Regulation on the designation of regions of provenance

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o določitvi provenienčnih območij obsega: Pravilnik o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 72/03 z dne 25. 7. 2003), Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 58/12 z dne 31. 7. 2012), Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 69/17 z dne 8. 12. 2017). P R A V I L N I K o določitvi provenienčnih območij (neuradno prečiščeno besedilo št. 2) 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L št. 11 z dne 15. 1. 2000, str. 17) določa provenienčna območja, ki se morajo upoštevati pri pridelovanju in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: GRM) ter usmeritve za njegovo uporabo. 2. člen (skupine površin z enotnimi ekološkimi razmerami) (1) Na podlagi enotnih ekoloških razmer (npr. vegetacija, geologija, tla, klima) se na območju Republike Slovenije določijo naslednje ekološke regije in podregije: KODA Ime ekološke regije in podregije 1. ALPSKA REGIJA 1.1 Julijske Alpe 1.2 Zahodne Karavanke-Kamniške Alpe 1.3 Vzhodne Karavanke-Savinjske Alpe 2. POHORSKA REGIJA 3. PREDPANONSKA REGIJA 3.1 Goričko 3.2 Murska ravan 3.4 Slovenske Gorice-Ptujsko polje 3.5 Haloze-Dravinjske gorice 3.6 Obsotelsko gričevje 3.7 Bela Krajina 4. PREDALPSKA REGIJA 4.1 Škofjeloško hribovje-Savska ravan 4.2 Posavsko hribovje 4.3 Savinjsko-Šaleška podregija 5. PREDDINARSKA REGIJA 5.1 Suha Krajina-Južno Posavsko hribovje 5.2 Mirnsko-Raduljsko hribovje 5.3 Bohor 5.4 Gorjanci 6. DINARSKA REGIJA 6.1 Trnovski gozd 6.2 Notranjsko-Snežniško pogorje 6.3 Kočevsko-Ribniško pogorje 7. SUBMEDITERANSKA REGIJA 7.1 Goriška Brda-Vipavska dolina 7.2 Kras-Vremsko gričevje 7.3 Brkini 7.4 Šavrinsko gričevje (2) Karta s prikazom ekoloških regij in podregij, iz prejšnjega odstavka je v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. 3. člen (razmejitev ekoloških regij in podregij) Karte s podrobno razmejitvijo območja Republike Slovenije na ekološke regije in podregije iz prejšnjega člena so v digitalni obliki dostopne na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije in na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije ter so na vpogled na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2 in na Zavodu za gozdove Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2. 4. člen (osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij) Osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij predstavljajo podatki o njihovi površini, nadmorski višini, povprečni letni temperaturi zraka in količini padavin, prevladujoči geološki podlagi, tipu tal in potencialni vegetaciji, ki so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. 5. člen (provenienčna območja) (1) Ekološke regije in podregije so podlaga za določitev provenienčnih območij in podobmočij za gozdne drevesne vrste ali skupine gozdnih drevesnih vrst. (2) Provenienčna območja, njihove oznake in imena ter osnovne značilnosti za smreko, jelko, bukev, dob, graden (večinske drevesne vrste) so enaka ekološkim regijam, provenienčna podobmočja pa ekološkim podregijam. (3) Za drevesne vrste, ki niso navedene v prejšnjem odstavku (manjšinske drevesne vrste), je območje Republike Slovenije enotno provenienčno območje z oznako: Slovenija. 6. člen (višinski pasovi v provenienčnih območjih) (1) Provenienčna območja se v odvisnosti od nadmorske višine delijo na nižinski, spodnji višinski, srednji višinski in zgornji višinski pas. (2) Posamezni višinski pas iz prejšnjega odstavka obsega: nižinski pas: do vključno 300 m nadmorske višine; spodnji višinski pas: od 301 m do vključno 700 m nadmorske višine; srednji višinski pas: od 701 m do vključno 1.000 m nadmorske višine; zgornji višinski pas: nad 1.001 m nadmorske višine. 7. člen (usmeritve za uporabo GRM) (1) Zaradi usmerjanja uporabe GRM se uporablja naslednja lestvica primernosti uporabe GRM: 1. najbolj primerna: v določenem provenienčnem podobmočju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v istem podobmočju in višinskem pasu, 2. zelo primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v istem provenienčnem območju in istem višinskem pasu, 3. primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v sosednjem provenienčnem območju in istem višinskem pasu, 4. manj primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih provenienčnih območjih in istem višinskem pasu, 5. izjemoma primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih provenienčnih območjih in sosednjem višinskem pasu. (2) Če v semenskih objektih določenega provenienčnega območja in višinskega pasu ni na razpolago najbolj primernega ali zelo primernega GRM in tega ni na razpolago niti v semenski hranilnici, se lahko, vendar največ za potrebe enega leta, uporablja tudi GRM za primerno oziroma manj primerno uporabo. (3) Če več kot 10 let ni na razpolago niti GRM za manj primerno uporabo, se lahko uporablja, vendar največ za potrebe enega leta, tudi GRM za izjemoma primerno uporabo. (4) Če več kot 10 let ni na razpolago GRM za izjemoma primerno uporabo in v primeru povečanih potreb po GRM zaradi sanacije velikih površin po ujmah, se lahko uporablja, vendar največ za potrebe enega leta, tudi GRM iz sosednjih držav pod pogoji, določenimi v 7.a členu tega pravilnika. (5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je zaradi ohranjanja gozdnih genskih virov v Šavrinskem provenienčnem podobmočju dovoljena le uporaba GRM iz tega podobmočja. 7.a člen (uporaba GRM iz sosednjih držav) V primerih iz četrtega odstavka prejšnjega člena se po predhodni pridobitvi pozitivnega strokovnega mnenja Gozdarskega inštituta Slovenije lahko dovoli uporabo naslednjih vrst GRM iz posameznih provenienčnih območij in višinskih pasov iz sosednjih držav v posameznih provenienčnih območjih in podobmočjih ter višinskih pasovih na območju Republike Slovenije: 1. Avstrija: dovoli se lahko uporabo GRM iz provenienčnih območij 6.1 (Südliches Randgebirge) in 6.2 (Klagenfurter Becken) v alpskem (1.) provenienčnem območju, in sicer v vseh treh podobmočjih: 1.1 (Julijske Alpe), 1.2 (Zahodne Karavanke – Kamniške Alpe), 1.3 (Vzhodne Karavanke – Savinjske Alpe) ob upoštevanju ocene o primerjavi višinskih pasov in vegetacije. V primeru povečanih potreb po GRM zaradi sanacije velikih površin po ujmah, se lahko uporablja, vendar največ za potrebe enega leta, izjemoma dovoli tudi uporaba GRM provenienčnega območja 1.3 (subkontinentale Innenalpen Ostteil), predvsem na silikatni matični podlagi, v srednji in zgornji višinski pas, nad 900 m nadmorske višine. V istih primerih se lahko izjemoma dovoli uporaba GRM iz provenienčnih območij 3.2 (ÖstlicheZwischenalpen-Südteil) in 3.3 (Südliche Zwischenalpen) v alpsko (1.) in pohorsko (2.) provenienčno območje v srednji in zgornji višinski pas ob upoštevanju primerjave višinskih pasov, matične podlage in vegetacije; Dovoli se uporaba GRM zelene duglazije – Pseudotsuga menziesii var. viridis iz provenienčnega območja 8.2 v provenienčno območje 3. (Predpanonska regija, brez 3.7) v pasu 200 do 700 m n.v. V prilogi 3 je seznam provenienc zelene duglazije, ki so priporočene za sadnjo v provenienčnem območju 8.2 v Avstriji. 2. Madžarska: dovoli se lahko uporabo GRM hrastov: doba, cera in gradna ter črne jelše iz provenienčnega območja (1.) za uporabo v provenienčnem območju 3. (Predpanonska regija, brez 3.7). 3. Hrvaška: vnos GRM iz Republike Hrvaške je mogoč iz semenskih regij, ki mejijo na Republiko Slovenijo, in sicer samo v provenienčna podobmočja, ki se stikajo s temi semenskimi regijami, kot kaže preglednica: Drevesna vrsta Hrvaške semenske regije Provenienčno območje v Republiki Sloveniji dob 1.1.3, 1.2.3 3.1 – 3.6 graden 2.1.3, 2.1.4 3.3 –3.7, 5.4 puhasti hrast 4.1.1, 4.1.2 7. bukev 2.2.2, 2.3.3, 2.2.3, 3.3.1, 3.4.1 3., 5.4, 6.2, 6.3, 7. poljski jesen 1.1.2, 1.2.3 3. črna jelša 1.1.2, 1.2.1 3. bela vrba 1.1, 1.2 3. topol in hibridi 1.1, 1.2, 4.1 3., 7. jelka 2.3.1, 3.3.1 3.4 – 3.7, 6.2, 6.3 smreka 3.2.1, 3.3.1 3.7, 5.4, 6.2, 6.3 rdeči bor 2.1.1, 3.2.1 3, 5.4, 6.2, 6.3, 7 črni bor 3.3.1, 5.5.1 3.5 – 3.7, 5.4, 6.2, 6.3, 7. alepski bor 5.1.1 7. črnika 5.1.1 7. Priloga 1: Karta ekoloških regij in podregij Priloga 2: Osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij Priloga 3: Uporaba provenienc duglazije v Avstriji v PO, ki mejijo na Slovenijo Pravilnik o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 72/03) vsebuje naslednjo končno določbo: »8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 58/12) vsebuje naslednjo končno določbo: »6. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 69/17) vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.