Dostopno na: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/45971, 18. 10. 2021. Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) Inovacijska dejavnost Beležka Stran 42 od 44 MSP, ki so uvedla inovacijo proizvoda (blaga in/ali storitev) Inovatorji MSP, ki so uvedla inovacijo poslovnega procesa MSP, ki sodelujejo z drugimi akterji v inovacijskem procesu Povezave Skupne objave javnega in zasebnega sektorja Zaposlitvena mobilnost zaposlenih v znanosti in tehnologiji Prijava za podelitev patenta na podlagi PCT Intelektualna Prijava za registracijo znamke sredstva Prijava za registracijo modela Učinki Zaposlenost v dejavnostih, temelječih na Učinki na znanju zaposlenost Zaposlenost v inovacijsko aktivnih podjetjih Izvoz srednje- in visokotehnoloških izdelkov Učinki na Izvoz storitev, temelječih na znanju prodajo Prodaja inovacij proizvoda Produktivnost virov Okoljska Emisije drobnih delcev PM2,5 v zrak iz vzdržnost industrije Razvoj tehnologij, povezanih z okoljem