Recovery and Resilience Mechanism Implementation Guide (2022)

1.0 April 2022 Osnovna verzija priročnika. Priročnik se, skladno z usmeritvami Komisije, vsebinsko dopolni: - v poglavju 5.4.2 - Sum goljufije in kazalniki goljufije (»red flags«); Priročnik se, z manjšimi vsebinskimi Dopolnitev Priročnika

1.1 Avgust 2022 popravki, dopolni: verzije 1.0 - v poglavju 5.2 – Preverjanje na kraju samem - v poglavju 10 – Navodila za informiranje, obveščanje in komuniciranje VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST KAZALO VSEBINE 1. UVOD ............................................................................................................................................ 1

1.1. O MEHANIZMU IN NAČRTU ZA OKREVANJE IN ODPORNOST ....................................... 1 2. OPIS SISTEMA IZVAJANJA NAČRTA ......................................................................................... 3

2.1. KOORDINACIJSKI ORGAN .................................................................................................. 3

2.2. STROŠKOVNI ORGAN ......................................................................................................... 3

2.3. REVIZIJSKI ORGAN ............................................................................................................. 3

2.4. NOSILNI ORGANI ................................................................................................................. 4

2.5. IZVAJALCI UKREPOV .......................................................................................................... 5

2.6. KONČNI PREJEMNIKI .......................................................................................................... 5 3. IZVAJANJE UKREPOV IZ NAČRTA............................................................................................. 7

3.1. NAČIN IZBORA PROJEKTOV .............................................................................................. 7

3.1.1 Neposredno opredeljeni projekti v načrtu ........................................................................ 7

3.1.2 Javni razpis in javni poziv za izbor projektov ................................................................... 7

3.2. SPREMEMBA UKREPA IZ NAČRTA .................................................................................... 8

3.3. SPREMLJANJE IN POROČANJE O IZVAJANJU UKREPOV TER DOSEGANJU MEJNIKOV IN CILJEV ........................................................................................................ 8

3.3.1 Mehanizmi preverjanja in vrste dokazil............................................................................ 9 3.4. DOLOČBE V ZVEZI Z »NAČELOM, DA SE NE ŠKODUJE BISTVENO« .......................... 10 3.5. OCENJEVANJE PRISPEVKA K ZELENEMU IN DIGITALNEMU PREHODU ................... 10

3.6. ZAGOTAVLJANJE KOMPLEMENTARNOSTI IN SINERGIJ .............................................. 11

3.7. PRISPEVEK NAČRTA K STRATEGIJI PAMETNE SPECIALIZACIJE ............................... 11 4. NAČIN FINANCIRANJA S SREDSTVI MEHANIZMA................................................................. 13 5. PREVERJANJE IZVAJANJA NAČRTA....................................................................................... 14

5.1. ADMINISTRATIVNO PREVERJANJE UKREPOV .............................................................. 15

5.2. PREVERJANJE NA KRAJU SAMEM .................................................................................. 17

5.3. PREVERJANJE IZVAJANJA NAČRTA PRI NOSILNIH ORGANIH / IZVAJALCIH UKREPA .......................................................................................................................................... 20

5.4. SPECIFIČNA PODROČJA PREVERJANJA UKREPOV .................................................... 21

5.4.1 Javna naročila................................................................................................................ 21

5.4.2 Kazalniki goljufije (»red flags«) ...................................................................................... 22

5.4.3 Nasprotje interesov ...................................................................................................... 23

5.4.4 Preverjanje dvojnega financiranja ................................................................................. 24

5.4.5 Druga specifična področja ............................................................................................. 24 6. NEPRAVILNOSTI IN FINANČNI POPRAVKI ............................................................................. 25

6.1. NEPRAVILNOSTI ................................................................................................................ 25

6.2. POROČANJE O UGOTOVLJENIH NEPRAVILNOSTIH ..................................................... 26

6.2.1 Pogostost poročanja in roki za predložitev poročil ........................................................ 26

6.2.2 Zahteve pri poročanju o nepravilnostih ......................................................................... 27 7. PRIPRAVA IN POSREDOVANJE ZAHTEVKOV ZA PLAČILO NA EVROPSKO KOMISIJO .... 30 i VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 8. POROČANJE O IZVAJANJU NAČRTA ...................................................................................... 31

8.1. POROČANJE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE................................................................. 31

8.2. POROČANJE EVROPSKI KOMISIJI .................................................................................. 31

8.3. POROČANJE O SKUPNIH KAZALNIKIH ........................................................................... 31

8.4. POROČANJE O SOCIALNIH ODHODKIH ......................................................................... 32

8.5. POROČANJE KOORDINACIJSKEMU ORGANU ............................................................... 32

8.6. POROČANJE NOSILNEMU ORGANU ............................................................................... 32 9. ZAGOTAVLJANJE REVIZIJSKE SLEDI IN HRAMBA DOKUMENTACIJE ................................ 33 10.NAVODILA ZA INFORMIRANJE, OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE .................................. 34

10.1. NALOGE VSEH UDELEŽENCEV IZVAJANJE NAČRTA ................................................... 34

10.2. NALOGE KOORDINACIJSKEGA ORGANA ....................................................................... 34

10.3. NALOGE NOSILNEGA ORGANA ....................................................................................... 35

10.4. NALOGE IZVAJALCA UKREPOV ....................................................................................... 36

10.5. NALOGE KONČNEGA PREJEMNIKA ................................................................................ 36

10.6. OZNAČEVANJE .................................................................................................................. 37 11.INFORMACIJSKA PODPORA ZA IZVAJANJE NAČRTA .......................................................... 42 12.ZAKLJUČEK IZVAJANJA NAČRTA............................................................................................ 43 13.SEZNAM PRAVNIH VIROV IN STROKOVNE LITERATURE .................................................... 44 14.PRILOGE .................................................................................................................................... 45 KAZALO PRILOG Priloga 1: Indikativni nabor dokazil, ki se uporabljajo pri spremljanju doseganja mejnikov (celovit nabor je vsebovan v operativnih ureditvah med EK in Slovenijo) __________________________________ 1 Priloga 2: Indikativni nabor dokazil, ki se uporabljajo pri spremljanju doseganja ciljev (celovit nabor je vsebovan v operativnih ureditvah med EK in Slovenijo) ___________________________________ 3 Priloga 3: Klasifikacija ukrepov in indikativni nabor mehanizmov preverjanja v zvezi z DNSH (Dejanski nabor mehanizmov preverjanja se opredeli v okviru operativnih ureditev med Evropsko komisijo in Slovenijo) _______________________________________________________________________ 6 Priloga 4: Naslovnica s povzetkom ukrepov in dokazil za doseganje mejnika/cilja (predloga) _____ 11 Priloga 5: Kontrolni list za administrativno preverjanje Vloge za izplačilo iz sklada NOO _________ 12 Priloga 6: Kontrolni list za PKS______________________________________________________ 18 Priloga 7: standardni dopis za poročanje o nepravilnostih _________________________________ 12 Priloga 8: Zbirna tabela ___________________________________________________________ 25 Priloga 9: Strategija komuniciranja ___________________________________________________ 26 ii VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST SEZNAM KRATIC DKOM – Državna revizijska komisija DNSH – Načelo, da se ne škoduje bistveno EK – Evropska komisija EU – Evropska unija IS – Informacijski sistem JN – Javno naročilo JP – Javni poziv JR – Javni razpis KL – Kontrolna lista MJU – Ministrstvo za javno upravo NOO – Načrt za okrevanje in odpornost NPU – Neposredni uporabnik državnega proračuna NRP – Načrt razvojnih programov OLAF – Evropski urad za boj proti goljufijami PKS – Preverjanje na kraju samem RRF – Recovery and Resilience Facility RS – Republika Slovenija SUSEU – Sektor za upravljanje s sredstvi EU SVRK – Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko UNP – Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna URSOO – Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost ZJN – Zakon o javnem naročanju iii VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 1. UVOD Na podlagi Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21, v nadaljevanju: Uredba o izvajanju mehanizma) se v Priročniku o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: priročnik) podrobneje urejajo pristojnosti in način vsebinskega izvajanja in spremljanja Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije (v nadaljevanju: načrt) s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: sredstva mehanizma).

1.1. O MEHANIZMU IN NAČRTU ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Evropska unija (v nadaljevanju: EU) je za blažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter v podporo okrevanju in odpornosti evropskih gospodarstev vzpostavila Mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: mehanizem). Finančna podpora je namenjena predvsem pospešenemu izvajanju trajnostnih reform in naložb, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: Uredba 2021/241/EU). Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) je v ta namen pripravila načrt ukrepov (reform in naložb/investicij) za spodbujanje razvojnih možnosti, večje prilagodljivosti ter ekonomske, socialne in teritorialne povezanosti. Ukrepi so umeščeni v šestnajst komponent v okviru štirih razvojnih področij: Zeleni prehod, Digitalna preobrazba, Pametna, trajnostna in vključujoča rast ter Zdravstvo in socialna varnost. Načrt je ovrednoten v višini 2,5 milijarde evrov, od tega je za financiranje ukrepov predvidenih 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,7 milijarde evrov posojil. V načrtu so predvideni ukrepi v podporo razogljičenju gospodarstva in prilagajanju podnebnim spremembam. Kar 42,4 % načrta bo prispevalo k doseganju podnebnih ciljev. Pričakuje se tudi pomemben prispevek načrta k digitalizaciji Slovenije (21,5 % načrta je označen s prispevkom k digitalnemu prehodu). Načrt je bil potrjen z Izvedbenim sklepom Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (v nadaljevanju: izvedbeni sklep) z dne 20. 7. 2021 (potrjen 28. 7. 2021), ki je objavljen na spletni strani Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost v vlogi koordinacijskega organa. Izvedbeni sklep predstavlja pravno podlago za izvajanje načrta. V primeru razhajanj v podatkih zapisanih v načrtu in izvedbenem sklepu, velja zapisano v slednjem. Operativno izvajanje načrta poteka na podlagi operativnih ureditev med Evropsko komisijo in Slovenijo »Operational Arrangements between the European Commisison and Slovenia pursuant to article 20(6) of Regulation (EU) 2021/241«) (v nadaljevanju: operativne ureditve), ki je priloga k izvedbenem sklepu, in je objavljena na spletni strani koordinacijskega organa. Skladno z izvedbenim sklepom je Sloveniji na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 1.776.927.281 evrov. Ta znesek ustreza dodeljenim finančnim sredstvom po odbitku sorazmernega deleža stroškov Slovenije iz člena 6(2) Uredbe 2021/241/EU. Poleg finančnega prispevka ima Slovenija na voljo možnost posojila v znesku največ 705.370.000 evrov. Znesek v višini 13 % finančnega podpore se lahko izplača v obliki predhodnega financiranja, ki se obračuna tako, da se sorazmerno odšteje od plačila obrokov, določenih v prilogi izvedbenega sklepa. Izplačilo finančne podpore je pogojeno z zadovoljivim izpolnjevanjem mejnikov in ciljev, opredeljenih v izvedbenem sklepu. Za namen ocene se upoštevajo tudi operativne ureditve, ki so bile z EK dogovorjene z namenom vzpostavitve učinkovitega spremljanja in poročanja o doseganju ciljev in mejnikov, in so objavljene na spletni strani koordinacijskega organa. 1 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Doseganje mejnikov in ciljev je vezano na izvedbo ukrepov, opredeljenih v načrtu. Pričakuje se, da noben ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem (načelo, da se ne škoduje bistveno, v nadaljevanju: DNSH) v smislu 17. člena Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (v nadaljevanju: Uredba 2020/852/EU). Nekateri ukrepi vključujejo specifične določbe za zagotovitev predvidenega prispevka načrta k zelenemu in digitalnem prehodu. Skladno z določili Uredbe 2021/241/EU so do finančne podpore upravičeni ukrepi, ki se začnejo izvajati od 1. februarja 2020, če izpolnjujejo zahteve iz Uredbe 2021/241/EU. Z namenom pravočasne priprave zadnjega zahtevka za izplačilo finančne podpore EU, ki se državi članici izvrši do 31. decembra 2026, morajo biti doseženi mejniki in cilji izvedbenega sklepa najkasneje do 31. avgusta 2026. Izplačila iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: sklad NOO) za stroške ukrepov iz načrta, nastale do 31. decembra 2026, morajo biti izvršena najkasneje do konca meseca februarja v letu 2027, kot je določeno v finančnem priročniku. 2 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 2. OPIS SISTEMA IZVAJANJA NAČRTA

2.1. KOORDINACIJSKI ORGAN Skladno z Uredbo o dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 90/2021, v nadaljevanju: Uredba 90/2021), načrtom, izvedbenim sklepom in Uredbo o izvajanju mehanizma nastopa v vlogi koordinacijskega organa Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO). Koordinacijski organ ima mandat in splošno sistemsko pristojnost za spremljanje in izvajanje načrta kot celote, ob upoštevanju navedenih pravnih podlag in opredelitve nalog in zadolžitev, ki sledijo ciljem Uredbe 2021/241/EU. Koordinacijski organ je pristojen za vzpostavitev sistema izvajanja in spremljanja načrta kot celote. Poleg tega pa tudi za usklajevanje z deležniki v okviru izvajanja načrta in Evropsko komisijo (v nadaljevanju: EK), usklajevanje priprave pravnih aktov in strateških dokumentov v zvezi z izvajanjem načrta, spremljanje izvajanja načrta ter posredovanje podatkov EK, zagotavljanje pravilnega finančnega poslovodenja skupaj s sodelujočimi udeleženci izvajanja načrta, preverjanje doseganja mejnikov in ciljev, zagotavljanje informacijske podpore za izvajanje načrta, usmerjanje obveščanja in komuniciranja, poročanje Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) in EK glede uresničevanja načrta, pripravo in podpis izjave o upravljanju ter pripravo zahtevka za plačilo in njegova predložitev EK. Za upravljanje sredstev mehanizma v okviru koordinacijskega organa skrbi Sektor za upravljanje s sredstvi načrta v sodelovanju s pristojnim Ministrstvom za finance (predvsem z Direktoratom za zakladništvo, Direktoratom za proračun in Direktoratom za javno računovodstvo). Za vzpostavitev in spremljanje sistema izvajanja načrta, koordinacijo z udeleženci izvajanja načrta, spremljanje doseganje mejnikov in ciljev ter sprotno poročanje EK pa je v okviru koordinacijskega organa pristojen Sektor za spremljanje mejnikov in ciljev. Sektorja sodelujeta pri usklajevanju pravnih aktov in strateških dokumentov, povezanih z izvajanjem in spremljanjem načrta. Koordinacijski organ predstavlja nacionalno kontaktno točko za udeležence izvajanja načrta, tudi v odnosu do EK. Koordinacijski organ svojih nalog ne bo prenašal na druge organe izvajanja načrta, razen v primeru odločitve EK, da mora stroškovni organ v skladu z besedilom napisanim v potrjenem načrtu za okrevanje in odpornost izvajati nalogo priprave in pošiljanja zahtevka za plačilo na EK.

2.2. STROŠKOVNI ORGAN Skladno z načrtom, izvedbenim sklepom in Uredbo o izvajanju mehanizma je stroškovni organ Sektor za upravljanje s sredstvi EU, notranja organizacijska enota Ministrstva za finance (v nadaljevanju: SUSEU), ki je v vlogi nacionalnega koordinatorja za stroške zadolžen za predhodni pregled in potrditev ocene stroškov ukrepov v fazi priprave in spremembe načrta.

2.3. REVIZIJSKI ORGAN Skladno z načrtom, izvedbenim sklepom in Uredbo o izvajanju mehanizma nastopa v vlogi revizijskega organa Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljevanju: UNP). Gre za organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, od katerega je neodvisen organ, organizacijsko in funkcionalno ločen. Revizijski organ je odgovoren za izvajanje revizij (ukrepov in s temi povezanih mejnikov, ciljev in izdatkov ter sistema) ter pripravo poročil o izvedenih revizijah. Za nalogo je ustrezno strokovno usposobljen, za potrebe dodatnih nalog sodeluje tudi z zunanjimi izvajalci. 3 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Revizijski organ je skladno z Uredbo o izvajanju mehanizma in načrtom odgovoren za izvajanje revizij sistema izvajanja načrta in revizij ukrepov, s katerimi se preverja doseganje mejnikov in ciljev iz načrta. Revizije delov sistema izvajanja načrta lahko revizijski organ izvaja na vseh nivojih izvajanja načrta (koordinacijski organ, nosilni organ, izvajalec ukrepa) v skladu z rezultati izvedene analize tveganja, ki jo določa revizijska strategija. Izvajanje revizij ukrepov ter s tem povezanega doseganja mejnikov in ciljev revizijski organ izvede na vzorcu ukrepov, ki je določen v skladu z metodo vzorčenja, določeno v revizijski strategiji. Revizije ukrepov se osredotočajo predvsem na ugotavljanje doseganja mejnikov in ciljev. Pri tem revizijski organ preveri, da imajo nastali izdatki ustrezna dokazila in da je bila poraba sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost transparentna ter v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo in določili izvedbenega sklepa. Revizijski organ bo pristop k izvajanju revizij podrobneje opredelil v revizijski strategiji in v svojem priročniku. Revizijski organ izvaja revizije ukrepov tudi na pobudo koordinacijskega organa, v primerih suma na nepravilnost ali zaznanega tveganja, da mejnik in cilj v skladu z načrtom ne bo dosežen, ne bo dosežen pravočasno ali se z doseganjem mejnika in cilja že zamuja. Revizijski organ pripravi poročilo o opravljeni reviziji, v katerem so morebitne nepravilnosti opredeljene kot ugotovitve in priporočila. Prav tako izvaja spremljanje izpolnjevanja danih priporočil. Revizijski organ pošlje revizijsko poročilo tudi koordinacijskemu organu. Ta korak je še posebej pomemben v primeru ugotovitve nepravilnosti, saj je potrebno v najkrajšem času izvesti nadaljnje korake za zaščito nacionalnih finančnih interesov in finančnih interesov EU, med drugim vzpostavitev terjatve, poročanje o nepravilnostih in obveščanje preko Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljevanju: OLAF). Naloga revizijskega organa je tudi priprava povzetka o opravljenih revizijah, vključno z morebitnimi ugotovljenimi pomanjkljivostmi in morebitnimi revizijskimi ukrepi, ki je priloga zahtevku za plačilo EK. Revizijski organ povzetek o opravljenih revizijah posreduje koordinacijskemu organu pred posredovanjem zahtevka za plačilo na EK. Koordinacijski organ in revizijski organ se posebej dogovorita o načinu, obliki in rokih za posredovanje povzetka o opravljenih revizijah za mejnike in cilje, ki se vključijo v zahtevek za plačilo.

2.4. NOSILNI ORGANI Skladno z Uredbo o izvajanju mehanizma so nosilni organi odgovorni za izvajanje ukrepov iz načrta na način, da bodo doseženi mejniki in cilji. Naloge nosilnih organov so tudi poročanje koordinacijskemu organu o izvajanju ukrepov iz načrta in njihovem napredku ter doseganju mejnikov in ciljev preko informacijske podpore. Nosilni organi poročajo koordinacijskemu organu skladno z določili Uredbe o izvajanju mehanizma, smernicami o izvajanju načrta in s tem priročnikom na podlagi poziva za potrebe komunikacije z EK, ob pripravi zahtevka za plačilo ter v okviru procesa evropskega semestra glede napredka pri uresničevanju načrta, upoštevaje poročanje o skupnih kazalnikih in socialnih odhodkih (glej poglavji »Poročanje o skupnih kazalnikih« in »Poročanje o socialnih odhodkih«). Nosilni organi izvajajo preverjanja skladno z določili Uredbe o izvajanju mehanizma, smernicami o izvajanju načrta in s tem priročnikom ter so odgovorni za izvajanje revizijskih ukrepov iz poročil revizijskega organa. Za preverjanje ukrepov nosilni organ vzpostavi ustrezni sistem notranjih kontrol s poudarkom na zaščiti finančnih interesov EU, in sicer preprečevanju nasprotja interesov, odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti ter zaznavanju sumov goljufij in korupcije, ter dvojnega financiranja. Izvedena preverjanja so podlaga za izplačilo sredstev mehanizma. 4 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST V primeru odkritih nepravilnosti s finančnimi posledicami mora nosilni organ o tem nemudoma obvestiti koordinacijski organ ter sprožiti postopke za vračilo sredstev (obvestilo o ugotovljeni nepravilnosti ter vzpostavitev terjatve). Prav tako mora nosilni organ ustrezno ukrepati ob prejemu revizijskih ukrepov iz poročil revizijskega organa (vzpostavitev terjatev). Nosilni organ pripravi zbirna četrtletna poročila o nepravilnostih in jih pošlje koordinacijskemu organu. Preverjanje ukrepov kot tudi del nalog po Uredbi o izvajanju mehanizma lahko nosilni organ prenese na izvajalca ukrepov. Obseg preverjanj ne sme obsegati manj preverjanj, kot so v poglavju »Preverjanje izvajanja načrta« tega priročnika določena za nosilni organ. Če pri izvajanju posameznega ukrepa sodeluje več nosilnih organov, doseganje mejnikov in ciljev spremljajo nosilni organi, odgovorni za posamezne projekte v skladu z operativnimi ureditvami in poročajo nosilnemu organu, ki je resorno pristojen za doseganje ciljev ukrepa na ravni načrta. Nosilni organ lahko z lastnimi navodili bolj podrobno predpiše vsebino, specifično področje in način preverjanja ukrepov, vključno s kontrolnimi listi (v nadaljevanju: KL), vendar mora ob tem upoštevati minimalni nabor, ki ga določi koordinacijski organ.

2.5. IZVAJALCI UKREPOV Izvajalci ukrepov so ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, nevladni in pravosodni proračunski uporabniki ter osebe javnega prava, ki imajo status javnega zavoda, javnega sklada ali javne agencije. Izvajalci ukrepov za namen doseganja mejnikov in ciljev ukrepov iz načrta v skladu z navodili in usmeritvami nosilnih organov izvajajo aktivnosti, povezane s pripravo in izvajanjem ukrepov ter naloge v zvezi z načrtovanjem in zbiranjem podatkov o ukrepih. Izvajalci ukrepov vse potrebne podatke o ukrepih ter mejnikih in ciljih zbirajo do ravni končnih prejemnikov. Sodelovanje med izvajalci ukrepov in nosilnimi organi se opredeli v pogodbi, sporazumu ali drugem dokumentu o sodelovanju. V pravnih podlagah o sodelovanju med nosilnimi organi in izvajalci ukrepov morajo biti natančno opredeljena vsebina izvajanja ukrepa, naloge posameznega organa, način izvajanja teh nalog z navedbo višine sredstev mehanizma v skladu s finančnim okvirom iz načrta, nosilci/investitorji posameznih naložb, ki so lahko izvajalci ukrepa in/ali končni prejemniki, spremljanje mejnikov, ciljev in ukrepov iz načrta, dogovori o izvajanju preverjanja ukrepov, ločitev funkcij, zagotavljanje revizijske sledi, hranjenje dokumentacije in opravljanje drugih nalog, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov Unije v skladu z Uredbo 2021/241/EU. Izvajalci ukrepov, ki imajo urejen dostop do informacijske podpore za izvajanje načrta iz 23. člena Uredbe o izvajanju mehanizma, v skladu s 24. členom navedene uredbe najmanj dvakrat mesečno v informacijsko podporo vnašajo podatke o izvajanju ukrepov ter spremljanju in doseganju mejnikov in ciljev. Podatke v informacijski sistem lahko vnašajo bodisi nosilni organi bodisi izvajalci ukrepov na podlagi prenesenih nalog.

2.6. KONČNI PREJEMNIKI Končni prejemniki so lahko ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, lokalne skupnosti, druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava ali fizične osebe. 5 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Končni prejemnik je naročnik oziroma investitor, ki prejme finančno podporo iz sredstev mehanizma. Investitor je pravna ali fizična oseba, ki je opredeljena v investicijski dokumentaciji in po dokončanju projekta praviloma prevzame premoženje v lastništvo in/ali upravljanje ter vzdrževanje. Investitor je lahko neposredni proračunski uporabnik na državni ali občinski ravni, posredni proračunski uporabnik ter zasebniki (pravne in fizične osebe). V primeru, ko je končni prejemnik hkrati izvajalec ukrepa, mora ta organ zagotoviti ustrezno ločenost funkcij z delitvijo nalog bodisi med notranje organizacijske enote udeleženca ali znotraj posamezne notranje organizacijske enote. 6 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 3. IZVAJANJE UKREPOV IZ NAČRTA Načrt določa ukrepe, ki se financirajo s sredstvi mehanizma in so neposredno opredeljeni v načrtu ali bodo izbrani preko javnega razpisa/ javnega poziva (v nadaljevanju: JR/JP). Reforme in naložbe/investicije iz načrta morajo prispevati k doseganju mejnikov in ciljev, določenih v prilogi k izvedenemu sklepu Sveta in podrobneje opredeljenih v operativnih ureditvah skladno s šestim odstavkom 20. člena Uredbe 2021/241/EU. Pri izvajanju ukrepov se posebej zasleduje prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Hkrati se posebej zasleduje prispevek ukrepov k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Ob tem se posebna pozornost nameni izpolnjevanju DNSH in drugih relevantnih (horizontalnih) načel skladno z določili Uredbe 2021/241/EU, kot so načelo enakosti spolov in enake možnosti. Metodologija za spremljanje podnebnih ukrepov in metodologija za digitalno označevanje, ki podrobneje opredeljujeta razsežnosti in kode za posamezne vrste intervencij, in se uporabljata pri spremljanju prispevka posameznega ukrepa k zelenemu in digitalnemu prehodu sta opredeljeni v prilogah Uredbe 2021/241/EU.

3.1. NAČIN IZBORA PROJEKTOV

3.1.1 Neposredno opredeljeni projekti v načrtu Neposredno opredeljeni projekti iz načrta se izvajajo na podlagi izvedbenega sklepa in v skladu s pogoji in merili, ki so opredeljeni v operativnih ureditvah ter investicijski ali drugi projektni dokumentaciji, ki opredeljuje projekt za uvrstitev v Načrt razvojnih programov državnega proračuna (v nadaljevanju: NRP).

3.1.2 Javni razpis in javni poziv za izbor projektov 7 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Izbor projektov, ki v načrtu niso neposredno opredeljeni, se izvaja preko JR/ JP. Pri izboru projektov je potrebno upoštevati zahteve, ki so za posamezen ukrep določena v načrtu in operativnih ureditvah, predvsem z vidika doseganja področnih ciljev posameznega ukrepa. Prav tako morajo ustrezati merilom za doseganje ciljev načrta na področju zelenega in digitalnega prehoda, kot tudi skladnost projektov z načelom DNSH, ob upoštevanju Tehničnih smernic za uporabo "načela, da se ne škoduje bistveno“ v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: tehnične smernic EK za uporabo DNSH) ter drugimi horizontalnimi načeli, kot so načelo enakosti spolov in enake možnosti, kjer je to relevantno. Podrobnejša merila in pogoje za izbor projektov ter, če je relevantno, postopke izvajanja le-teh, predpišejo nosilni organi oz. izvajalci ukrepov.

3.2. SPREMEMBA UKREPA IZ NAČRTA Spremembe ukrepov iz načrta praviloma niso možne brez spremembe izvedbenega sklepa. V primeru morebitnih očitnih napak ali neskladij v besedilu izvedbenega sklepa ali morebitnih drugih odstopanj od določil načrta, se neskladja ustrezno uredijo bodisi v okviru operativnih ureditev ali v okviru tehničnih usklajevanj in dogovora med EK in koordinacijskim organom. Spremembe in dopolnitve posameznih delov načrta (kot npr.: spremembe vrednosti ukrepa/projekta, prerazporeditev stroškov znotraj ukrepa/projekta), ki ne spreminjajo vsebine posameznega ukrepa in ne vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev, so dopustne na osnovi predloga nosilnega organa ter po uskladitvi s koordinacijskim organom in v sodelovanju z EK, kjer je relevantno. Predlog nosilnega organa mora biti vsebinsko ustrezno utemeljen, še posebej v luči doseganja relevantnih mejnikov in ciljev.

3.3. SPREMLJANJE IN POROČANJE O IZVAJANJU UKREPOV TER DOSEGANJU MEJNIKOV IN CILJEV Koordinacijski organ izvaja nadzor nad doseganjem mejnikov in ciljev ukrepov iz načrta, za njihovo uspešno izvedbo pa so odgovorni nosilni organi in izvajalci ukrepov. Poročanje nosilnih organov o napredku pri izvajanju ukrepov ter doseganju mejnikov in ciljev do koordinacijskega organa je podlaga za poročanje vladi in EK ter pripravo zahtevka za plačilo EK. Nosilni organi in izvajalci ukrepov vzpostavijo postopke za pravočasno doseganje mejnikov in ciljev, ki so opredeljeni v izvedbenem sklepu in operativnih ureditvah, kjer je podrobneje opredeljena vsebina posameznega mejnika in cilja, časovni razpored, vmesni koraki in mehanizmi preverjanja. Napredek pri izvajanju posameznega ukrepa se spremlja s pomočjo naslovnice s povzetkom ukrepov in dokazil za doseganje mejnika/cilja, ki je sestavni del tega priročnika (glej prilogo 4) ter preko informacijske podpore, kamor se dvakrat mesečno vpisuje stanje izvajanja posameznih ukrepih, in sicer 1. in 15. dan v mesecu (oziroma prvi naslednji delovni dan), ter ob vsaki spremembi na mejniku in/ali cilju. Nosilni organi ob zaključku posameznega mejnika in/ali cilja pripravijo naslovnico z vsemi relevantnimi pojasnili in dokazili, ki jih koordinacijski organ naloži v informacijski sistem EK (v nadaljevanju: IS FENIX). 8 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Med izvajanjem načrta bo med EK in Slovenijo potekala stalna komunikacija in izmenjava informacij o zadovoljivem doseganju mejnikov in ciljev pred uradno predložitvijo zahtevka za plačilo EK. Tovrstna izmenjava informacij ne bo služila samo kot priprava na zahtevek za plačilo (tj. preprečevanje zamud, odkrivanje in odprava morebitnih pomanjkljivosti), temveč bo zagotovila tudi prostor za razpravo o konkretnem izvajanju reform in investicij načrta, s čimer bo zagotovljeno sprotno spremljanje aktivnosti na posameznem mejniku in cilju, razprava o vprašanjih, povezanih z revizijami in kontrolami ter odprava morebitnih težav in priprava korektivnih ukrepov. Osnova za komunikacijo med EK in Slovenijo so sprejete operativne ureditve, kjer so podrobneje opredeljene zahteve in pogoji za doseganje posameznih mejnikov in ciljev.

3.3.1 Mehanizmi preverjanja in vrste dokazil Namen tega poglavja je zagotoviti usmeritve za spremljanje doseganja različnih vrst mejnikov in ciljev. Iz priloženih tabel izhaja indikativni nabor dokazil za posamezno vrsto mejnika/cilja, ki jih bo EK potrebovala za preverjanje zadovoljivega izpolnjevanja različnih mejnikov in ciljev. Spremljanje mejnikov in ciljev, vključno z vmesnimi koraki preverjanja, poteka na način, kot je opredeljeno v operativnih ureditvah. Mejniki Mejniki so namenjeni vrednotenju napredka izvajanja ukrepov iz načrta v kakovostnem in vsebinskem smislu. Razdeljeni so v širše kategorije, kot so zakonodajne aktivnosti ali procesi oblikovanja politik, postopki sklepanja pogodb ali dodeljevanja sredstev. Podatki o vrsti dokazil so opredeljeni v operativnih ureditvah ter indikativno po posamezni kategoriji v prilogi 1 tega priročnika. Cilji Ob upoštevanju kvantitativne narave ciljev, bodo mehanizmi preverjanja zagotavljali kvantitativne dokaze o napredku/ prispevku posameznega projekta ali sestavnega dela posameznega ukrepa k doseganju ciljev, opredeljenih v izvedbenem sklepu. Predloženi dokazi morajo zagotoviti celovitost podatkov (indikativni nabor dokazil, ki se uporabljajo pri spremljanju doseganja ciljev izhaja iz priloge 2) in so opredeljeni v operativnih ureditvah. Na splošno je potrebno zagotoviti: • dostop do podatkovnih baz (preko centralnega sistema ali v okviru ločenega, vendar povezljivega informacijskega sistema), • v odsotnosti primernega centraliziranega sistema so lahko podatki združeni iz različnih virov, če se poročilo pripravlja lokalno in agregira centralno oziroma cilj ukrepa zajema večje število aktivnosti/pod-ukrepov (kot npr. število upravičencev do večjega nabora usposabljanj). 9 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

3.4. DOLOČBE V ZVEZI Z »NAČELOM, DA SE NE ŠKODUJE BISTVENO« V skladu s točko (d) tretjega odstavka 19. člena Uredbe 2021/241/EU in Prilogo V, merilom 2.4, k navedeni uredbi je potrebno zagotoviti, da noben ukrep za izvajanje reform in naložb/investicij, vključen v načrt, ne bo bistveno škodoval šestim okoljskim ciljem v smislu 17. člena Uredbe 2020/852/EU. Za številne ukrepe iz načrta velja, da opis ukrepa ter mejnikov in ciljev v operativnih ureditvah že vsebuje posebne zahteve za zagotovitev skladnosti z načelom DNSH. V tem primeru je potrebno zagotoviti ustrezna dokazila glede izpolnjevanja načela DNSH, kot so opredeljene v operativnih ureditvah, in jih predložiti ob zahtevku za plačilo, kot del ustreznih utemeljitev, da so mejniki in cilji doseženi. V ostalih primerih je pri izpolnjevanju zahtev v zvezi z načelom DNSH potrebno izhajati iz predhodne ocene, ki je bila opravljena v Prilogi 1 načrta. Priloga 3 vsebuje klasifikacijo ukrepov in indikativni nabor mehanizmov preverjanja v zvezi z načelom DNSH. V tem indikativnem naboru so navedene informacije in podrobnosti, ki jih bo EK potrebovala pri preverjanju doseganja mejnikov in ciljev. Za nekatere ukrepe iz načrta je dejanski nabor mehanizmov preverjanja opredeljen v operativnih ureditvah.

3.5. OCENJEVANJE PRISPEVKA K ZELENEMU IN DIGITALNEMU PREHODU Pričakuje se, da bo izvajanje ukrepov iz načrta učinkovito prispevalo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in po potrebi k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, s tem pa tudi k doseganju podnebnih ciljev EU za leto 2030 ob hkratnem izpolnjevanju cilja EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Načrt predvideva tudi ukrepe, ki učinkovito prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov in digitalno označevanje iz Priloge VI in VII Uredbe 2021/241/EU se ustrezno ovrednoti prispevek sofinanciranja ukrepov iz načrta. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje predvidenih ukrepov trajen učinek. Za številne ukrepe načrta velja, da opis ukrepov ter mejnikov in ciljev v Izvedbenem sklepu vsebuje posebna določila, povezana s podnebnim ali digitalnim označevanjem (načeloma povezana s specifičnimi zahtevami, navedenimi v opombah Prilog VI in VII Uredbe 2021/241/EU). 10 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

3.6. ZAGOTAVLJANJE KOMPLEMENTARNOSTI IN SINERGIJ Skladno z določili Uredbe 2021/241/EU se pri izvajanju načrta spodbujajo sinergije in učinkovito usklajevanje mehanizma za okrevanje in odpornost z drugimi programi in instrumenti financiranja. Zagotavljati se mora komplementarnost, sinergije, usklajenost in doslednost med različnimi instrumenti na ravni EU in nacionalni ravni, kadar je ustrezno pa tudi na regionalni ravni, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja načrta. S tem se prepreči podvajanje ter zagotavlja tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje in nadzor na ravni EU, nacionalni ravni in, kadar je ustrezno, na regionalni ravni, tako da se dosežejo cilji mehanizma in načrta. Reforme in naložbe/investicije, ki se financirajo s sredstvi mehanizma, lahko pridobijo podporo iz drugih programov in instrumentov EU, če taka podpora ne krije istih stroškov. Za zaščito finančnih interesov EU in preprečevanje dvojnega financiranja mora nosilni organ oz. izvajalec ukrepa zagotoviti seznam vseh ukrepov iz načrta (konkretno projektov v NRP) s skupnim zneskom javnega financiranja teh ukrepov ter navedbo višine podpore v okviru mehanizma in drugih skladov EU.

3.7. PRISPEVEK NAČRTA K STRATEGIJI PAMETNE SPECIALIZACIJE Za ukrepe na področju spodbujanja razvoja področja pametne specializacije (v nadaljevanju besedila: S5), ki se v vseh stebrih neposredno navezujejo na S5 (glej Tabelo 5 v osnutku S5 »Sredstva NOO – neposredna navezava ukrepov iz NOO«), je potrebno upoštevati možnost pridobivanja sredstev iz različnih virov in tako zagotoviti komplementarnost med mehanizmom in drugimi skladi ter instrumenti EU. V tej luči se ukrepi v okviru obravnavanih stebrov pripravijo in izvajajo na način, ki omogoča tudi doseganje ciljev S5. V tem smislu nosilni organi in izvajalci ukrepa sodelujejo s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljevanju: SVRK), kot nosilcem Slovenske strategije pametne specializacije S4/S51, in sicer tako pred objavo javnega razpisa ali drugega načina dodelitve sredstev, v teku razpisnih opravil in med izvajanjem ukrepov. Nosilni organi in izvajalci ukrepa v ta namen SVRK, preko e-naslova s5.svrk@gov.si, pred objavo razpisa zaprosijo za mnenje o skladnosti z S4/S5. SVRK se bo odzval s stališčem o skladnosti in podal morebitne dodatne predloge ali usmeritve. Za ukrepe, ki se na S5 navezujejo posredno (op. glej Tabelo 6 v osnutku S5 »Sredstva NOO – posredna navezava ukrepov iz NOO«) se določilo uporablja smiselno. Pri ukrepih, kjer je na podlagi potrjenega načrta identificirana neposredna navezava s strategijo pametne specializacije (S4/S5), bo SVRK skladnost JR ali druge oblike izbora projektov s S4/S5 smiselno preverjal z uporabo sledečih kontrolnih trditev2: ▪ Ustrezen sklic na veljavno strategijo pametne specializacije (pravne podlage, namen in cilji JR) z navedbo relevantnih prednostnih področij S4/S5 na katerih bo razpis podprl vlaganja oz. projekte. ▪ Smiselna navezava na S4/S5 med pogoji in merili JR, za namen prispevanja k uresničevanju ciljev strategije pametne specializacije, npr. preko uporabe kriterijev odličnosti in učinka pri izboru raziskovalno inovacijskih projektov. ▪ Ustrezen sklic na veljavno prilogo S4/S5 – Tabela fokusnih področij in tehnologij ter produktnih smeri po prednostnih področjih S4/S5, ki je tudi osnovna podlaga za uporabo meril za izbor projektov. 1 Do sprejetja nadgrajene S5 za obdobje do 2030 je v veljavi obstoječa S4, objavljena na spletni strani SVRK (Izvajanje in prenova Slovenske strategije pametne specializacije - iz S4 v S5 | GOV.SI). Prednostna področja veljavne S4 so: (i) Pametna mesta in skupnosti, (ii) Pametne zgradbe in dom z lesno verigo, (iii) Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, (iv) Trajnostna pridelava hrane, (v) Trajnostni turizem, (vi) Tovarne prihodnosti, (vii) Zdravje-medicina, (viii) Mobilnost in (ix) Razvoj materialov kot končnih produktov. 2 Uporabljen je izraz javni razpis, vprašanja pa se smiselno uporabijo tudi za druge načine izbora projektov. 11 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Pri ukrepih, ki posredno prispevajo k S4/S5, se pričakuje ustrezno naslavljanje horizontalnih področij (raziskave, razvoj in inovacije; krepitev konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, predvsem MSP; digitalizacija ter razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo) za namen inovativne, nizkoogljične, digitalne in na znanju temelječe preobrazbe gospodarstva in družbe. 12 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 4. NAČIN FINANCIRANJA S SREDSTVI MEHANIZMA Način financiranja s sredstvi mehanizma je določen s Smernicami za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: finančne smernice), ki jih je na podlagi Uredbe o izvajanju mehanizma, dne 21. 1. 2022 potrdil minister, pristojen za finance ter Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, verzija 1.0, ki je bil sprejet 21. 3. 2021 (v nadaljevanju: finančni priročnik). Dokumenta sta objavljena na spletni strani koordinacijskega organa. 13 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 5. PREVERJANJE IZVAJANJA NAČRTA Skladno z Uredbo (EU) 2021/241 se pri izvajanju načrta vzpostavi učinkovit sistem notranjih kontrol s poudarkom na preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju nepravilnost ter zaznavanju sumov goljufij in korupcije, preprečevanju nasprotja interesov ter dvojnega financiranja na način, ki je skladen z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo. Aktivnosti v zvezi s preverjanjem izvajanja načrta morajo biti osredotočene na doseganje mejnikov in ciljev ter zaščito finančnih interesov EU. V sklopu preverjanj se upoštevajo vsi obstoječi postopki preverjanj po nacionalni zakonodaji, vzpostavljeni za sredstva državnega proračuna, ki se morajo obvezno izvajati ne glede na vir financiranja. Preverjanje mora biti izvedeno pravočasno in učinkovito, in sicer na način, da se odkrijejo, preprečijo in odpravijo morebitne napake ter nepravilnosti. Nosilni organ izvaja preverjanje ukrepov z namenom doseganja mejnikov in ciljev ukrepov iz načrta ter zagotavljanja odprave napak in nepravilnosti. Preverjanje izvajanja načrta3 se izvaja kot: • administrativno preverjanje ukrepov, • preverjanje na kraju samem (v nadaljevanju: PKS). Nosilni organi so odgovorni za pravilnost administrativnega preverjanja ukrepov in PKS. Pravilnost izvedbe preverjanja izvajanja načrta pomeni, da se v okviru administrativnega preverjanja ukrepa pred izplačilom sredstev mehanizma4 izvede administrativno preverjanje skladnosti vloge za izplačilo iz sklada NOO na način, da se izvede preverjanje vsake listine, ki je podlaga za izplačilo oz. vzorec listin, v skladu z metodologijo vzorčenja, ki je natančneje opisana v poglavju »Administrativno preverjanje ukrepa« tega priročnika. Pri tem se preveri, da so aktivnosti opravljene, namen/cilji in stroški projekta upravičeni v skladu s pogodbo oz. z namenom/cilji ukrepa iz načrta ter, da se zagotavlja skladnost s sistemom notranjih kontrol (npr. s področja javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva, državnih pomoči, okoljevarstvenih pravil, pravil enakih možnost idr.) z namenom pravočasnega preprečevanja, odkrivanja in odprave nepravilnosti, nasprotij interesov in dvojnega financiranja ter zaznavanja sumov goljufij in korupcije. V okviru PKS se preveri dejstva, ki jih ni mogoče preveriti na osnovi dokumentacije v okviru administrativnega preverjanja ukrepa. Preverjanje na kraju samem se praviloma izvede, ko se projekt že izvaja in je razviden njegov fizični in finančni napredek. Preverijo se na primer obstoj in ustreznost financiranih dobav, storitev ali gradenj, pravilnost podatkov o fizičnem in finančnem izvajanju projekta, doseganje mejnikov in ciljev, skladnost s pravili obveščanja javnosti, morebitno dvojno financiranje, sum goljufije, sum nasprotja interesov, sum korupcije idr. Kadar je nosilni organ izvajalec ukrepa in hkrati tudi končni prejemnik sredstev znotraj istega neposrednega uporabnika državnega proračuna (v nadaljevanju: NPU), mora NPU zagotoviti ločitev izvedbene in nadzorne/kontrolne funkcije. Ločenost funkcij se lahko zagotovi na način, da ista oseba znotraj notranje organizacijske enote v okviru NPU in posrednega uporabnika državnega proračuna ne opravlja dveh vrst nalog hkrati, kot npr. v vlogi izvajalca ukrepa, ki vsebinsko spremlja doseganje mejnikov in ciljev, ter v vlogi končnega prejemnika z vidika izvajanja transparentnih postopkov in izvajanja projektov oz., kot izvajalec kontrol postopkov izvajanja ukrepov iz načrta. Nosilni organi lahko svoje naloge v zvezi z administrativnim preverjanjem ukrepov in PKS prenese na izvajalce ukrepov. V primeru prenesenih nalog nosilni organ in izvajalec ukrepov skleneta pogodbo, sporazum, dogovor o sodelovanju oz. naloge medsebojno opredelita na drugi ustrezni način, v katerem se dogovorita o načinu izvajanja posameznih nalog s strani izvajalca ukrepa. Nosilni organ lahko 3 Definicija pojma ter obseg preverjanja izvajanja načrta izhaja iz 16. 17. in 18. člena Uredbe izvajanja mehanizma. 4 Razen izjem, ki so navedene v poglavju »Administrativno preverjanje ukrepov tega priročnika.« 14 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST izvajalcu ukrepa z navodili ali na drugi ustrezni način natančneje predpiše vsebino in način izvajanja administrativnih preverjanj ukrepa, vključno s KL in hranjenjem dokumentacije. Preverjanje ukrepov lahko nosilni organ prenese na izvajalca ukrepov, pri čemer obseg preverjanja ukrepov ne sme biti manjši, kot je določen v tem priročniku. Če je izvajalec ukrepa tudi končni prejemnik, se ločenost funkcij v okviru preverjanja ukrepov zagotovi z ustrezno razdelitvijo nalog preverjanja med nosilnim organom in izvajalcem ukrepa, v okviru notranjih organizacijskih enot posameznega organa ali med zaposlenimi v okviru posamezne organizacijske enote. V primeru ugotovljenih tveganj pri izvajanju ukrepov iz načrta lahko izvajanje posameznih ukrepov pri nosilnemu organu ali izvajalcu ukrepa preverja tudi koordinacijski organ v okviru preverjanja izvajanja načrta pri nosilnih organih. Koordinacijski organ izvaja tudi kontrole izpolnjevanja zahtev tega priročnika pri nosilnemu organu in izvajalcu ukrepa.

5.1. ADMINISTRATIVNO PREVERJANJE UKREPOV Postopki administrativnega preverjanja ukrepov morajo biti vzpostavljeni na način, ki omogoča preverjanje doseganja mejnikov in ciljev. Hkrati je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije in za zagotovitev, da je uporaba sredstev skladna z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Administrativno preverjanje ukrepov se praviloma izvaja pred izplačilom sredstev iz sklada NOO. Izjema so stroški dela in stroški drugih obdavčljivih osebnih prejemkov, izplačani fizičnim osebam, na projektih neposrednega proračunskega uporabnika, ki je v vlogi končnega prejemnika, kjer se preverjanje izvaja po izplačilu sredstev iz sklada NOO. Izjema so tudi predplačila in transferji občinam ter posrednim uporabnikom državnega proračuna. Za ukrepe, ki so že v izvajanju pred sprejetjem tega priročnika, se del priročnika, ki ureja postopek administrativnega preverjanja ukrepov, uporabi smiselno. V sklopu administrativnega preverjanja ukrepov se upoštevajo postopki preverjanj po nacionalni zakonodaji, ki se izvajajo ne glede na vir financiranja (državni ali evropski proračun). Preverjanje postopkov javnih naročil (v nadaljevanju: JN), postopkov javno-zasebnega partnerstva oz. drugih zakonsko predpisanih postopkov (kot npr. postopki po zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah5 idr.), se izvaja skladno s sistemom notranjih preverjanj, za katere je odgovoren nosilni organ. Uporaba kontrolnega lista za postopke JN6 je obvezna v primeru, ko mejna vrednost JN presega prag za objavo v Uradnem listu EU. Izjema od vsakokratnega preverjanje postopkov JN so skupna JN, kjer se postopek JN preveri skladno z nacionalno zakonodajo7 ter se zabeleži, da je postopek že bil preverjen s strani organa, ki je postopek izvedel (v kolikor skupno javno naročilo preseže prag za objavo v Uradnem listu EU). V primerih, ko nosilni organ pripravi metodologijo vzorčenja, se lahko (zaradi obsežnosti spremljajoče dokumentacije, zaradi nizkega tveganja ugotovljenih nepravilnosti, zaradi nesorazmernosti pregleda, ob upoštevanju vseh dejavnikov tveganja kot so npr. vrednost ukrepa, višina izdatkov, vrsta končnega prejemnika, nasprotje interesov, pretekle izkušnje ipd.) za posamezne izdatke določi nižji delež izvajanja administrativnih preverjanj ukrepa. 5 ZNKP – Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21 – ZJN-3B).del 6 Uporabi se kontrolni list za izvedbo postopkov JN, ki so predpisani za kohezijsko politiko. 7 Skladno z 32. členom ZJN-3 in Uredbo o skupnem javnem naročanju Vlade RS. 15 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Vzorec mora zajemati izdatke vseh kategorij stroškov posamezne vloge za izplačilo. Metodologija vzorčenja mora biti podrobno in jasno zabeležena, prav tako izdatki, ki so zajeti v vzorec in so predmet administrativnega preverjanja ukrepa (razvidno iz KL o izvedenem administrativnem preverjanju ukrepa posamezne vloge za izplačilo iz sklada NOO8). Nižji delež izvajanja administrativnih preverjanj ukrepov, metodologijo določitve vzorca mora predpisati in potrditi nosilni organ.9 V primeru prenosa nalog mora izvajalec ukrepa nosilnemu organu posredovati pisno vlogo za odobritev izvajanja vzorčnega administrativnega preverjanja ukrepa, s predloženo ustrezno metodologijo. Vloga izvajalca ukrepa mora biti potrjena pred izplačilom iz sklada NOO za listine, ki bodo predmet vzorčnega preverjanja. V primeru odkritih napak na vzorcu je treba opraviti dodatna preverjanja na vlogah za izplačilo iz sklada NOO (razširi se vzorec na nepreverjeno populacijo) ali izvesti 100 % preverjanje vloge za izplačilo iz sklada NOO. Del vzorčnega administrativnega preverjanja ukrepa se lahko izvede tudi na terenu, kjer se dodatno preveri obstoj dokazil za izdatke vključene v vlogi za izplačilo iz sklada NOO. Ugotovitve se zapiše na KL, ki se uporabi v okviru vzorčnega administrativnega preverjanja ukrepa vloge za izplačilo iz sklada NOO ali pa se pripravi poročilo o izvedenem preverjanju na terenu. Nosilni organ in/ali izvajalec ukrepa z JR (oz. v razpisni dokumentaciji) ali JP oz. v pogodbi o sofinanciranju ukrepa s sredstvi mehanizma predpišejo upravičenost aktivnosti in stroškov ter dokazila. V primerih neposrednega izvajanja projektov (brez JR ali JP) oz. kjer ni predvidene pogodbe o sofinanciranju iz sklada NOO, se upravičenost aktivnosti in stroškov lahko opredeli v sporazumu o sodelovanju med nosilnim organom in izvajalcem ukrepa (ki je lahko tudi končni prejemnik sredstev). Posebno pozornost je potrebno nameniti specifičnim področjem preverjanja ukrepov (glej poglavje »Specifična področja preverjanja ukrepov«). Organ, ki izvaja administrativno preverjanje ukrepov uporablja KL iz priloge 5 Način financiranja s sredstvi mehanizma, ki predstavlja splošni pregled in minimalen nabor pregleda, s katerim zagotovimo, da je bilo delo opravljeno. Ugotovitve se zapiše v KL, ki se uporabi v okviru administrativnega preverjanja ukrepov in ko se kontrola zaključi, se skeniran KL, kot dokaz o pregledu, pripne v IS MFERAC (DPS-06-07 Prejeti računi in ostale obveznosti). Nosilni organ lahko z lastnimi navodili podrobneje predpiše vsebino, specifično področje in način preverjanja ukrepov, vključno s KL, vendar mora upoštevati predpisani minimalni nabor, ki ga določi koordinacijski organ. Organ, ki izvaja preverjanje, je dolžan zagotavljati revizijsko sled, katera mora biti v vsakem trenutku dostopna organom, ki opravljajo revizijo ali kontrolo prenesenih nalog (nosilni organ, koordinacijski organ, revizijski organ, EK, ostali organi, ki izvajajo nadzor). V sklopu administrativnega preverjanja ukrepa se preveri, ali so: 8 Vloga za izplačilo iz sklada NOO je opredeljena v finančnem priročniku. 9 Nosilni organ lahko, v primerih, kadar je izvajalec ukrepa tudi končni prejemnik, sam pripravi in potrdi ustrezno metodologijo vzorčenja. 16 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST • stroški vsebinsko skladni s pogodbo o sofinanciranju ali pogodbo za izvedbo ali drugo obliko potrditve ukrepa (npr. z vsebino načrta iz Priloge 2 načrta), • stroški neposredno povezani z ukrepom, ki so potrebni za doseganje mejnikov in ciljev; • stroški dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno, oz. za storitve, ki so bile izvedene; • stroški pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja10; • stroški/izdatki nastali v obdobju upravičenosti; • stroški dokazani z računi oz. verodostojnimi knjigovodskimi listinami enake dokazne vrednosti in drugimi listinami/dokazili (izjema so poenostavljene oblike stroška); • ustrezno ločeno vodenega knjigovodstva (za namene preverjanja dvojnega financiranja); • stroški v skladu z veljavnimi pravili EU in nacionalnimi predpisi; • pravilno vneseni podatki v informacijsko podporo za izvajanje načrta: MFERAC in Program dela; • izvedena specifična področja preverjanja ukrepov; • upoštevana pravila informiranja in komuniciranja. V primerih, kjer so uporabljene poenostavljene oblike stroškov, se preverja pravilnost uporabe metodologije (npr. izračun stopenj ali zneskov, ali so bili izpolnjeni pogoji za plačilo iz sklada NOO končnemu prejemniku skladni z določili pogodbe o sofinanciranju oz. skladni z dokumentom, v katerem so opredeljeni pogoji za plačilo iz sklada NOO idr.).

5.2. PREVERJANJE NA KRAJU SAMEM PKS se izvaja skladno z načrtom, Uredbo (EU) 2021/241, Uredbo o izvajanju mehanizma in smernicami o izvajanju načrta. PKS izvajajo nosilni organi, lahko pa nalogo prenesejo tudi na izvajalce ukrepov. Če je izvajalec ukrepa hkrati tudi končni prejemnik mora biti zagotovljena ustrezna ločenost funkcij. V okviru preverjanja izvajanja načrta lahko PKS izvede tudi koordinacijski organ. PKS se izvedejo z namenom, da se preverijo dejstva, ki jih ni mogoče preveriti na podlagi prejete dokumentacije, ali v primeru ugotovljenih tveganj pri izvajanju ukrepov iz načrta. Preverja se tudi doseganje mejnikov in ciljev skladno z izvedbenim sklepom, za katerega so bila dodeljena sredstva mehanizma. Preveri se: ali se projekt dejansko izvaja, ali so bila plačila pravilno in dejansko izvedena, ali so bili spoštovani vsi predpisani postopki, ali so bili izvedeni potrebni pregledi itd. PKS se izvede, ko je projekt že v izvajanju in je že razviden njegov fizični in finančni napredek ali po njegovem zaključku. PKS se praviloma izvaja na vzorcu. Osnova za določitev vzorca ukrepov/projektov je analiza tveganj, ki jo enkrat na leto pripravi vsak nosilni organ za svoje projekte. Izvedbo analize tveganja nosilni organ opredeli v ločenem internem dokumentu. Uporabljeno metodo vzorčenja vsako leto pregleda, jo po potrebi ustrezno spremeni oz. dopolni in vodi evidenco vsakoletnega vzorčenja ter evidenco izbranih projektov za preverjanje. Načeloma se v vzorec prednostno vključi projekte, ki neposredno prispevajo k doseganju mejnikov in/ali ciljev, določenih z izvedbenim sklepom in z operativnimi ureditvami. Vzorec lahko zajame tudi ostale projekte, ki se izvajajo v okviru NOO. O pripravljenem dokumentu, vzorcu pregleda in evidenci izvedenih PKS nosilni organ poroča koordinacijskemu organu. Letni vzorec pregleda ne sme biti manjši od 10 % vseh izplačil na posamezni komponenti znotraj načrta v preteklem letu. V vzorec se zajame vsa izplačila, ki so se izvršila v preteklem letu (to se pravi, analiza tveganja za leto »N«, ki se pripravi v prvem kvartalu tekočega leta, vsebuje vsa izplačila iz sklada NOO, ki so se izvršile v letu »N-1«). 10 Skladno z 2., 65. in 100 členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US). 17 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Ključne dejavnike tveganja, glede na specifike resorja, določi nosilni organ sam. V analizi tveganja se opredelijo ključni dejavniki tveganja, njihovi opisi in ocena teh tveganj (rangiranje). Priporočamo uporabo sledečih ključnih dejavnikov: • skupna vrednost projekta, • število vključenih končnih prejemnikov in/ali izvajalcev del na projektu, • tip končnega prejemnika: pravna oseba zasebnega ali javnega prava, • trajanje projekta, • število uporabljenih vrst stroškov na projektu (zaposlitev, gradnja, oprema, idr.), • postopki JN (število podpisanih izvajalskih pogodb in aneksov) idr. Vzorec projektov za izvedbo PKS v izbranem letu se določi na podlagi seštevka števila doseženih kritičnih točk vseh dejavnikov tveganja. Metoda izbora projektov temelji na ABC metodi, kjer se deli projekte na najbolj tvegane (A), srednje tvegane (B) in manj tvegane (C). Pripravljavec analize tveganja lahko na podlagi prijave, suma goljufij in izkušenj kontrolorjev poveča tveganje določenemu projektu ter izvede kontrolo, pri tem pa mora obrazložiti svojo odločitev. Priporočljivo je, da se za sektorsko večje infrastrukturne projekte/ investicije, ki se izvajajo več let, izvede najmanj dva PKS, to je med izvajanjem in ob/po zaključku projekta. Za projekte, sestavljene iz različnih storitvenih aktivnosti (npr. usposabljanje, svetovanje, delavnice, zaposlitvene sheme ipd.), kjer je izvedbo projektnih dejavnosti nemogoče preveriti po koncu izvajanja projekta, lahko PKS vključuje tudi udeležbo na tovrstnih dogodkih. V ta namen nosilni organ s strani končnega prejemnika za izbrane projekte pridobi načrt dogodkov, če je to mogoče. Ker lahko PKS in preverjanja ukrepov izvajajo različni organi, je treba zagotoviti, da so vsa končna poročila PKS vnesena v IS MFERAC in jih imajo vse vključene osebe na razpolago, ustrezne informacije o rezultatih pregledov, ki so že bili izvedeni. Priprave na PKS PKS je treba načrtovati vnaprej, da bi zagotovili njihovo učinkovitost. Pred izvedbo preverjanja je treba pridobiti podatke o predmetu preverjanja, preučiti pravne podlage, določiti cilj ter namen preverjanja in se povezati z odgovorno osebo, ki je odgovorna za izvedbo projekta. Končni prejemnik mora za namen izvedbe PKS organu, ki izvaja preverjanje, zagotoviti dostop do vse dokumentacije, s katero razpolaga. Najava PKS Organ, ki izvaja PKS praviloma o izvedbi PKS predhodno pisno obvesti končnega prejemnika vsaj 8 dni pred predvideno izvedbo PKS. Organ, ki izvaja PKS se s končnim prejemnikom dogovori, da se v ta namen zagotovi ustrezen prostor, sistematično in kronološko urejeno originalno dokumentacijo, prisotnost odgovornih oseb ter omogoči dostop in ogled rezultatov ukrepa ter sofinanciranih dobav/opreme/gradenj. Izvedba PKS PKS se praviloma izvaja v obliki intervjuja z odgovorno osebo za izvedbo ukrepa pri končnem prejemniku. Preverjanje poleg razgovora vključuje tudi vzorčni pregled originalne dokumentacije (kot npr. pogodbe, verodostojne knjigovodske listine in druga spremljajoča dokumentacija), pregled finančno računovodskega sistema, ki se nanaša na projekt, pregled rezultatov projekta, stopnje napredovanja del oz. izvajanja aktivnosti ukrepa glede na vlogo končnega prejemnika, način arhiviranja dokumentacije, ustrezno revizijsko sled idr. Pri izvedbi PKS je potrebno posebno pozornost nameniti elementom oz. področjem, ki jih pri administrativnem preverjanju ukrepov ni možno preveriti. 18 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST V primeru investicij v opremo ali gradbenih projektov se preveri: obstoj in ustreznost gradnje oz. opreme; porabo sredstev mehanizma za namen, za katerega so bila dodeljena; ali je oprema nova (v kolikor ni upravičen nakup rabljene opreme); originalno dokumentacijo; preveri se, če so gradnje dejansko izvedene; če se izvaja gradbeni nadzor in ta ustrezno spremlja gradnjo; ali se gradnja izvaja na podlagi končnega gradbenega dovoljenja oz. druge ustrezne podlage; ali je po zaključku del opravljen tehnični pregled oz. pridobljeno uporabno dovoljenje skladno z opredelitvijo ciljev v Izvedbenem sklepu ipd. Oseba, ki izvaja PKS mora biti poleg že navedenega pozorna predvsem na: • nepravilne količine, • odstopanja v kakovosti, • več zahtevkov za isto dobavo, storitev ali gradnjo, • pravilnost izbirnih postopkov izvajalca del, • neizpolnjevanje priporočil obveščanja in komuniciranja, • neustrezno revizijsko sled, • ustreznost ločenega knjigovodstva (za namene preverjanja dvojnega financiranja); • napake pri denarnem toku med končnim prejemnikom in partnerji, • drugo neupoštevanje pogodbenih pogojev, • gospodarno ravnanje pri nabavi opreme/izvedbi storitev, • specifike JR (npr. omejitve glede leta izdelave opreme, poslovanje med povezanimi družbami, nasprotje interesov,…), • kazalnike goljufije (ang. »red flags«), predvsem glede potencialno ponarejenih dokumentov, zlasti v okoliščinah, v katerih lahko ocena tveganja pokaže visoko tveganje goljufije. Zaključek preverjanja Pregledi in rezultati PKS morajo biti dokumentirani. Oseba, ki je izvedla preverjanje, mora izpolniti KL za izvedbo PKS (Priloga 6) in na podlagi zbranih podatkov pripraviti začasno in končno poročilo o izvedenem PKS. Iz poročila mora biti jasno razvidno opravljeno delo, predmet kontrole, datum izvedenega PKS, ugotovitve, natančen opis odkritih morebitnih nepravilnosti z jasnim sklicevanjem na ustrezna nacionalna pravila in pravila EU, ki so bila kršena ter ukrepi za odpravo ugotovljenih nepravilnostih idr. Organ, ki je izvedel PKS, končno poročilo o PKS evidentira v MFERAC. Poročila o izvedenih preverjanjih je možno dodajati na objekt nDPS-06-73 – Projekt NRP, sklop »Priloge« (Uporabniški priročnik za spremljanje NOO v MFERAC, poglavje 3.1.3 »Priloge«, str. 8). 19 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

5.3. PREVERJANJE IZVAJANJA NAČRTA PRI NOSILNIH ORGANIH / IZVAJALCIH UKREPA Skladno s prvim odstavkom 16. člena Uredbe o izvajanju mehanizma lahko koordinacijski organ preverja izvajanje posameznih ukrepov pri nosilnemu organu ali izvajalcu ukrepa. Preverjanje se izvede v primeru povečanega tveganja za nedoseganje mejnikov in ciljev ter v primeru ugotovljenih tveganj pri izvajanju ukrepov iz načrta. Gre za preverjanje v okviru izvajanja nalog nosilnih organov in izvajalcev ukrepa, ki so določena v drugem odstavku 10. člena ter tretjem odstavku 11. člena Uredba o izvajanju mehanizma. Koordinacijski organ lahko po potrebi, v okviru preverjanja izvajanja nalog načrta iz prejšnjega odstavka, izvede tudi PKS pri končnem prejemniku. Kadar se na kraju samem preverja končni prejemnik sredstev, ki je NPU, se hkrati preveri ustreznost izvajanja nalog izvajalca ukrepa in/ali nosilnega organa. V primeru prenosa nalog preverjanja ukrepa nosilnega organa na izvajalca ukrepa mora preverjanje izvajanja nalog pri izvajalcu ukrepa izvajati nosilni organ in o tem poročati koordinacijskemu organu. Ključne vsebine preverjanj, ki jih je treba dosledno upoštevati, kadar se pri nosilnem organu in/ali izvajalcih ukrepa preverja ustreznost izvajanja načrta so: ❖ Notranji nadzor in obvladovanje tveganj: • obstoj organizacijske strukture in preverjanje zmogljivosti za opravljanje prenesenih nalog, dodelitev funkcij za izvajanje nalog, spoštovanje načela ločevanja funkcij; • obstoj postopkov poročanja; • obstoj postopkov in spremljanja nepravilnosti in postopki za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov; ❖ Načrtovanje izvajanja načrta: • upoštevanje smernic, priročnikov, navodil, postopkov izvajanja načrta; ❖ Načrtovanje in postopek načina izbora projektov pri nosilnem organu in/ali izvajalcu ukrepa: • ustrezna ločenost funkcij; • ustrezen načina izbora (na primeru vzorca): - JR, - JP, - neposredna uvrstitev projektov v NRP. ❖ Ustreznost in učinkovitost izvajanja administrativnega preverjanja ukrepov in PKS: • preverjanja so ustrezno načrtovana; • izvedena preverjanja so kakovostna, pravilna in ustrezna; • preverjanja so izvedena pravočasno; • informacije o projektih in rezultati posameznih preverjanj so ustrezno evidentirane (poročila, KL) in ustrezno hranjeni ter dostopni ključnim udeležencem izvajanja načrta; • na razpolago so evidence o vseh izvedenih preverjanjih (administrativnih in PKS). ❖ Spremljanje: • ustreznost spremljanja mejnikov in ciljev, intervencij in specifičnih kazalcev skladno z določili Uredbe (EU) 2021/241 in s tem povezanih delegiranih aktov EU. ❖ Poročanje: • preveri se primernost in pravočasnost poročanja, ki so opredeljeni v tem priročniku in v finančnem priročniku. 20 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

5.4. SPECIFIČNA PODROČJA PREVERJANJA UKREPOV Največje tveganje za zaščito finančnih interesov EU predstavljajo postopki izvedbe javnih naročil, goljufije, nasprotje interesov in dvojno financiranje, zato jim je treba pri preverjanju posvetiti največ pozornosti. Specifična področja preverjanja ukrepov temeljijo na uspešnem in učinkovitem sistemu notranjih kontrol, ki omogoča zlasti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, preprečevanju dvojnega financiranja, preprečevanju nasprotja interesa in zaznavanju suma goljufij. Pomembno je, da se preverjanje specifičnih področjih izvede pravočasno, in sicer pred izplačilom sredstev mehanizma.

5.4.1 Javna naročila Z namenom, da se zagotovi usklajen standard za postopke izvajanja JN med izvajanjem načrta morajo vsi udeleženci, ki izvajajo tovrstne postopke, izvajati postopke za oddajo JN v skladu z Zakonom o javnem naročanju ter ostalimi podzakonskimi akti na njegovi podlagi (v nadaljevanju: ZJN), ki je veljaven v RS. Cilj preverjanja postopkov oddaje JN je zagotavljanje upoštevanja nacionalne in evropske zakonodaje s področja JN ter spoštovanje temeljnih načel JN: • načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti; • načela zagotavljanja konkurence med ponudniki; • načela transparentnosti JN; • načela enakopravne obravnave ponudnikov; • načela sorazmernosti; • načel prostega pretoka blaga, storitev ter svobode ustanavljanja, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Kadar upravičenci niso zavezanci po ZJN, morajo pri izboru izvajalcev ravnati v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja ter temeljnimi načeli ZJN in Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11- uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US - v nadaljevanju: ZJF). Za namen obvladovanja tveganja pri zagotavljanju gospodarnosti oz. dokazovanju tržnih cen v primeru sistema treh ponudb (kot enemu izmed načinov) pri končnih prejemnikih, ki niso zavezanci za ZJN, lahko kontrolor izvede dodatno raziskavo (preveri cene na internetu, če je to možno) in rezultate poizvedbe dokumentira. Poleg navedenega naj kontrolor preveri še možno nasprotje interesov med ponudniki in končnim prejemnikom (pridobitev neodvisnih in konkurenčnih ponudb), kakor tudi določila o zelenem javnem naročanju11. Za preverjanje pravilnosti izbora in izvedbe postopkov JN, ko mejna vrednost JN presega prag za objavo v Uradnem listu EU, morajo osebe, ki izvajajo preverjanje, obvezno izpolnjevati KL12, iz katerih mora biti jasno razvidno, da so postopki ustrezno in v celoti pregledani (tudi preverjanje pogodbe in morebitnih aneksov). Postopki JN pod mejno vrednostjo ZJN 11 Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21). 12 Smiselno se lahko uporabi KL za postopke JN, ki se uporabljajo pri kohezijski politiki. 21 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Ne glede na to ali je končni prejemnik subjekt javnega ali zasebnega prava velja za naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti po ZJN in za primere, ko ZJN napotuje na uporabo tako imenovanih evidenčnih postopkov, priporočamo da končni prejemnik pridobi in preveri vsaj tri ponudbe na trgu (v kolikor je to mogoče) ter izbere ponudnika na pregleden način in o tem pripravi zaznamek. Končni prejemnik naj ravna v skladu z lastnim internim pravilnikom, ki ureja to vrstno naročanje, v kolikor le ta obstaja.

5.4.2 Sum goljufije in kazalniki goljufije (»red flags«) EU in koordinacijski organ, skupaj z organi, vključenimi v izvajanje NOO, zagovarjamo stališče ničelne tolerance do goljufij in korupcije, ki pomenita najvišjo stopnjo nepravilnosti. Koordinacijski organ je pripravil Strategijo koordinacijskega organa Mehanizma za okrevanje in odpornost za boj proti goljufijam (v nadaljevanju Strategija KO; objavljena na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/), ki predstavlja minimalni okvir za zaznavanje, odkrivanje in poročanje glede suma goljufije. V skladu s tem, morajo vsi organi, vključeni v izvajanje NOO, pripraviti minimalni nabor dokumentov, in sicer: • Strategijo organa za boj proti goljufijam (skladno s Strategijo koordinacijskega organa) z akcijskim načrtom; • Izjavo organa o politiki na področju boja proti goljufijam; • Samooceno tveganja za goljufije z določitvijo kazalnikov goljufije; • Načrt integritete; • Interna pravila in postopke za prijavo suma goljufij ter zaščito prijaviteljev neetičnih oziroma nezakonitih dejanj. Vsi organi, vključeni v izvajanje NOO, so zavezani in odgovorni, da zagotovijo minimalni nabor dokumentov ter vzpostavijo ustrezen sistem notranjih kontrol, s poudarkom na preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti ter zaznavanju sumov goljufij in korupcije v skladu z nacionalno ter evropsko zakonodajo. Oseba, ki izvaja preverjanja ukrepov, mora biti pri svojem delu pozorna na t.i. »opozorilne znake goljufije« oz. »kazalnike goljufije« (ang. »red flags«), ki pomenijo kazalnik morebitne goljufije, korupcije, itd. Gre za element ali sklop elementov, ki so po naravi nenavadni ali odstopajo od običajne prakse. Sporočajo, da nekaj ni v redu in da je potrebno dodatno preverjanje. Poudariti je treba, da obstoj opozoril ne pomeni, da goljufija dejansko obstaja ali da bi lahko obstajala, temveč da je treba primer skrbno preveriti. Oseba, ki izvaja preverjanja, lahko izvede dodatne preizkuse, razširi področje/segment kontrole ali mu nameni več pozornosti, dokumentacijo navzkrižno preveri, navedbe v dokumentaciji primerja z dejanskim stanjem na terenu/pri končnem prejemniku, preveri informacije z uporabo interneta, z uporabo preverjenih in dostopnih orodij, kot so Arachne, GVIN oz. drugih orodij za podatkovno rudarjenje, ipd. Poznavanje opozorilnih znakov izboljšuje ozaveščenost o goljufijah, krepi sistem upravljanja in nadzora ter pripomore k učinkovitejšemu preprečevanju in odkrivanju goljufij. EK v več dokumentih napotuje k upoštevanju opozorilnih znakov goljufij in podaja primere opozorilnih znakov, npr. na področju stroškov dela in storitev svetovanja, sklepanja pogodb in JN, nasprotij interesov pri oddaji JN, opozorila glede potencialno ponarejenih dokumentov. Glede slednjih se velja osredotočiti na bolj tvegana področja pri izvajanju projektov (lastninska pravica do premoženja; potrjevanje opravljenega dela/storitev in njihov prevzem; računi in dokazila, ki potrjujejo plačila; seznam prisotnih...). EK kot bolj tvegane, v smislu, da dokumentacija ne odraža dejanskega stanja (je morda prirejena/ponarejena) zaznava: dobave blaga, gradbeništvo, usposabljanja, konference, seminarje. Na 22 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST podlagi opozorilnih znakov se potencialno ponarejene dokumente lažje odkrije pri PKS, saj se lahko preveri: • do določene mere skladnost med elementi iz dokumentacije, ki je bila predložena v ponudbi, ter dejanskim stanjem v zvezi z izvajanjem projekta; • ali se kopije dokumentov, ki so bile predložene skupaj z vlogo za sofinanciranje/plačilo (ne glede na to ali so v papirni ali elektronski obliki), popolnoma skladajo s prvotno oz. originalno dokumentacijo, ki je v lasti končnega prejemnika; • ali se informacije, navedene v zapisniku o prevzemu in na računu, skladajo z dejanskim stanjem, tj. ali so bila dela in storitve dejansko opravljene v dogovorjenem obsegu.

5.4.3 Nasprotje interesov13 14 15 Nasprotje interesov obstaja takrat, ko je ogroženo nepristransko in objektivno opravljanje funkcij udeleženca ali druge osebe iz razlogov, ki vključujejo družino, čustvene vezi, politične ali narodnostne razloge, gospodarske interese ali kakršne koli druge skupne interese s prejemnikom. Vsak končni prejemnik je dolžan zagotoviti, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za čim večje zmanjšanje morebitnih tveganj nasprotja interesov med postopkom JN, JR ali JP. Čeprav se nasprotja interesov razlikujejo po svojem značaju, odvisno od strank, vrste odnosov in vpletenih interesov, je treba zagotoviti preglednost v postopku odločanja in pošteno obravnavo vseh ponudnikov. Projektno osebje ne sme biti vključeno v podjetja, ki sodelujejo kot zunanji izvajalci v postopkih JN, ki jih pripravi zadevni udeleženec načrta. V vsakem primeru je treba skrbno preučiti ukrepe, da bodo morebitna tveganja nasprotij interesov čim manjša. Ko gre za nasprotje interesov, se je treba osredotočiti na preprečevanje, saj je take situacije veliko težje odkriti in popraviti. Upoštevati je treba, da lahko pride do nasprotja interesov, v katerikoli fazi izvajanja načrta. Posledično morajo vsi ukrepi za njihovo preprečevanje in reševanje upoštevati zgodnje faze izvrševanja, da bi imelo preprečevanje večjo težo kot popravljanje. Poleg tega morajo biti ukrepi za preprečevanje in reševanje nasprotja interesov učinkoviti, sorazmerni, pregledni in redno posodobljeni (ob upoštevanju pravnega razvoja, razvoja politike ali institucionalnega razvoja). Udeleženci, ki sodelujejo pri izvajanju načrta se morajo vzdržati vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi EU. Potrebno je sprejeti ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov. Med zahtevane vsebine preverjanja spada tudi preverjanje lastništva izbranih ponudnikov pri aktivnostih na projektu tako ob sklenitvi izvajalske pogodbe kot tudi ob vsaki vlogi za izplačilo iz sklada NOO). Med izvajanjem projekta oseba, ki izvaja preverjanje, preverja možnost nasprotja interesov na podlagi razpoložljivih podatkov iz MFERAC, Arachne, GVIN in drugih razpoložljivih orodij za podatkovno rudarjenje (glede na odobren dostop v skladu s pristojnostmi). 13 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Dostopno na EUR-Lex - 32018R1046 - EN - EUR-Lex (europa.eu). 14 Smernice Komisije o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (2021/C 121/01). Dostopno na EUR-Lex - 52021XC0409(01) - EN - EUR-Lex (europa.eu). 15 Glej tudi (enako kot v poglavju ''Kazalniki goljufije''): Ugotavljanje navzkrižij interesov v postopkih za oddajo javnih naročil v zvezi s strukturnimi ukrepi, Praktični vodnik za vodstvene delavce (npr. Poglavje 4.2 Opozorila glede navzkrižij interesov pri oddaji javnih naročil). Dostopno na: https://ec.europa.eu/sfc/sites/default/files/sfc-files/guide-conflict-of-interests-SL.pdf. 23 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

5.4.4 Preverjanje dvojnega financiranja Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni, iz kateregakoli drugega vira, ni dovoljeno. Pred izplačilom iz sklada NOO oz. pri izvedbi preverjanja se mora v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja preveriti, da podpora s sredstvi mehanizma ne krije istih stroškov, kot so že bili izplačani ali so predvideni za financiranje iz drugih programov EU (ne glede na programsko obdobje) ali nacionalnih sredstev. Morebiten nastanek dvojnega financiranja se preverja preden se projekt podpre in kasneje v času izvajanja projekta. Med izvajanjem projekta oseba, ki izvaja preverjanje, preverja možnost dvojnega financiranja na podlagi: • podpisane izjave končnega prejemnika, da istih stroškov in izdatkov ni in ne bo uveljavljal v okviru drugih programov EU ali jih financiral z nacionalnimi sredstvi v okviru vloge za izplačilo iz sklada; • ustrezno ločeno vodenega knjigovodstva končnega prejemnika sredstev; • podatkov v nacionalnem informacijskem programu Erar, s katerimi se preveri, ali je končni prejemnik že prejemnik drugih javnih sredstev, s katerimi se lahko sofinancirajo tovrstni zadevni stroški. V primeru, da možnost nastanka dvojnega financiranja obstaja, se pri odgovornih institucijah podrobneje preveri vsebino prejetih javnih sredstev; • razpoložljivih podatkov iz MFERAC, Arachne, GVIN in drugih razpoložljivih orodij za podatkovno rudarjenje (glede na odobren dostop v skladu s pristojnostmi) ipd.; • seznama ukrepov, ki ga po potrebi pripravi nosilni organ, če so zaradi posebnih vsebinskih zahtev in ciljnih skupin upravičencev pri posameznem JR identificirana večja tveganja za nastanek dvojnega financiranja.

5.4.5 Druga specifična področja Druga specifična področja, kot so državne pomoči in pravilo »de minimis«, okoljevarstvena pravila, enake možnosti in nediskriminacija, zeleno JN idr. nosilni organi ali izvajalec ukrepa preveri skladno z nacionalno zakonodajo, ob predložitvi vloge za izplačilo iz sklada NOO za posamezen projekt končnega prejemnika ter od končnega prejemnika pridobi izjavo o spoštovanju navedenih pravil (kjer je to relevantno). 24 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 6. NEPRAVILNOSTI IN FINANČNI POPRAVKI

6.1. NEPRAVILNOSTI Prvi odstavek 325. člena PDEU določa, da EU in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU. Za zaščito finančnih interesov zakonodaja EU predpisuje poročanje na področjih, na katerih EU zagotavlja finančno podporo. Države članice morajo pošiljati redna poročila o nepravilnostih (vključno s sumi goljufij in ugotovljenimi goljufijami), ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve. »Nepravilnost16 17 pomeni vsako kršitev prava EU ali nacionalnega prava v zvezi z njegovo uporabo, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje, ki zaradi neupravičene postavke izdatkov škoduje ali bi škodovalo proračunu EU.« Nepravilnosti so lahko posamezne ali sistemske. »Posamezna nepravilnost« je enkratna napaka, ki je neodvisna od drugih ugotovljenih napak ali pomanjkljivosti v sistemu. »Sistemska nepravilnost« pomeni vsako nepravilnost, ki se lahko ponavlja in ima visoko verjetnost pojava v podobnih vrstah ukrepov ter je posledica resne pomanjkljivosti v uspešnosti delovanja sistemov upravljanja in nadzora: takšna nepravilnost zajema tudi neuspešno vzpostavitev ustreznih postopkov v skladu s smernicami za izvajanje načrta. »Sistemske pomanjkljivosti« so slabosti v sistemih upravljanja in nadzora, ki so sestavljeni iz različnih elementov ali funkcij za zagotavljanje zakonitosti, pravilnosti in upravičenosti izdatkov, prijavljenih za sofinanciranje. »Sum goljufije« pomeni nepravilnost, zaradi katere se lahko sproži upravni in/ali sodni postopek na nacionalni ravni, da se ugotovi, ali je bilo dejanje namerno in zlasti ali je šlo za goljufijo, kakor je določena v točki (a) prvega odstavka 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih Skupnosti. Pri izvajanju ukrepov iz načrta velja ničelna toleranca do goljufij, ki pomenijo najvišjo stopnjo nepravilnosti, katere se odpravijo z vračilom dodeljenih sredstev mehanizma na projektu. »Prva upravna ali sodna ugotovitev« pomeni prvo pisno oceno pristojnega upravnega ali sodnega organa, ki na podlagi določenih dejstev ugotavlja obstoj nepravilnosti, ne glede na možnost, da je lahko ta ugotovitev pozneje spremenjena ali umaknjena zaradi poteka upravnega ali sodnega postopka. Osnova za oznako oz. navedbo o nepravilnosti, da je v posameznem primeru šlo za (ugotovljeno) goljufijo, je pravnomočna obsodilna sodba. Nepravilnosti so lahko takšne, ki nimajo neposrednega finančnega učinka ali pa takšne, ki imajo finančni učinek. V primeru nepravilnosti, ki nimajo neposrednega finančnega učinka, kot so pomanjkljiva revizijska sled, kršenje pravil obveščanja in komuniciranja, ni zagotovljeno ustrezno ločeno knjigovodstvo, neustrezno arhiviranje dokumentacije ipd., je treba izreči popravljalne ukrepe in pridobiti ustrezno dokazilo o njihovi izvedbi. V primeru, da popravljalni ukrepi niso izvedeni, se lahko določi tudi finančna korekcija. 16 Uredba Sveta (ES, EUROATOM), št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. 17 Navedeni pojmi so enako opredeljeni Smernicah o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabiti v zvezi s finančnimi popravki, ki jih Komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006. 25 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Finančni vpliv nepravilnosti je lahko vrednostno opredeljiv ali vrednostno neopredeljiv. Finančni vpliv nepravilnosti je količinsko natančno opredeljiv takrat, kadar je mogoče na podlagi obravnave posameznega primera izračunati točen znesek izdatka (npr. neupravičen izdatek – znana napaka). V takih primerih je treba finančni popravek natančno izračunati (vrednostno opredeljivi popravki). V drugih primerih (vrednostno neopredeljivi popravki), ko zaradi narave nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti ni vedno mogoče natančno opredeliti finančnega vpliva (npr. v primeru nespoštovanja pravil JN), je treba izvesti pavšalni finančni popravek18, sorazmeren z resnostjo nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti. Nepravilnost lahko ugotovi: • oseba, ki izvaja preverjanje ukrepov skladno s 16. členom Uredbe o izvajanju mehanizma, • UNP, • Računsko sodišče RS, • EK, • OLAF, • Evropsko računsko sodišče, • Komisija za preprečevanje korupcije, • idr. Udeleženci izvajanja načrta so dolžni preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti ter o njih poročati skladno s poglavjem »Zahteve pri poročanju o nepravilnostih« v nadaljevanju. Prav tako so dolžni izvajati finančne in druge popravke v povezavi z odkritimi posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi. Popravki se izvedejo skladno z določili Finančnega priročnika (Poglavje »Vračila neupravičenih sredstev mehanizma«).

6.2. POROČANJE O UGOTOVLJENIH NEPRAVILNOSTIH O nepravilnostih se smiselno poroča v skladu z Uredbo (EU) 2021/106019 in usmeritvami UNP- AFCOS20, ki je pristojen za pošiljanje poročil o nepravilnostih na OLAF. Ugotovljene nepravilnosti so lahko podlaga za vračilo sredstev. Nosilni organi v primeru nepravilnosti pri izvajanju ukrepov pripravijo zbirna četrtletna poročila o nepravilnostih in jih posredujejo koordinacijskemu organu. O nepravilnostih, ki presegajo vrednost 10.000 evrov, morajo nosilni organi poročati v sedmih dneh od dneva ugotovitve nepravilnosti.

6.2.1 Pogostost poročanja in roki za predložitev poročil V skladu z določili Uredbe (EU) 2021/1060 so države članice dolžne v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja poročati o nepravilnostih. Četrtletja so opredeljena na naslednji način: 18 Smiselno se uporabi Sklep Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju in Prilogo tega sklepa (С(2019) 3452 z dne 14.5.2019). Dostopno na GL_corrections_pp_irregularities_annex_SL.pdf (europa.eu). 19 Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, sklad za notranjo varnost in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (Priloga XII). 20 AFCOS: Anti-froud coordination service. 26 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 1. četrtletje - 1. januar – 31. marec, 2. četrtletje - 1. april – 30. junij, 3. četrtletje - 1. julij – 30. september, 4. četrtletje - 1. oktober – 31. december. Tabela 1: Roki za pošiljanje poročil Rok, do katerega morajo nosilni Rok, do katerega mora Rok, do katerega mora UNP Četrtletje organi predložiti poročilo koordinacijski organ predložiti poročilo EK koordinacijskemu organu predložiti poročilo UNP 1. četrtletje 15. april 30. april 31. maj 2. četrtletje 15. julij 31. julij 31 avgust 3. četrtletje 15. oktober 31. oktober 30. november 4. četrtletje 15. januar 31. januar 28. februar Če v posameznem četrtletju ni bila evidentirana nobena nepravilnost, o kateri bi bilo potrebno poročati, morajo nosilni organi tudi o tem obvestiti koordinacijski organ v istem roku, kot je določen za predložitev četrtletnega poročila.

6.2.2 Zahteve pri poročanju o nepravilnostih Nosilni organi morajo ob koncu vsakega četrtletja poročati koordinacijskemu organu o vseh ugotovljenih nepravilnostih. V primeru več nosilnih organov na posameznem ukrepu, sestavi poročilo nosilni organ, pri katerem je bila nepravilnost ugotovljena, s tem poročilom pa seznani tudi nosilni organ, ki v večinskem deležu financira ukrep oz. je resorno pristojen za izvajanje ukrepa. Nosilni organ je odgovoren za poročanje o nepravilnostih tudi v primeru prenosa preverjanja ukrepov na izvajalca ukrepa, kjer je bila ugotovljena nepravilnost. Četrtletno poročilo o nepravilnostih, ki ga nosilni organi posredujejo koordinacijskemu organu, obsega standardni dopis za poročanje o nepravilnostih (Priloga 7) ter obvezno izbirno tabelo ugotovljenih nepravilnosti (Priloga 8). V primeru, da ob prvem poročanju še ni ugotovljenih nepravilnosti, lahko nosilni organ poroča v obliki dopisa. Na enak način lahko s poročanjem nadaljuje do prve nepravilnosti, o kateri mora poročati na predpisanih obrazcih. Nosilni organ izpolni en standardni dopis (Priloga 7), v katerem navede zahtevane podatke. Standardnemu dopisu je obvezno potrebno priložiti izpolnjeno zbirno tabelo nepravilnosti (Priloga 8), in sicer za vsako razvojno področje posebej. V zbirni tabeli je potrebno navesti: ➢ nove nepravilnosti, ki so bile predmet začetne upravne ali sodne preiskave, v poročanem četrtletju, ➢ navedbo vseh nepravilnosti, ki so bile vključene v prejšnja poročila in je v tekočem obdobju prišlo do kakršnekoli spremembe (npr. povračilo, izterjava, končana sodna obravnava ipd), ➢ nepravilnosti, za katere se upošteva takojšnje poročilo (izpolniti v primeru, ko ima ugotovljena nepravilnost večji neposreden ali posreden učinek na delovanje drugih organov ali institucij v RS ali tujini). Zneski v zbirni tabeli nepravilnosti morajo biti ločeni na znesek, ki pripada: 27 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST - sredstvom mehanizma, - ostalim EU sredstvom, - nacionalnemu delu sredstev in - skupen znesek nepravilnosti. V omenjeni tabeli so navedene vse ugotovljene nepravilnosti ne glede na njihovo višino in poročevalsko obdobje. Kadar nekaterih izmed informacij ob prvotnem poročanju ni na voljo (npr. izračun zamudnih obresti, ki je odvisen od datuma vračila), ali jih je potrebno kasneje popraviti ali dopolniti (npr. sprememba višina nepravilnosti, morebitne dodatno ugotovljene nepravilnosti za isti projekt, sprememba vrste nepravilnosti, sproženi naknadni sodni ali kazenski postopki ipd.), je potrebno manjkajoče oz. na novo ugotovljene informacije posredovati ob predložitvi nadaljnjih poročil o nepravilnostih. V tem primeru gre za posodobitev poročila z novimi dejstvi o sicer že v preteklosti ugotovljeni in poročani nepravilnosti (t.i. follow up poročila). Posodobljeno poročilo oz. poročilo o nadaljnjih ukrepih se posreduje ob naslednjem četrtletnem poročanju in vključuje nove informacije v zvezi z ugotovljeno nepravilnostjo, vključno z informacijo o zaključku nepravilnosti. EK oz. OLAF glede slednjega poudarja, da je nepravilnost zaključena takrat, ko so na nacionalni ravni zaključeni vsi sproženi postopki v zvezi s posamezno nepravilnostjo, vključno z navedbo informacije o vračilu sredstev. Vsi vključeni organi v izvajanje načrta si prizadevajo, da se vsak odprti primer čim prej zaključi. Z namenom zagotavljanja celostnega poročanja, je potrebno v četrtletnih poročilih ažurno obveščati o začetku, spremembi, zaključku ali opustitvi kakršnega koli postopka za uvedbo upravnih ukrepov ali naložitev upravnih ali kazenskih sankcij v zvezi s sporočenimi nepravilnostmi ter o rezultatih teh postopkov. Kadar se nepravilnosti nanašajo na zneske manjše od 10.000 evrov, ki bremenijo proračun EU, se ti podatki vključijo v zbirno tabelo, koordinacijski organ pa o njih ne poroča v informacijski program OLAF. Kadar se v skladu z nacionalnimi določbami zahteva zaupnost preiskav, je za sporočanje informacij treba pridobiti dovoljenje pristojnega sodišča ali drugega organa v skladu z nacionalnimi predpisi. Koordinacijski organ ločeno vodi tudi evidenco nepravilnosti nad 10.000 evrov, ki ne bremenijo proračuna EU (nepravilnost ugotovljena preden je bremenila proračun EU), in stečajev. Izjema je le, da koordinacijski organ teh primerov ne poroča OLAF. Ravni poročanja: 1. raven poročanja 2. raven poročanja 3. raven poročanja Kršitev obveznosti poročanja: 28 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Če pristojni organi o nepravilnostih ne posredujejo poročila ob koncu vsakega četrtletja na podlagi teh navodil, koordinacijski organ o tem obvesti UNP-AFCOS, ta pa OLAF. Vse v priročniku navedene priloge so izdane posebej, saj se bodo lahko nekatere priloge večkrat spreminjale, zlasti zaradi sprememb oz. nadgradenj OLAF informacijskega sistema za poročanje nepravilnosti IMS (Irregularity Management System) in posledično posodobitev obrazca o poročanju o nepravilnostih nad 10.000 evrov EU dela. 29 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 7. PRIPRAVA IN POSREDOVANJE ZAHTEVKOV ZA PLAČILO NA EVROPSKO KOMISIJO Skladno s prvim odstavkom 15. člena Uredbe o izvajanju mehanizma pripravi koordinacijski organ dvakrat letno zahtevek za plačilo in ga pošlje EK. Zahtevek za plačilo mora vsebovati: • navedbo zahtevanega zneska (nepovratna/povratna) v višini predvideni v izvedbenem sklepu, • zbirni seznam doseženih mejnikov in ciljev, ki vključuje povzetek ukrepov in dokazil za doseganje mejnika ali cilja, • utemeljitve in dokumentarna dokazila o doseganju mejnikov in ciljev, opredeljenih v izvedbenem sklepu, • izjavo o upravljanju, da so bila sredstva uporabljena za predvideni namen, da so informacije predložene v zahtevku za plačilo popolne, točne in zanesljive ter da vzpostavljeni kontrolni sistemi ustrezno zagotavljajo, da je upravljanje sredstev potekalo v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti pravili o preprečevanju nasprotij interesov, goljufij in dvojnega financiranja iz sredstev mehanizma in drugih programov EU v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, • povzetek opravljenih revizij, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in morebitnimi korektivnimi ukrepi, ki so bili sprejeti in • navedbo kumulativnih izdatkov, nastalih pri izvajanju posameznih reform in investicij, kot prispevek k doseganju podnebnih ciljev po ukrepih. Nosilni organi morajo ob zaključku posameznega mejnika in cilja zagotoviti naslovnico na eni strani (Priloga 4), ki opisuje predložena dokazila in navaja, kje v podpornih podatkih je mogoče najti ustrezna dokazila. Postopek priprave zahtevka za plačilo se prične v informacijskem sistemu »Program dela«, kjer koordinacijski organ preveri, ali so vnesena pojasnila in dokazila, ki podpirajo doseganje mejnikov in ciljev vključeni v posamezen zahtevek za plačilo EK, ter vsa potrebna podporna dokumentacija, ki je bila kot mehanizem preverjanja (»Verification Mechanism«) opredeljena v operativnih ureditvah. V primeru manjkajočih podatkov ali dokumentacije koordinacijski organ pozove odgovornega nosilnega organa k dopolnitvam. Po vnosu dopolnitev s strani nosilnega organa oz. izvajalca ukrepa sledi končni pregled izpolnjevanja mejnikov in ciljev v informacijskem sistemu »Program dela«. Odgovorna oseba na koordinacijskem organu preveri pravilen vnos podatkov in podporne dokumentacije ter vnese podatke in podporno dokumentacijo v FENIX. Ob zaključku vnosa omogoča FENIX verifikacijo podatkov. Pozitivna potrditev predstavlja konec postopka priprave zahtevka v FENIX. Temu sledi priprava zahtevka za plačilo, ki ga koordinacijski organ preko elektronske pošte posreduje na EK. 30 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 8. POROČANJE O IZVAJANJU NAČRTA

8.1. POROČANJE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE Koordinacijski organ pred oddajo zahtevka za plačilo EK skladno z Uredbo o izvajanju mehanizma pripravi poročilo o napredku pri uresničevanju načrta, ki ga posreduje Ministrstvu za finance, le-ta s poročilom seznani vlado. Minister za finance lahko na predlog koordinacijskega organa kadarkoli poroča vladi o ugotovljenih bistvenih odstopanjih od doseganja mejnikov in ciljev iz načrta ali pri izvajanju načrta ter predlaga ustrezne ukrepe. Podlaga za pripravo poročila vladi so podatki nosilnih organov o ukrepih iz načrta, o napredku pri izvajanju ukrepov ter o doseganju mejnikov in ciljev ukrepov, ki vključuje povzetek opravljenih revizij in ugotovljenih pomanjkljivostmi ter morebitnih korektivnih ukrepov, kjer je relevantno. Koordinacijski organ za vlado pripravi zbirni seznam doseženih mejnikov in ciljev na podlagi poročil nosilnih organov in revizijskih poročil revizijskega organa ter morebitnih revizijskih poročil drugih revizijskih institucij EU. Poročilo vladi vključuje tudi finančno realizacijo reform in investicij načrta. Koordinacijski organ vladi poroča tudi o odstopanjih od doseganja mejnikov in ciljev ter o nedoseganju mejnikov in ciljev, za kar nosilni organi pripravijo naslovnico na eni strani, ki vključuje kratek povzetek o odstopanjih od doseganja mejnikov in ciljev ter razlogi za nedoseganje mejnikov in ciljev.

8.2. POROČANJE EVROPSKI KOMISIJI Skladno s 27. členom Uredbe 2021/241/EU se v okviru procesa evropskega semestra dvakrat letno poroča o napredku, doseženem pri doseganju načrta, vključno z operativnimi ureditvami iz šestega odstavka 20. člena Uredbe 2021/241/EU in o skupnih kazalnikih iz četrtega odstavka 29. člena Uredbe 2021/241/EU. Poročanje o napredku pri doseganju načrta je potrebno opraviti vsako leto do 30. aprila in 15. oktobra, vključno z operativnimi ureditvami, ter do 28. februarja in 31. avgusta o skupnih kazalnikih. Podrobnejša določila glede poročanja EK so opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe 2021/241/EU z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti.

8.3. POROČANJE O SKUPNIH KAZALNIKIH Poročanje o kazalnikih se opravi skladno z delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe 2021/241/EU z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti. Skupni kazalniki se uporabljajo za poročanje o napredku načrta ter za njegovo spremljanje in ocenjevanje pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev. Skupni kazalniki bodo odražali napredek pri doseganju ciljev mehanizma v okviru reform in naložb, vključenih v načrt. Posamezni ukrep lahko prispeva k več skupnim kazalnikom. Podrobnejša navodila in usmeritve glede poročanja predpisuje EK v okviru svojih pristojnosti. 31 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

8.4. POROČANJE O SOCIALNIH ODHODKIH O socialnih odhodkih se poroča na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe 2021/241/EU z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih. Metodologija za poročanje o socialnih odhodkih v okviru mehanizma temelji na ocenjenih odhodkih iz odobrenih načrtov za okrevanje in odpornost ter na korakih iz uredbe, vključuje pa otroke in mlade ter enakost spolov. Reforme in naložbe so lahko povezane le z enim področjem socialne politike in torej le z eno socialno kategorijo. Vsak ukrep socialne narave, ki se osredotoča na otroke in mlade ter enakost spolov, se označi, kar omogoča naknadno posebno poročanje o odhodkih za otroke in mlade ter enakost spolov v okviru mehanizma. Komisija metodologijo uporabi v letnem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu. Podrobnejša navodila in usmeritve glede poročanja predpisuje EK v okviru svojih pristojnosti.

8.5. POROČANJE KOORDINACIJSKEMU ORGANU Skladno z Uredbo o izvajanju mehanizma je naloga nosilnih organov poročanje koordinacijskemu organu o izvajanju ukrepov iz načrta, o napredku pri izvajanju ukrepov ter o doseganju mejnikov in ciljev ukrepov. Poročanje koordinacijskemu organu se izvaja preko »Program dela« in je podlaga za poročanje vladi in EK ter podlaga za pripravo zahtevka za plačilo EK. Nosilni organi sproti oziroma najmanj dvakrat mesečno v Programu dela vnašajo podatke o izvajanju ukrepov ter spremljanju in doseganju mejnikov in ciljev, in sicer 1. in 15. dan v mesecu (oziroma prvi naslednji delovni dan), ter ob vsaki spremembi na mejniku in/ali cilju. Z namenom vzpostavitve učinkovitega spremljanja in poročanja o doseganju ciljev in mejnikov so bile z EK dogovorjene operativne ureditve, ki podrobneje opredeljujejo vsebino posameznega mejnika in cilja, časovni razpored, vmesne korake in mehanizme preverjanja mejnikov in ciljev. Poročanje o doseganju mejnikov in ciljev se opravi z izpolnjeno naslovnico na eni strani ter vso potrebno podporno dokumentacijo, ki je kot mehanizem preverjanja (»Verification Mechanism«) opredeljena v operativnih ureditvah. Nosilni organi morajo koordinacijskemu organu za namen poročanja o uresničevanju načrta, ki ga dvakrat letno pripravi koordinacijski organ, posredovati tudi vsebinsko in/ali finančno poročilo o izvajanju ukrepov iz načrta na način, kot to določi koordinacijski organ.

8.6. POROČANJE NOSILNEMU ORGANU Skladno z Uredbo o izvajanju mehanizma je naloga izvajalcev ukrepov doseganje mejnikov in ciljev ukrepov iz načrta in poročanje o izvajanju ukrepov ter doseganju mejnikov in ciljev. Izvajalci ukrepov, ki si ne uredijo dostopa do Programa dela, morajo nosilnemu organu poročati o izvajanju ukrepov ter doseganju mejnikov in ciljev sproti oziroma najmanj dvakrat mesečno. V pravnih podlagah o sodelovanju med nosilnimi organi in izvajalci ukrepov (pogodba/dogovor, sporazum) mora biti med drugim opredeljeno tudi poročanje o doseganju mejnikov in ciljev, na podlagi česar se opravi tudi poročanje nosilnemu organu. 32 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 9. ZAGOTAVLJANJE REVIZIJSKE SLEDI IN HRAMBA DOKUMENTACIJE Koordinacijski organ, nosilni organi, izvajalci ukrepov in končni prejemniki so odgovorni za zagotavljanje zadostne in ustrezne revizijske sledi. V skladu s 132. členom finančne uredbe EU21 morajo biti vsi dokumenti v zvezi z izvajanjem načrta, potrebni za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi, ustrezno dokumentirani. Računovodsko in podporno dokumentacijo nosilnih organov in izvajalcev ukrepov je treba hraniti v prostorih nosilnih organov in/ali izvajalcev ukrepov ter končnih prejemnikih. Dokumenti se lahko hranijo kot izvirniki ali kot drugi dokumenti enakovredne dokazne vrednosti. Preverjanja izvajanja načrta morajo biti ustrezno dokumentirana. Za vsako preverjanje je treba vzdrževati evidenco, v kateri so navedeni opravljeno delo, datum, osebe, ki so izvedle preverjanje in rezultati preverjanja ter ukrepi, sprejeti v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. V primeru odkritih nepravilnosti se je treba jasno sklicevati na nacionalna pravila in pravila EU, ki so bila kršena in določiti nadaljnje ukrepe ter spremljati njihovo izvedbo. Dokumenti v zvezi s poročanjem, izvajanjem in preverjanjem ukrepov ter doseganje mejnikov in ciljev se hranijo tudi v informacijski podpori za izvajanje načrta. Tudi po koncu izvajanja ukrepov in prejemu sredstev mehanizma, je lahko ukrep podvržen morebitnim kontrolam in preverjanjem, npr. s strani revizijskega organa, revizorjev EK, računskega sodišča itd. Nosilni organi, izvajalci ukrepov in končni prejemniki so dolžni varno in urejeno hraniti vse uradne datoteke, dokumente in podatke o izvajanju ukrepov ter doseganju mejnikov in ciljev v skladu s pravili hrambe dokumentarnega gradiva še pet let po zadnjem izplačilu sredstev mehanizma. 21 [1] Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (v besedilu: finančna uredba EU). 33 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 10. NAVODILA ZA INFORMIRANJE, OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE Navodila za informiranje, obveščanje in komuniciranje izhajajo iz Strategije komuniciranja, ki se nahaja v Prilogi 9 tega priročnika.

10.1. NALOGE VSEH UDELEŽENCEV IZVAJANJE NAČRTA Vsi udeleženci izvajanja načrta so v vseh komunikacijskih aktivnostih, ki se nanašajo na mehanizem, ne glede na obliko in način sporočanja, zavezani k uporabi točnih informacij. Vsi udeleženci, vključeni v izvajanje načrta, z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem ter javnosti, navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev EU, in sicer tako, da na vidnem mestu prikažejo emblem EU ter izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Kadar je potrebno in primerno, udeleženci v komunikacijskih aktivnostih navedejo naslednjo izjavo o omejitvi odgovornosti: „Pogledi in mnenja avtorja so njegova lastna in nujno ne odražajo stališč EU ali EK. Niti EU niti EK zanje ne moreta biti odgovorni." Udeleženci v komunikacijske aktivnosti zasledujejo trajnostne vrednote, ki se izražajo tudi v reformah in naložbah načrta.

10.2. NALOGE KOORDINACIJSKEGA ORGANA Koordinacijski organ: a) Skrbi za horizontalni nivo komuniciranja načrta. Usmerja in usklajuje komuniciranje načrta z oblikovanjem enotnih usmeritev ter preko enovitih komunikacijskih kanalov. b) V sodelovanju z nosilnimi organi vrednoti Strategijo komuniciranja. c) Vzpostavi in skrbi za enotno spletno mesto noo.gov.si in družbena omrežja načrta. d) Pripravlja e-informator z aktualnimi vsebinami izvajanja načrta. e) Sodeluje na otvoritvenih in drugih pomembnejših dogodkih izbranih ukrepov in projektov za okrepljeno komuniciranje, opredeljenih v Strategiji komuniciranja, ter po predhodnem dogovoru z nosilnimi organi na otvoritvenih in drugih pomembnejših dogodkih projektov ter JR, katerih vrednost presega 10 milijonov evrov sredstev mehanizma. f) Pri izvajanju komunikacijskih in promocijskih aktivnosti nudi pomoč udeležencem izvajanja načrta v obliki pisnih in ustnih usmeritev, sprotnega svetovanja ter komuniciranja z mediji. g) V sodelovanju z nosilnimi organi in Predstavništvom EK v Sloveniji pripravlja in izvaja komunikacijske aktivnosti, namenjene promociji načrta kot celote. h) S ciljem prepoznavnosti načrta in ukrepov poskrbi za izdelavo celostne grafične podobe načrta in priročnika za njegovo uporabo. i) Na podlagi letnih načrtov ministrstev pripravlja letne komunikacijske načrte. j) Na gov.si zagotovi odprtje oznake »Načrt za okrevanje in odpornost«, ki omogoča oblikovanje seznamov objav načrta po različnih kategorijah (novice, dogodki, JR za izbor projektov). k) V sodelovanju z izvajalci načrta in Predstavništvom EK v Sloveniji zagotavlja druge dejavnosti na področju komuniciranja načrta ter njegovih ukrepov in zagotavljanja vidljivosti mehanizma. Spletna stran noo.gov.si, ki jo upravlja koordinacijski organ, bo vsebovala zlasti naslednje vsebine: • splošne informacije o načrtu, • novice, • informacije o stanju izvajanja načrta, • navedbo veljavne zakonodaje in drugih podlag, ki urejajo izvajanje mehanizma; • seznam JR za izbor projektov, • priročnik za uporabo emblema EU, 34 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST • primere dobrih praks.

10.3. NALOGE NOSILNEGA ORGANA Nosilni organ: a) Skladno s strategijo komuniciranja skrbi za komuniciranje na nivoju razvojnih področij, komponent, ukrepov in mejnikov ter ciljev. Zagotavlja ozaveščenost in prepoznavnost financiranja s sredstvi mehanizma, s posebnim poudarkom na zelenem ter digitalnem prehodu. b) Za potrebe izvajanja komunikacijske strategije imenuje koordinatorja komunikacijskih aktivnosti, ki koordinacijskemu organu zagotavlja potrebne vsebine in gradiva, sodeluje pri izvajanju letnih načrtov komuniciranja ter predvideva možna komunikacijska tveganja. Kontaktne podatke koordinatorja komunikacijskih aktivnosti posreduje koordinacijskemu organu. c) Za zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam navaja izvor ter zagotavljajo prepoznavnost sredstev mehanizma, in sicer tako, da na vidnem mestu prikaže emblem Evropske unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“, zlasti pri promoviranju ukrepov ter njihovih rezultatov. d) Na svojih spletnih straneh na gov.si in družbenih omrežjih objavlja vse novice, napovedi dogodkov ter JR za izbor projektov, vezanih na ukrepe načrta iz njegove pristojnosti. V vseh navedenih objavah izpostavi, da gre za aktivnost v okviru načrta, ki ga financira mehanizem. Vsem objavam obvezno dodaja oznako »Načrt za okrevanje in odpornost«. Na ta način informacije ažurno objavlja na spletnem mestu noo.gov.si. Na družbenih omrežjih uporablja ključnike #NOO, #NextGenerationEU in #EUsredstva; e) Na svojih spletnih straneh na gov.si objavlja angleške prevode pomembnejših novic v zvezi z izvajanjem načrta. Tudi tem novicam obvezno doda oznako »Načrt za okrevanje in odpornost«. f) Izvaja komunikacijske kampanje oziroma večje informacijske dejavnosti za posamezen ukrep, s katerimi promovira pomen sredstev mehanizma, pri čemer posebej poudari pomen zelenega in digitalnega prehoda. V kampanji uporabi ključna sporočila načrta in ključna sporočila razvojnega področja oziroma stebra, ki ga kampanja promovira; g) S ciljem prepoznavnosti pozitivnih učinkov načrta in pomena ukrepov za razvoj države med različnimi javnostmi skupaj s koordinacijskim organom ter Predstavništvom EK v Sloveniji izvaja okrepljeno komuniciranje izbranih ukrepov in projektov, ki so opredeljeni v Strategiji komuniciranja. Za te ukrepe izvaja komunikacijske kampanje z otvoritvenim dogodkom za medije in splošno javnost ali pa novinarske konference ob sodelovanju koordinacijskega organa ter EK oziroma njenega predstavništva v Sloveniji. h) V vseh komunikacijskih aktivnostih uporablja ključna sporočila, opredeljena v Strategiji komuniciranja. i) Koordinacijskemu organu zagotavlja ažurne in redne informacije o načrtovanih komunikacijskih aktivnostih. j) Predvidoma trikrat na leto po lastni presoji koordinacijskemu organu posreduje primere dobrih praks. k) Sodeluje pri pripravi vsebin za enotne komunikacijske kanale načrta (spletno mesto noo.gov.si, družbena omrežja, e-informator), katere upravlja koordinacijski organ. Na pozivu koordinacijskega organa pripravi zaprošene vsebine. l) Na podlagi Strategije komuniciranja pripravlja letne komunikacijske načrte za vse ukrepe v njegovi pristojnosti. Enotni letni komunikacijski načrt koordinacijskemu organu pošlje najkasneje do 1. decembra za prihodnje leto. Izjemoma načrt komunikacijskih aktivnosti za leto 2022 pošlje koordinacijskemu organu v roku enega meseca od objave tega priročnika. Pri načrtovanju komunikacijskih aktivnosti nosilni organ smiselno upošteva ključna sporočila, opredeljena v Strategiji komuniciranja. m) V primeru, da nosilni organ nastopa tudi v vlogi izvajalca ukrepa upošteva tudi naloge, ki so navedene v nadaljevanju. 35 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

10.4. NALOGE IZVAJALCA UKREPOV Izvajalec ukrepa: a) Je pristojen za izvedbo komunikacijskih aktivnosti informiranja, obveščanja in promocije JR in pozivov za izbor projektov na posameznem ukrepu. b) V vseh komunikacijskih aktivnostih uporablja ključna sporočila, opredeljena v Strategiji komuniciranja, in izpostavi, da gre za aktivnost v okviru načrta, ki ga financira mehanizem. c) JR in pozive za izbor projektov označuje z emblemom EU in izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“. d) Vodi seznam napovedanih razpisov in pozivov za izbor projektov in ga javno objavi na svojih spletnih straneh ter na spletnih straneh pristojnega nosilnega organa na gov.si. Seznam redno ažurira. e) Zagotavlja, da so vsi JR in pozivi za izbor projektov v okviru ukrepov načrta ažurno objavljeni v zbirki javne objave na gov.si in na njegovi spletni strani. Če njegova spletna stran delujejo izven portala gov.si, zanje to naredi pristojni nosilni organ. V objavo obvezno vključi oznako »Načrt za okrevanje in odpornost« in s tem zagotovi, da se objava poveže s seznamom vseh JR in pozivov za izbor projektov načrta na spletnem mestu noo.gov.si. f) V proces oblikovanja reformnih rešitev redno vabi vse zainteresirane javnosti in sproti komunicira spremembe. V procesu sprejemanja zakonodaje, strategij in drugih reformnih dokumentov ažurno komunicira predvidene spremembe ter pričakovane pozitivne učinke. To počne preko nacionalnih komunikacijskih kanalov, regionalnih in lokalnih medijev, tematsko usmerjeno preko adreme naslovnikov, infografik in drugih oblik sporočanja. Tudi v teh primerih kjer je možno in smiselno uporablja emblem EU in izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU. Vabila na dogodke in novice v zvezi s pripravo reform objavlja na svoji in spletnih straneh nosilnega organa na gov.si ter družbenih omrežjih. V objavi obvezno označijo oznako »Načrt za okrevanje in odpornost« in s tem zagotovi, da se objava poveže s seznamom vseh dogodkov načrta na spletnem mestu noo.gov.si. Na družbenih omrežjih uporablja ključnike #NOO, #NextGenerationEU in #EUsredstva. g) Glede na finančni obseg in strateški pomen JR in pozivov za izbor projektov izpolnjuje sledeče minimalne zahteve informiranja, obveščanja in promocije: - JR v vrednosti do 10 milijonov evrov sredstev mehanizma: ob objavi JR/JP sporočilo za javnost, ki ga pošlje medijem in objavi na svojih spletnih straneh, preko nosilnega organa pa tudi na gov.si (objavam obvezno dodajajo oznako »Načrt za okrevanje in odpornost«). Informacijo prav tako deli na svojih družbenih omrežjih in ob tem označi družbena omrežja koordinacijskega organa ter uporabi ključnike #NOO, #NextGenerationEU in #EUsredstva. Potencialne prejemnike sredstev nagovarja tudi z drugimi komunikacijskimi orodji (preko e- informatorja načrta, oglaševanja, po lastni presoji oziroma na pobudo koordinacijskega organa s skupno spletno komunikacijsko aktivnostjo z EK in drugimi načini), - JR z vrednostjo nad 10 milijonov evrov sredstev mehanizma: ob objavi in zaključku JR/JP pripravi sporočilo za javnost, ki ga pošlje medijem in objavi na svoji spletni strani, preko nosilnega organa pa tudi na gov.si (objavam obvezno dodajajo oznako »Načrt za okrevanje in odpornost«). Informacijo prav tako deli na svojih družbenih omrežjih in ob tem označi družbena omrežja koordinacijskega organa ter uporabi ključnike #NOO, #NextGenerationEU in #EUsredstva. Potencialne prejemnike sredstev nagovarja tudi z drugimi komunikacijskimi orodji (preko e-informatorja načrta, oglaševanja in z drugimi načini). Prav tako pripravi otvoritveni dogodek za medije in splošno javnost ali novinarsko konferenco (opcijsko: ob sodelovanju koordinacijskega organa, nosilnega organa in Predstavništva EK v Sloveniji). Vabilo pošlje medijem in objavijo na svojih spletnih straneh ter spletnih straneh pristojnega nosilnega organa na gov.si; - za JR in JP, ki so del ukrepov, za katere se skladno s Strategijo komuniciranja predvideva okrepljeno komuniciranje, se izvede v prejšnji alineji navedene aktivnosti. Izvajalec ukrepa vabilo k sodelovanju na otvoritvenem dogodku za medije in splošno javnost ali novinarski konferenci pošlje koordinacijskemu in nosilnemu organu in Predstavništvu EK v Sloveniji.

10.5. NALOGE KONČNEGA PREJEMNIKA Končni prejemnik: a) Je pristojen za izvedbo komunikacijskih aktivnosti informiranja, obveščanja in promocije posameznega projekta ali programa. 36 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST b) V komunikacijskih aktivnostih izpostavi, da je projekt ali program del načrta, ki ga financira mehanizem. c) Projekte ali programe označuje z emblemom EU in ustrezno izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“. d) Med izvajanjem projektov ali programov javnost obvešča o podpori mehanizma na svojih spletnih straneh (glej poglavje »Označevanje naložb«). e) Takoj ko se začne fizično izvajanje projekta, ki vključuje fizično naložbo ali ko se namesti kupljena oprema, in pri katerem je finančna podpora enaka ali večja kot 500.000 evrov sredstev mehanizma, namesti trajno tablo ali pano (glej poglavje »Označevanje naložb«). f) Za projekt, ki ne spada pod točko (e), na dobro vidnem javnem mestu namesti vsaj en plakat v velikosti najmanj A3 ali enakovreden elektronski prikazovalnik z informacijami (glej poglavje »Označevanje naložb«). g) Po potrebi in na poziv izvajalca ukrepa, nosilnega organa in koordinacijskega organa poroča o izvajanju komunikacijskih aktivnosti. Po potrebi in na prošnjo navedenih posreduje opise projektov, fotografije in druge komunikacijske materiale. Končni prejemnik po lastni presoji posredujejo tudi informacije o večjih komunikacijskih aktivnostih (dogodki, novinarske konference, dnevi odprtih vrat in drugo). h) Glede na finančni obseg in strateški pomen projektov izpolnjuje sledeče minimalne zahteve informiranja, obveščanja in promocije: - projekti v vrednosti od 500.000 evrov do 10 milijonov evrov sredstev mehanizma: ob potrditvi projekta pripravi sporočilo za javnost, ki ga pošlje medijem in objavi na svojih spletnih straneh (če jo ima). Informacijo prav tako deli na svojih družbenih omrežjih (če jih ima) in ob tem uporabi ključnike #NOO, #NextGenerationEU in #EUsredstva. Svoje ciljne javnosti nagovarja tudi z drugimi komunikacijskimi orodji, - projekti v vrednosti nad 10 milijonov evrov sredstev mehanizma: ob potrditvi in zaključku projekta pripravi sporočilo za javnost, ki ga pošlje medijem ter objav na svoji spletnih straneh. Informacijo prav tako deli na svojih družbenih omrežjih in ob tem uporabi ključnika #NOO, #NextGenerationEU in #EUsredstva. Končni prejemnik pripravi otvoritveni dogodek za medije in splošno javnost ali novinarsko konferenco (opcijsko: ob sodelovanju koordinacijskega organa, nosilnega organa in Predstavništva EK v Sloveniji). Vabilo pošlje medijem in objavi na svojih spletnih straneh; - projekti, ki so del ukrepov, za katere se skladno s strategijo komuniciranja predvideva okrepljeno komuniciranje, se izvede v prejšnji alineji navedene aktivnosti. Končni prejemniki k sodelovanju na otvoritvenem dogodku za medije in splošno javnost ali novinarski konferenci povabi pristojni izvajalski ali nosilni organ, koordinacijski organ ter Predstavništvo EK v Sloveniji.

10.6. OZNAČEVANJE Vir financiranja morajo ves čas trajanja oziroma dokler je viden učinek sredstev posameznega ukrepa ali projekta in programa označevati vsi udeleženci izvajanja načrta oziroma vsi, ki so jim bila s kakršnim koli aktom dodeljena sredstva mehanizma. Emblem EU S ciljem prepoznavnosti sredstev mehanizma vsi udeleženci izvajanja načrta navajajo izvor finančnih sredstev tako, da na vidnem mestu prikažejo emblem EU in ustrezno izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“. Ko je emblem EU prikazan z drugimi logotipi, mora biti znak EU prikazan vsaj tako vidno kot drugi logotipi in mora biti vsaj enake velikosti kot največji od drugih logotipov. Emblem mora ostati razločen in ločen in se ga ne sme spreminjati z dodajanjem drugih vizualnih oznak, blagovnih znamk ali besedila. Poleg emblema se za poudarjanje podpore EU ne sme uporabljati nobena druga vizualna identiteta ali logotip. V primeru, ko se naložba financira iz različnih virov EU, se uporabi emblem z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“. 37 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Emblem EU z izjavo o financiranju „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“ je za prenos dostopen v Centru Evropske komisije za prenos vizualnih elementov. Podrobnosti glede uporabe emblema EU so opisane v smernicah za prejemnike sredstev EU Uporaba emblema EU za programe EU 2021–2027. Končni prejemniki sredstev morajo navesti vir financiranja, ko začnejo izvajati projekte in programe, ki so jim dodeljena sredstva mehanizma. Za pravilno označitev se uporabljajo načini označitev, ki so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju. Uporaba drugih logotipov Priporočljivo je, da koordinacijski organ in organi državne uprave, ki nastopajo v vlogi nosilnih organov, izvajalcev ukrepov in končnih prejemnikov, kjer je to smiselno in izvedljivo, uporabljajo tudi logotip načrta. Uporaba logotipa načrta se še zlasti priporoča v primerih komuniciranja ukrepov in projektov, ki so v Strategiji komuniciranja uvrščeni na seznam ukrepov in projektov za okrepljeno komuniciranje. Prav tako je priporočljivo, da logotip načrta, kjer je to smiselno in izvedljivo, uporabljajo tudi drugi končni prejemniki. Logotip načrta in priročnik za njegovo uporabo sta za prenos dostopna na spletni strani noo.gov.si. Če želi nosilni organ, izvajalec ukrepov ali končni prejemnik poudariti nacionalni prispevek za izvedbo ukrepa ali projekta, koordinacijski organ predlaga uporabo logotipa državne blagovne znamke I feel Slovenija, ki zajame vse deležnike v državi. Logotip se lahko uporabi namesto logotipov posameznih nosilnih organov, izvajalcev ukrepa, občin ipd. Znamka Slovenije, katere skrbnik je Urad vlade za komuniciranje, se uporablja v skladu s Priročnikom znamke Slovenije in Priročnikom celostne grafične podobe znamke Slovenije. Več o uporabi znamke na povezavi. Spletna stran končnega prejemnika Končni prejemnik sredstev na svoji spletni strani (če obstaja) predstavi aktivnosti, ki jih izvaja s sredstvi mehanizma v okviru projekta. To stori na način, da na kratko opiše projekt, njegov namen, načrtovane in dosežene rezultate, navede informacije o skupni finančni vrednosti in višini financiranja iz mehanizma. Obvezno prikaže tudi emblem EU z izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“. Prav tako obrazloži vlogo EU z navedbo, da je naložba del ukrepov načrta, ki se financira iz mehanizma, in doda povezavo na enotno spletno mesto načrta noo.gov.si. Po lastni presoji doda tudi povezavo na portal evropska evropskasredstva.si. Če končni prejemnik uporablja druga komunikacijska omrežja, v njih smiselno uporabi zgoraj navedene elemente. Trajna tabla, pano, plakat in elektronski prikazovalnik Končni prejemnik namesti trajno tablo (ploščo) ali pano na vidno mesto, takoj ko se začne fizično izvajanje projekta, ki vključuje fizično naložbo, ali ko se namesti kupljena oprema, in pri katerem je finančna podpora enaka ali večja kot 500.000 evrov sredstev mehanizma. Trajna tabla ali pano sta izdelana iz obstojnega materiala. Podatki so čitljivi. Poškodovano ali zbledelo označitev končni prejemnik nadomesti z novo. Če upravičenec postavi pano in ga želi po zaključku gradnje nadomestiti s tablo, naj to stori, takoj ko odstrani pano. Za projekt, za katerega se ne predvideva uporaba trajne table ali panoja, končni prejemniki namesti vsaj en plakat v velikosti najmanj A3 ali enakovreden elektronski prikazovalnik z informacijami. Plakat ali prikazovalnik z informacijami morata biti nameščena na dobro vidnem mestu sedeža končnega prejemnika ali izvajanja aktivnosti z dnem pričetka izvajanja projekta. 38 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Pri oblikovanju plakata, stalne table ali panoja si lahko končni prejemnik pomaga s spletnim generatorjem, ki ga je za označevanje projektov pripravila EK. Generator končnemu prejemniku omogoča, da v nekaj korakih ustvari vizualno vsebino, ki je pripravljena za tisk. Generator je dostopen na sledeči povezavi: inforegio-generator. Obvezni elementi - Končni prejemnik na plakatu, stalni tabli ali panoju obvezno navede: - ime in glavni namen projekta (vključno z navedbo, da je naložba del ukrepov slovenskega načrta, ki ga financira mehanizem) in - emblem EU z izjavo o financiranju „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“. Drugi elementi - Pri oblikovanju navedenih vizualnih vsebin končni prejemnik smiselno navede tudi druge elemente: - Logotipi partnerjev - poleg emblema EU se uporabi največ tri dodatne logotipe partnerjev; - Opis projekta ne presega 400 znakov, vključno s presledki. Priporoča se raba splošni javnosti razumljivega jezika ter izogibanje žargonu, ponavljanju in kraticam; - Proračun projekta - navaja se skupna vrednost projekta (vključno z EU sredstvi), in vrednost EU financiranja. Zneska se smiselno zaokroži; - Trajanje projekta - navaja se mesece in leta; - Slikovno gradivo - v primeru uporabe slikovnega gradiva se upošteva avtorske pravice, tudi z navedbo avtorja. Velikost in kakovost slikovnega gradiva naj ustrezata izbranemu formatu. - Spletno mesto, na katerem zainteresirani najdejo več informacij o projektu. V nekaterih formatih generator ob navedbi spletne strani samostojno ustvaril tudi QR kodo. Podatki o projektu na spletni strani naj bodo dolgoročno aktualni; - Odgovorna oseba za objavo - praviloma končni prejemnik. Primer trajne table oziroma plošče: 39 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Primer plakata: Primer postavitve plakata: Drugi načini komuniciranja Končni prejemniki in drugi udeleženci izvajanja načrta z emblemom EU in izjavo o financiranju „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“ smiselno označujejo tudi druga gradiva (JR, pogodbe oziroma vse dokumente, ki predstavljajo podlage za financiranje s sredstvi mehanizma) in komunikacije (tiskovine, avdiovizualni in promocijski materiali). 40 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Končni prejemniki in drugi udeleženci izvajanja načrta v komunikaciji z mediji in javnostmi (sporočila za javnost, novinarske konference, dogodki, delavnice …) navajajo, da se ukrep ali projekt financira s sredstvi mehanizma v okviru slovenskega načrta. Na dogodkih izobesijo plakat ali drugo vizualno podobo z opisom ukrepa ali projekta. Po lastni presoji v komunikacijah navedejo, da je cilj načrta ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije COVID-19 ter zagotoviti, da bo gospodarstvo in družba bolj trajnostna, odpornejša ter bolje pripravljena na izzive in priložnosti zelenega in digitalnega prehoda. 41 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 11. INFORMACIJSKA PODPORA ZA IZVAJANJE NAČRTA Izvajanje načrta se spremlja preko informacijskih sistemov MFERAC in Program dela, pri čemer je MFERAC krovni sistem. Informacijska podpora omogoča dostop in vnos podatkov (finančno in vsebinsko upravljanje) v skladu z dodeljenimi pravicami ter sledljivost podatkov o izvajanju načrta. Modula sledita drevesni strukturi načrta, kot izhaja iz izvedbenega sklepa, in sicer po nivojih od stebra oz. razvojnega področja preko komponente in ukrepa (reforma oz. naložba/ investicija) do mejnikov in ciljev, ki so osnova za spremljanje napredka pri izvajanju načrta ter pripravo zahtevkov za plačilo do EK. MFERAC22 omogoča predvsem finančno upravljanje in spremljanje načrta. Pregledovanje podatkov o načrtu in njegovi finančni realizaciji po posameznih nivojih strukture načrta poteka preko modula Spremljanje NOO, medtem ko postopki izvrševanja državnega proračuna ostajajo nespremenjeni (uporaba osrednjega sistema MFERAC). Za povezljivost modulov in celovito finančno spremljanje načrta, je potrebno: - pravilno označiti proračunske postavke (v nadaljevanju: PP), vezane na izvajanje načrta (naziv PP, tip PP), - pravilno označiti atribute na projektu v NRP (tip projekta »NOO«, »Ukrep NOO«, prednik, evidenčni projekt 1611-21-0015, ki se ga vnese tudi kot vir sredstev na proračunskih vrsticah tipa 170 in 171 ter kode intervencij23), - dosledno uporabljati odložišče za: pogodbe in druge pravne podlage (v objektu »Pravne podlage«), KL in drugo dokumentacijo, vezano na izvrševanje proračuna (v objektu »Prejeti računi in odredbe« ter objektu »Načrt razvojnih programov«), - dosledno označevati pogodbe z atributom »Pogodba NOO«, - dosledno evidentirati končne prejemnike24, izvajalce in podizvajalce med partnerje na pogodbi, - sistemsko preverjati potencialno povezanost med partnerji na pogodbi glede na lastništvo ali zastopništvo, kot izhaja iz uradnih registrov države 25). Tovrstno upravljanje s sredstvi mehanizma je ena izmed podlag za zaščito finančnih interesov EU skladno s členom 22 Uredbe (EU) 2021/241. Program dela – modul omogoča celostno vsebinsko spremljanje načrta, poročanje (vnos in potrjevanje podatkov glede na dodeljene pravice) ter odložišče za dokazovanje napredka pri izvajanju načrta in sledljivost z evidentiranjem zgodovine. Poročanje o napredku pri izvajanju načrta poteka na treh ravneh: - projekt – poročanje o stanju in napredku na ravni projekta, kot elementu izvrševanja v NRP; - ukrep – kumulativno poročanje o stanju in napredku, upoštevaje vse projekte znotraj ukrepa; - mejnik/cilj26 – poročanje o ključnem elementu dokazovanja napredka pri izvajanju načrta do EK, glede na kvalitativne indikatorje mejnikov ter kvantitativne vrednosti ciljev. Podatki in informacije iz informacijskih sistemov so podlaga za dialog ter poročanje EK o napredku pri doseganju mejnikov/ciljev, kot so opredeljeni v izvedbenem sklepu, operativnih ureditvah in načrtu. Informacijski sistem omogoča tudi spremljanje dodatnih kazalnikov glede na zahteve EK (npr. skupni kazalniki, socialne kategorije in intervencije za podporo ciljem na področju podnebnih sprememb, okoljskim ciljem in digitalnemu prehodu). Program dela v osnovi sledi strukturi FENIX, preko katerega države članice poročajo EK o izvajanju načrta (polletno poročanje o doseganju mejnikov in ciljev ter skupnih kazalnikih) in utemeljujejo zahtevke za plačilo do EK. 22 Uporabniški priporočnik za spremljanje NOO v MFERAC. 23 Prilogi VI in VII Uredbe 2021/241/EU https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32021R0241&from=EN. 24 V MFERAC se kot pogodbeno razmerje izbere »Končni prejemnik«. 25 Sistemsko preverjanje »red flag« pokaže na sum, ki ga je potrebno preveriti in potrditi skozi uradne registre, dostopne na spletni strani AJPES ali z drugimi metodami rudarjenja podatkov (npr. ARACHNE). 26 Kategorije iz operativnih ureditev so smiselno vključene v IS. 42 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 12. ZAKLJUČEK IZVAJANJA NAČRTA Uredba (EU) 2021/241 določa, da je potrebno predvidene mejnike, cilje in okvirni časovni razpored izvajanja reform in naložb zaključiti do 31. avgusta 2026 tako, da se plačila finančne podpore lahko izvršijo najkasneje do 31. decembra 2026. Hkrati je v izvedbenem sklepu navedeno, da je izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom EK, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, če Slovenija zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta. Za upravičenost do plačila je mejnike in cilje treba doseči najpozneje do 31. avgusta 2026. V izvedbenem sklepu so za realizacijo ukrepov (skozi reforme in naložbe oz. izpolnitev ustreznih mejnikov in ciljev) določeni roki za izvedbo (kvartal/leto). Z namenom pravočasnega in učinkovitega zaključka izvedbe načrta je potrebno zagotoviti, da se dejanska izvedba ukrepov in izpolnjevanje mejnikov in ciljev, opredeljenih v izvedbenem sklepu in operativnih ureditvah, načrtuje in zaključi na način, da so izplačila iz sklada NOO izvedljiva do konca meseca februarja v letu 2027, kot je določeno v finančnem priročniku. 43 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 13. SEZNAM PRAVNIH VIROV IN STROKOVNE LITERATURE Glavne evropske pravne podlage za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost so: • Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17), nazadnje popravljeno s Popravkom (UL L št. 111 z dne 31. 3. 2021, str. 35) z vsemi spremembami; • Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22. 12. 2020, str. 23) z vsemi spremembami; • Uredba (EU) 2021/337 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 glede prospekta EU za okrevanje in ciljno usmerjenih prilagoditev za finančne posrednike in Direktive 2004/109/ES glede uporabe enotne elektronske oblike poročanja pri pripravi letnih računovodskih poročil, da bi se podprlo okrevanje po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 68 z dne 26. 2. 2021, str. 1) z vsemi spremembami; • Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti z vsemi spremembami; • Delegirana uredba komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih z vsemi spremembami; • Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13); • Obvestilo Komisije - Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL EU št. 2021/C 58/01 z dne 18. 2. 2021); • Finančni sporazum med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo »Recovery and resilience facility financing agreement between the Commission and the Republic of Slovenia«. Glavne nacionalne pravne podlage za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost so: • Izvedbeni sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (s strani Evropskega sveta potrjen dne 28. 7. 2021); • Operativne ureditve med Evropsko komisijo in Slovenijo »Operational Arrangements between the European Commisison and Slovenia pursuant to article 20(6) of Regulation (EU) 2021/241) (s strani Evropske komisije potrjene marca 2022); • Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21 in 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223) z vsemi spremembami; • Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21), s spremembami; • Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21), s spremembami; • Uredba o dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 90/21); • Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16), s spremembami; • Uredba o metodologiji priprave in obravnave investicijske dokumentacije na področju državnih cest in javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 5/17), • Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22). 44 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 PRIROČNIK O NAČINU IZVAJANJA MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST 14. PRILOGE 45 VERZIJA 1.1 – AVGUST 2022 Priloga 1: Indikativni nabor dokazil, ki se uporabljajo pri spremljanju doseganja mejnikov (celovit nabor je vsebovan v operativnih ureditvah med EK in Slovenijo) Vrsta ukrepa Vrsta mejnika Dokazila Zakonodaja ali Mejniki zajemajo različne korake Ustrezni dokumenti ali pravni akti, ki sprememba zakonodaje zakonodajnega postopka: navajajo datum začetka veljavnosti, s - pravni akti, sprejeti na vladi, sklicevanjem na uradni list, kjer je - stopitev v veljavo: »določba, ki primerno (ali alternativno dokazilo o označuje začetek veljavnosti začetku veljavnosti). zakona/uredbe«. Opomba: države članice so pozvane, da Mejniki lahko zajemajo tudi druge vrste pred doseganjem mejnika zagotovijo pravnih in postopkovnih dejanj: informacije o dokumentih v zgodnjih - začetek veljavnosti uredbe/odloka, fazah (npr. poizvedba, dokument o viziji, ki ga je podpisal minister. posvetovanja s socialnimi partnerji, ocene učinka) z namenom, da se zagotovi, da je zakonodajni akt v skladu s cilji, dogovorjenimi v mejniku. Nezakonodajni ukrepi - Sprejetje ali objava ocen, poročil, Objava dokumentov na ustrezni spletni za oblikovanje politik študij, javnih posvetovanj, akcijskih strani (npr. vlade). načrtov, strategij, delovnih Za akcijske načrte dokument vlade, ki programov, ocen tveganja. izkazuje izvajanje tega akcijskega - Pregled obstoječih ukrepov na načrta. določenem področju politike. Kopija pogodb ali upravnih aktov, v - Pogodbe/okviri sodelovanja z katerih so določeni dogovori med vlado lokalnimi oblastmi. in lokalnimi oblastmi. Javni razpisi in postopki - Objavljen javni razpis ali Za javne razpise in druge postopke v zvezi s sklenitvijo predlogi/prijave, objavljeno javno sklenitve pogodb mora biti predloženo pogodb naročilo. dokazilo kopija ustrezne dokumentacije - Izbrani izvajalci/upravičenci. (javni razpis/javno naročilo za projekt, ki - Podpisane pogodbe. dokazuje, da je bil objavljen in odprt za - Izvedene pogodbe (npr. za javna prijave na določeni spletni strani ter naročila). navaja obdobje, v katerem je odprt za - Izvrševanje proračuna (glej ločen prijave; tehnične specifikacije, npr. vnos pod "cilji"). merila in pogoji; seznam izbranih projektov; podpisane pogodbe; končni obračun za javno naročilo, ki so v skladu s cilji, vključenimi v mejniku). Ko so upravičenci izbrani, morajo ustrezna dokazila vključevati seznam izbranih projektov in število vseh prijaviteljev; podpisane pogodbe; končni obračun za javno naročilo), ki so v skladu s cilji, vključenimi v mejniku. 1 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Finančni instrumenti - Ustanovitev investicijskega sklada - Prospekt investicijskega sklada, ki oziroma sklada skladov. izkazuje skladnost naložbene politike - Finančni prispevek v obstoječe z mejnikom. investicijske sklade. - Letna poročila investicijskih skladov, - Izbira in vlaganje sklada v projekte. ki prikazujejo transakcije in kako se - Izbira investicijskih skladov (v naložbena politika izvaja v praksi. primeru sklada skladov). Raziskave in razvoj - Objava javnega razpisa za zbiranje Ko so ti koraki zajeti v mejnike, je treba predlogov. zagotoviti naslednje: - Izbira projektnih predlogov. - javni razpis za zbiranje predlogov; - Podpis pogodb/sporazumov o - seznam izbranih predlogov (in dodelitvi sredstev. skupno število prijaviteljev) s - Izplačilo nepovratnih sredstev. statističnimi podatki o področjih - Evalvacijsko poročilo. politike in vrstah projektov ; - kopije podpisanih pogodb/sporazumov o dodelitvi sredstev; - za izplačila nepovratnih sredstev glej spodnjo vrstico o izvrševanju proračuna; - kopija evalvacijskega poročila; (Investicijski) projekti s Izvajanje IT projektov in platform: - Zagotavljanje objavljenih kvalitativnimi dosežki v - IT standardi/zahteve so opredeljeni standardov/zahtev. izvedbenem sklepu in/ali objavljeni; - Za naročene projekte poročilo o - IT sistem/platforma/vmesnik/baza zaključku projekta; za notranji razvoj podatkov/storitev/projekti delujejo potrdila, ki jih podpiše pristojni organ, in/ali so na voljo za upravičence ki potrjujejo, da so projekti zaključen (kot je določeno v mejniku). in da delujejo. Piloti ali eksperimentalne postavitve, ki Poročilo o izvajanju ali zunanja se lahko povečajo ali pa tudi ne: evalvacija, objavljena na spletni strani - eksperimentalni ukrepi za reforme ministrstva, ki vsebuje tudi navedbo o (npr. pilotni projekt o zaposlovanju naslednjih korakih (npr. predvideno in enakih možnostih), povečanje). - pilotni tečaji za učenje na daljavo, ki vključujejo poglobljene tehnologije. 2 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Priloga 2: Indikativni nabor dokazil, ki se uporabljajo pri spremljanju doseganja ciljev (celovit nabor je vsebovan v operativnih ureditvah med EK in Slovenijo) Vrsta ukrepa Vrsta cilja Dokazila Podpora MSP • Število podprtih MSP. • Seznam podprtih MSP z informacijo o velikosti podprtih podjetij. Ekološki bonusi • Število podprtih nakupov čistih vozil.• Izpisek plačila iz baze podatkov organa izdaje. Nabava opreme • Število kupljenih/rabljenih enot - Račun. opreme (npr. prenosni računalniki, - Dokazilo o uporabi ali distribuciji (npr., zeleni avtobusi, čista vozila). da so bili stroji nameščeni v bolnišnicah ali prenosni računalniki, ki so bili razdeljeni učencem). Socialni ukrepi (vključno z - Število udeležencev programa Lahko se zagotovi naslednje, odvisno od izobraževanjem in usposabljanja. narave sheme: usposabljanjem) - Število ustvarjenih mest v - poročilo o sledenju nadzornih visokem šolstvu. mehanizmov in razlaga, kako so bili - Število ljudi, ki uporabljajo podatki zbrani ali sestavljeni, aplikacijo/programsko opremo - statistika in razčlenitev kategorij - število udeležencev, ki so udeležencev in zagotovljenih vrst pridobili osnovna/napredna usposabljanj, digitalna znanja. - če ukrep zbira različne pod-ukrepe (tj. - Število digitalnih rešitev, različne vrste izobraževanj), dodatne usposabljanj za digitalne tečaje, statistike za pod-ukrep, zagotovljenih za udeležence - podatki, pridobljeni iz informacijskih (podjetja, študente itd.). sistemov, za vzorec udeležencev, - Število digitalno opremljenih - dostop do podatkov o izvedenih šolskih razredov. usposabljanjih, vključno s številom udeležencev in obravnavanimi temami (lista prisotnosti), - seznam uporabnikov, ki prikazuje število ljudi, ki so se prijavili na spletno mesto. Prenova/gradnja objektov - Število obnovljenih/zgrajenih Za ukrepe obnove javnih zgradb: javnih zgradb. - zbrani ali sestavljeni podatki, ki - Število obnovljenih/zgrajenih navajajo vse stavbe, kjer so bila dela socialnih stanovanj ali zasebnih zaključena, stanovanj. - dokazila o dokončanju del za vsako stavbo (vzorec in zbirno poročilo, če je število preveliko, z razlago vira podatkov in metodologije). Za ukrepe obnove zasebnih stanovanj: - poročilo o sledenju nadzornih mehanizmov in razlaga, kako so bili podatki zbrani ali sestavljeni, - statistika in razčlenitev kategorij stanovanj/stavb (vključno s povprečnimi kvadratnimi metri na primer), - dokazila o opravljenih delih za vzorec stanovanj. 3 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Ukrepi za energetsko • Načrtovani prihranki emisij - Seznam vseh lokacij/projektov, kjer so učinkovitost (v industriji, toplogrednih plinov. bili projekti izvedeni. podjetjih, zgradbah) - Odobrene projektne prijave, ki prikazujejo metodologijo za izračun načrtovanih prihrankov emisij TGP in pričakovanih prihrankov emisij TGP za posamezni projekt. Spletna varnost • Število razvitih instrumentov in orodij Poročilo pristojnega organa, zadolženega za kibernetsko odpornost. za varnost informacijskih sistemov, z opisom vpliva naložb. Po potrebi za oceno mejnika ali cilja, opis izvedenih ukrepov v zvezi z varnostno-samooceno. Digitalna preobrazba - Število podjetij, ki prejemajo - Seznam podjetij. finančno podporo za digitalne - Kadar je potrebno oceniti mejnik ali cilj, naložbe/njihovo digitalizacijo. agregirani podatki o sektorjih, ki so bili - Naložbe v digitalizacijo ali podprti, velikosti podjetij, pa tudi o vrsti nadgradnjo digitalnih storitev in (npr. svetovanje, raziskave in inovacije, razvoj aplikacij. kvalifikacije) in vplivu naložb. - Število administracij, podprtih s - Poročilo, ki sta ga podpisala izvajalec storitvami, pri uvajanju in naročnik, ki potrjuje zaključek del in podatkovne platforme, digitalnih opisuje učinke investicij. storitev. Podpora inovativnim • Število in vrsta inovacijskih • Seznam infrastruktur po vrsti s infrastrukturam, ki infrastruktur (digitalna inovacijska posameznim prejetim zneskom. omogočajo digitalno vozlišča, industrijski parki, testne in preobrazbo eksperimentalne infrastrukture, grozdi). Digitalna povezljivost - Število gospodinjstev, zajetih v - Kartiranje natančnih območij, kjer so belih območjih NGA, ki bila dela zaključena s podatki o (a) prejemajo dostop do optičnih številu zajetih gospodinjstev/podjetji/itd. omrežij zelo visoke zmogljivosti. in (b) posledični hitrosti/zmogljivosti po - Število gospodinjstev, podjetij razporejeni infrastrukturi, zlasti: 5G. (SED) za povezavo z gigabitnimi 100Mbps nadgradljivo, Gigabit hitrosti. optičnimi omrežji. - Kako so bili pri uvedbi 5G upoštevani - Število gospodinjstev / % varnostni vidiki, če je to potrebno za naseljenih območij, ki jih oceno ustreznih mejnikov in ciljev. pokrivajo omrežja 5G. Trajna mobilnost - Število kilometrov nadgrajenih - Seznam vseh lokacij/projektov, kjer so železnic (tovornih in potniških bila dela izvedena. prog). - Potrdilo o zaključku/prevzemu del ali - Število kilometrov kolesarskih podoben dokument, ki ga podpišeta poti. izvajalec in naročnik. - Število parkirnih mest za kolesa. - Vsako dokazilo o navzkrižnem - Število metrov predorov. preverjanju, ki ga je opravil pristojni - Število kilometrov pasov javnega organ. prevoza. - Število enakovrednih javnih/poljavnih/zasebnih polnilnih mest. - Število realiziranih projektov na vodnih poteh. 4 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Infrastrukturna in okoljska - Število kilometrov rečnih brežin, dela ki se obnavljajo. - Število hektarjev zavarovanih območij (npr. gozdovi). - Povečanje stopnje ločenega zbiranja ali recikliranja odpadkov (merjeno v odstotkih). Cilji izvrševanja - Vsaj % dodeljenega ali Za mejnike, ki zajemajo izvrševanje proračuna izvršenega proračuna (npr. ukrep proračuna, morajo dokazila vključevati R&R, dodelitev regionalnemu dokumente, ki dokazujejo prenos denarja investicijskemu skladu). od države do pristojnih organov. Organ, ki - Odobreni so projekti v vrednosti dodeli sredstva, bi moral zagotoviti tudi najmanj X EUR. seznam projektov (če je potrebno) in upravičencev z zneskom, ki je bil odobren in plačan vsakemu upravičencu in za projekt (če je potrebno) ter navesti, ali je izvršeni/prevzeti znesek bruto (tj. vključno z DDV) ali neto (tj. brez DDV). Če je DDV vključen, ga je treba pri določanju ustreznega prispevka k cilju odstraniti. Kadar je primerno, morajo dokazi vključevati uradno dejanje države, da so bila sredstva prevzeta (običajno objava v Uradnem listu) ali sporazum o financiranju. Namesto zgornje možnosti bi se lahko zagotovila letna proračunska razrešnica odgovornega organa, ki kaže, da je bil znesek, naveden v izvedbenem sklepu, prevzet. Finančni instrumenti - Število odobrenih - Pogodbe, sklenjene med upravičencem posojil/investicij. in pristojnim organom za izvedbo - Podprti gospodarski subjekti ali projekta; vzorec pogodbe, če je število projekti ali investicijski skladi. projektov previsoko. - Znesek dodatnega zasebnega - Letna poročila pooblaščenega financiranja. subjekta/finančnega posrednika, ki prikazujejo transakcije. 5 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Priloga 3: Klasifikacija ukrepov in indikativni nabor mehanizmov preverjanja v zvezi z DNSH (Dejanski nabor mehanizmov preverjanja se opredeli v okviru operativnih ureditev med Evropsko komisijo in Slovenijo) Povezani ukrep Zaščitni ukrepi načela, da Osnovna dokazila se ne škoduje bistveno, kot so prikazani v prilogi izvedbenega sklepa Horizontalni razpisi 1. Objava razpisa za Države članice bi morale pred začetkom razpisov za projekte, z projekte, v skladu s Komisiji predložiti (i) osnutek pogojev, vključno s vključenimi tehničnimi smernicami pogoji in merili za izbor ter z izbirnimi kriteriji, ki tehničnimi načela, da se ne prikazujejo, kako so relevantni zaščitni ukrepi v smernicami načela, škoduje bistveno in z skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno da se ne škoduje merili za izbor, ki bodo vključeni; (ii) razlago metodologije in postopka, ki bistveno (npr. zagotovili, da so izbrani se bosta uporabil, da se bo zagotovila skladnosti izključitveni seznam; projekti v skladu s temi izbranih projektov s smernicami načela, da se ne uporaba najboljše smernicami. škoduje bistveno. Da se zagotovi zadosten čas za tehnologije na razpravo in morebitne popravke dokumentov, je področju in potrebno informacije zagotoviti vnaprej (npr. 6 tehnologije z mesecev), pred mejnikom za začetek projektnega najmanjšim vplivom; razpisa. skladnost z okoljsko zakonodajo; Kot dokaz, da je mejnik, kot del zahtevka za tehnološka plačilo, dosežen, je potrebno objaviti končne nevtralnost za pogoje in merila za izbor, iz katerih je razvidno, raziskovalne in da so v skladu z načelom, da se ne škoduje razvojne razpise). bistveno. Tudi razpisi javnih naročil. 2. Oddaja naročil za Predložiti je potrebno seznam izbranih projektov projekte, izbrane na (upravičenci, opis, znesek). Predložiti je potrebno podlagi razpisa ali po tudi projektne prijave izbranih projektov, iz katerih objavi javnega naročila je razvidno, da so relevantne zahteve načela, da (s pogoji in merili za se ne škoduje bistveno, izpolnjene. Država izbor, ki so v skladu z članica mora pojasniti uporabljeno metodologijo načelom, da se ne in postopek, da se zagotovi, da so izbrani projekti škoduje bistveno) v skladu s tehničnimi smernicami načela, da se ne škoduje bistveno. 3. Zaključek Seznam zaključenih projektov z upravičenci in projektov/izplačil (v pripadajočimi zneski. skladu s pogoji in merili za izbor, povezanimi z Dokazilo, da je bilo izplačilo izvedeno, kot je npr. načelom, da se ne dokaz o finančnih nakazilih upravičencu. škoduje bistveno) 6 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Finančni instrumenti 1. Vzpostavitev Pred pogodbeni informativni dokument (npr. finančnega instrumenta predstavitvena brošura) o finančnem ali pogodbe o instrumentu, ki prikazuje skladnost naložbene financiranju (dogovor o politike z mejnikom, kateri podrobno navaja finančnem prispevku v pogoje in merila za izbor, ki so v skladu z primeru Invest EU) s načelom, da se ne škoduje bistveno (uporaba pooblaščenim izključitvenega seznama, preverjanje skladnosti z subjektom oz. okoljsko zakonodajo, dodatne zahteve za finančnim posrednikom, splošne finance podjetij). ki kot del pogojev in meril za izbor vsebuje tehnične smernice načela, da se ne škoduje bistveno, kot del pogojev in meril za izbor. 2. Izbira in investiranje Letna poročila pooblaščenega subjekta / sklada v projekte, ki so finančnega posrednika, ki prikazujejo transakcije v skladu z pogoji in in kako se naložbena politika, v skladu z načelom, merili za izbiro, da se ne škoduje bistveno, izvaja v praksi. določenimi v naložbeni politiki/pogodbi o financiranju/dogovor o finančnem prispevku. Ukrepi, ki zahtevajo 1. Doseganje dobrega Ustrezni podporni podatki o stanju vodnega presojo vpliva na ekološkega stanja teles telesa in poročilo države članice, ki povzema, okolje ali ustrezne površinskih in zakaj se na podlagi podatkov šteje, da je mejnik ocene (npr. morebitni podzemnih voda, na dosežen. problematični jezovi, katere vplivajo ukrepi za zaščito investicije v okviru pred poplavami itd.) načrta za okrevanje in odpornost. 2. Sprejetje zasnove Zasnova projekta, podporna dokumentacija projekta, vključevanje (zlasti relevantna ocena) in poročilo, ki povzema rezultatov in pogojev rezultate ocen ter kako le-te zasnova projekta zadevnih presoj vplivov upošteva. na okolje, ustreznih Potrebna dovoljenja (npr. za odvzem vode), ki jih ocen in / ali ocene v izdajo ustrezni državni organi, ustrezna dokazila, skladu z vodno opis načina zagotavljanja skladnosti s direktivo. posameznimi direktivami. 7 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Ukrepi povezani z Dejavnosti v okviru sistema Za upravičence, dejavne v sistemu trgovanja z sistemom trgovanja z EU za trgovanje z emisijami emisijami, dokaz, da bodo izbrani projekti dosegli emisijami (npr. ukrepi morajo doseči načrtovane predvidene emisije toplogrednih plinov, ki so za razogljičenje emisije toplogrednih plinov, bistveno nižje od referenčnih vrednosti. To industrije) ki so pod oz. bistveno pod zahteva primerjavo trenutno intenziteto emisij, s referenčnimi vrednostmi (tj. pričakovanim izboljšanjem. Trenutno intenziteto primerljive vrednosti za emisij je potrebno izračunati na podlagi brezplačno dodelitev za najnovejših in preverjenih podatkov iz registra dejavnosti, ki spadajo v emisijskih kuponov (trenutne emisije toplogrednih področje uporabe sistema plinov) in z ujemajočo trenutno proizvodnjo, kot je za trgovanje z emisijami, kot v skladu z Uredbo 2019/1842 navedeno v letnih je določeno v izvedbeni poročilih o stopnji aktivnosti pristojnim organom. uredbi Komisije (EU) Pri tem se uporablja razčlenitev v skladu s 2021/447). sistemom trgovanja z emisijami na ravni namestitve. Ocena pričakovanega izboljšanja bi morala izhajati iz opisa projekta in tudi iz uporabljene ustrezna ravni razčlenitve na ravni namestitve sistema za trgovanje z emisijami. Da se izboljšanje šteje za bistveno nižje od referenčne vrednosti, mora le-to biti transformativne narave in mora presegati postopne izboljšave, katerih iniciativa so cene ogljika v sistemu trgovanja z emisijami. Uvedba novih tehnologij, ki spremenijo proizvodni proces in občutno zmanjšajo emisije, bi naprave navadno spravila na stopnjo, ki je bistveno nižja od referenčne vrednosti. Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegla podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo potrebno skladno z izvedbenim sklepom pojasniti razloge za to. Poleg tega bi bilo potrebno predložiti tudi dokaze, da bodo emisije toplogrednih plinov, ki jih bo dosegla podprta dejavnost, pod ustrezno referenčno vrednostjo. Infrastrukturni Gradnja in delovanje Če se mejnik neposredno nanaša na gradnjo ali projekti z zahtevami projektov prometne delovanje projekta:: načela, da se ne infrastrukture (km cevovoda Pojasnilo, kako so izpolnjeni pogoji načela, da se škoduje bistveno za vodik in CO2, km cevi) v ne škoduje bistveno, določeni v izvedbenem skladu z zahtevami načela, sklepu, ter kako se to preverja pri naročilu da se ne škoduje bistveno projekta – in kjer je to potrebno, v času trajanja (posodobitev cevovodov, da projekta. Osnovna dokazila (naročilo materialov, bodo 100% primerni za poročilo o odkrivanju puščanja). vodik; transport do trajne shrambe, zaznava uhajanja Če se mejnik nanaša na vzpostavitev podporne CO2, kar preveri neodvisna sheme: tretja oseba, itd.). Kopija podporne sheme, ki vsebuje ustrezne pogoje načela, da se ne škoduje bistveno (ali povezavo do podporne sheme) z navedbo ustreznih določb. 8 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Proizvodnja vodika, kjer je Dokaz, da je uporabljena elektrika zelenega vključena zahteva, da se izvora (npr. pogodbe o nakupu energije iz vodik pridobiva iz električne obnovljivih virov ali na podlagi potrdil o izvoru). energije iz obnovljivih virov. Prometni ukrepi z Izključitev prevoznih Dokumentacija podporne sheme ali razpisi ali zahtevami načela, da sredstev ali infrastrukture, ki dodelitev projekta, iz katerih je razvidno, da je se ne škoduje je namenjena prevozu vključena klavzula o izključitvi prometne bistveno fosilnih goriv. infrastrukture, namenjene fosilnim gorivom ali, da obseg podprtega projekta vodi k izključitvi takšne prometne infrastrukture. Kupljene so samo najboljše Pred začetkom javnega naročanja, bodo morale razpoložljive tehnologije države članice Evropski komisiji predložiti (npr. nakup vozil za osnutek dokumenta javnega naročila, iz katerega posebne namene, kot so bo razvidno, da so vozila, ki bodo pridobljena, v reševalna vozila, skladu z najnovejšo razpoložljivo tehnologijo. helikopterji, preiskovalna Predložiti morajo tudi pojasnilo, kako se bo to vozila). preverilo. Ukrepi povezani z Zaščitni ukrepi v zvezi s Plinski kotli: gradnjo / prenovo plinskimi kotli (stroški - Opis sheme/razpisa za projekte, ki navaja stavb vgradnje plinskih pogoje, pod katerimi so kotli primerni za kondenzacijskih kotlov, pridobitev podpore (pogoji in merila za izbor), predstavljajo majhen del s sklicevanjem na ustrezne določbe v celotnih stroškov prenove; podporni shemi ali projektnem razpisu, ki plinski kotli nadomestijo dokazujejo skladnost s posebnimi zahtevami oljne kotle; skladno s načela, da se ne škoduje bistveno iz priloge tehničnimi smernicami izvedbenega sklepa glede plinskih kotlov. načela, da se ne škoduje - Pregled števila financiranih plinskih kotlov, bistveno) stroški montaže plinskega kotla na projekt in dokazila, ko je to izrecno navedeno v prilogi izvedbenega sklepa, ki vključujejo: o primerjava s skupnimi stroški programa prenove, o dokaz, da so plinski kotli nadomestili oljne kotle, o dosežena energetska učinkovitosti celotnega programa, prikazana z načinom izračuna, o skladnost s pogoji tehničnih smernicah načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) Drugi zaščitni ukrepi v zvezi Druge relevantne zahteve načela, da se ne s skladnostjo s tehničnimi škoduje bistveno, omenjene v mejnikih in ciljih: smernicami načela, da se Opis sheme/razpisa za projekte, ki navaja pogoje, ne škoduje bistveno pod katerimi je gradnja/prenova stavb primerna (2021/C58/01), kadar je to za pridobitev podpore (pogoji in merila za izbor), izrecno navedeno s sklicevanjem na ustrezne določbe v podporni shemi ali projektnem razpisu, ki dokazujejo skladnost s relevantnimi zahtevami načela, da se ne škoduje bistveno iz priloge izvedbenega sklepa. 9 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Jedrske raziskave / Pridobitev dovoljenja in Kopija okoljevarstvenega soglasja/dovoljenja. nuklearna medicina okoljevarstvenega soglasja, da objekt lahko izvaja jedrske aktivnosti in/ali je v skladu z nacionalno zakonodajo, ki upošteva direktivo o jedrski varnosti 2009/71/Euratom in direktivo o jedrskih odpadkih 2011/70/Euratom. 10 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Priloga 4: Naslovnica s povzetkom ukrepov in dokazil za doseganje mejnika/cilja (predloga) [DATUM] [NOSILEC (odgovorni organ)] MEJNIK/CILJ [ENOTNI IS FENIX M/T ID] [NAZIV MEJNIKA/CILJA] [Ta naslovnica predstavlja kratek povzetek (praviloma 1-2 stani) stanja posameznega mejnika in cilja, ki je del posebnega zahtevka za plačilo in po potrebi lahko vsebuje dodatne informacije. Naslovnico je treba naložiti v IS FENIX poleg relevantnih dokazil.] Priložena dokazila: Podati kratek opis dokazila, ki zajema vse vidike mehanizma preverjanja, ki je bil dogovorjen v okviru operativnih ureditev. [Opomba: vsa dokazila je treba zagotoviti preko IS FENIX pred predložitvijo zahtevka za plačilo, razen kadar to ni možno zaradi zagotavljanja zaupnosti, varnosti ali iz tehničnih razlogov. V tej primerih mora odgovorni organ neposredno kontaktirati Evropsko komisijo in pojasniti, kako bodo ta dokazila predložena.] Podrobnejša utemeljitev Jasno pojasniti, kako je s predloženim dokazilom utemeljeno doseganje mejnika/cilja. Zagotoviti, da so reference jasne in točne (kot npr.: specifične strani/podatkovna polja, ne zgolj splošno sklicevanje na določeno poročilo ali nabor podatkov). Utemeljitev mora zajeti vse elemente mejnika ali cilja, zlasti opis, ki je vključen v stolpcu »Opis vsakega mejnika in cilja« tabele Oddelka 1 izvedbenega sklepa in opis relevantne reforme/investicije, ob upoštevanju vseh nadaljnjih specifikacij, vsebovanih v operativnih ureditvah. 11 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Priloga 5: Kontrolni list za administrativno preverjanje Vloge za izplačilo iz sklada NOO27 Številka: Datum: KONTROLNI LIST za administrativno preverjanje ukrepov VLOGA ZA IZPLAČILO IZ SKLADA NOO28 OSNOVNI PODATKI Projekt (enoznačna šifra NRP iz MFERAC): Končni prejemnik: Št. Ukrepa po CID:29 I. DEL: VLOGA ZA IZPLAČILO Številka Vloge / Računa: Datum Vloge / Računa: Kontrola OPOMBA 1 Projekt je pravilno in popolno finančno ovrednoten ter zaveden v IS DA NE MFERAC? 2 Projekt je pravilno, popolno in ažurno vnesen v IS Program dela ter DA NE mejniki in cilji so pravilno navezani na projekt30? 3 Ali projekt neposredno prispeva k doseganju mejnika in/ali cilja skladno DA NE z Operativnimi ureditvami? Če DA, kateremu: 4 OPOMBE (v kolikor so potrebne pri doseganju mejnika ali cilja): (Zapiše se kratka pojasnila o časovnici doseganja mejnika in/ali cilja ter morebitne razloge za nedoseganje, zamude pri doseganju ipd.) 27 Nosilni organ lahko prilagodi kontrolni list svojim potrebam, vendar mora obvezno izpolniti kontrolnik v III delu: Specifična področja preverjanja 28 Vloga za izplačilo iz sklada NOO je opredeljena v finančnem priročniku. 29 Skladno s Priloga 2 Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost: Šifrant finančno ovrednotenih ukrepov iz načrta v skladu z izvedbenim sklepom (CID) 30 V kolikor izvajanje projekta neposredno prispeva k doseganju mejnika in/ali cilja skladno s CID in Operativnim dogovorom. 12 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 VZORČENJE preverjanja 1 Vloga za izplačilo iz sklada NOO se preverja: • Za vsako prejeto listino (100 %) • Na vzorcu 2 Vzorčenje je skladno z metodologijo? DA NE (Kontrolor v opombe navede dokument s katerim je nosilni organ odobril nižji odstotek preverjanja.) 3 Če je odgovor na predhodno vprašanje »Na vzorcu«, navedite vzorec preverjanja: - Št. ________, datum: ________, izdajatelj ________________ - Št. ________, datum: ________, izdajatelj ________________ - Št. ________, datum: ________, izdajatelj ________________ … (Navede se št. listine, datum listine in izdajatelja listine) 4 Pri dokazovanju upravičenosti se uporabljajo poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore: • Pavšalna stopnja • Standardne lestvice na enoto (SSE) • Pavšalni zneski 13 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 II. DEL: UPOŠTEVANJE PRAVIL UNIJE IN NACIONALNIH PRAVIL UPRAVIČENOST STROŠKOV 1 Ali so stroški skladni s projektom in njegovim namenom (skladno s DA NE Pogodbo o sofinanciranju ali drugo obliko potrditve ukrepa/projekta) (Lahko se preveri ali plan in vsebina stroškovnika v Prilogi 2 Načrta za okrevanje in odpornost omogoča doseganje mejnika in cilja) 2 Ali so stroški z ukrepom neposredno povezani, so potrebni za njegovo DA NE izvajanje in so v skladu s cilji in rezultati ukrepa? 3 Ali so prijavljeni upravičeni stroški skladni z nacionalnimi pravili, pravili DA NE javnega razpisa/javnega poziva in Pogodbo o sofinanciranju? 4 Ali so stroški dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki DA NE je bilo dobavljeno, oziroma za storitve, ki so bile izvedene? 5 Ali so stroški pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja31? DA NE 6 Ali so stroški nastali v obdobju upravičenosti? DA NE 7 Ali so stroški dokazani z verodostojnimi računi oz. knjigovodskimi DA NE listinami enake dokazne vrednosti in drugimi listinami/dokazili? POENOSTAVLJENE OBLIKE STROŠKOV 1 Pri preverjanju ne obstaja tveganja, da so iste vrste stroškov prijavljene DA NE dvakrat oz. da se uveljavljajo večkrat v okviru različnih vrst in oblik stroškov? 2 Pravilna uporaba pavšalne stopnje DA NE (Preveri se ali se pri izračunu zneska po pavšalni stopnji upoštevajo pravilne vrste stroškov (pravilna osnova za izračun), ali stroški, ki so osnova za izračun pavšalne stopnje, vsebujejo le upravičene stroške; ali se znesek, izračunan z uporabo pavšalne stopnje, sorazmerno prilagodi v primeru spremembe stroškov, ki so osnova za izračun (npr. v primeru, da so bili v osnovi za izračun ugotovljeni neupravičeni stroški)) 3 Pravilna uporaba SSE DA NE (Preveri se ali so priložena vsa dokazila, ki izkazujejo upravičenost in izpolnjevanje pogojev, skladno s pogodbo o sofinanciranju oz. drugim dokumentom, kjer je to opredeljeno; ali priložena dokazila izkazujejo, da so izpolnjeni pogoji za povračilo, učinki/rezultati so doseženi; ali je prijavljeni znesek enak zmnožku določenega stroška na enoto in dejanskih enot, zagotovljenih pri projektu) 4 Pravilna uporaba pavšalnih zneskov DA NE (Preveri se ali so priložena vsa dokazila, ki izkazujejo upravičenost in izpolnjevanje pogojev, skladno s pogodbo o sofinanciranju oz. drugim dokumentom, kjer je to opredeljeno; ali so priložena dokazila, ki izkazujejo, da so doseženi vsi pogoji za upravičenost (npr. v celoti doseženi vse faze/mejniki in/ali učinki/rezultati skladno s pogoji, opredeljenimi v pogodbi o sofinanciranju oz. drugem dokumentu) Skladno z 2., 65. in 100 členom ZJF (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – 31 ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US). 14 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 KOMPLEMENTARNO FINANCIRANJE (SKUPNO FINANCIRANJE PROJEKTA) 1 Ali se projekt financira iz večih virov (komplementarnost projekta)? DA NE (če je odgovor DA, se izpolni točki 2 in 3) 2 Ali je iz finančnega plana projekta razvidna komplementarnost projekta? DA NE 3 Ali se spremlja izvajanje projekta po sistemu »skupnih stroškov« (ang. DA NE N/R total cost)? III. DEL: SPECIFIČNA PODROČJA PREVERJANJA JAVNO NAROČANJE / IZBOR IZVAJALCA 1 Za upravičence, ki so naročniki po ZJN Ali je postopek izbire izvajalca/dobavitelja izveden v skladu z ZJN? DA NE N/R (Obvezni pregled ter uporaba kontrolnega lista32 za postopka javnega naročila je takrat, ko mejna vrednost javnega naročila presega prag za objavo v Uradnem listu EU) 2 Za upravičence, ki niso naročniki po ZJN Ali je v postopku izbire izvajalca/dobavitelja končni prejemnik ravnal v DA NE N/R skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja, temeljnimi načeli ZJN in pogodbo o sofinanciranju? (Ne glede na to ali je končni prejemnik subjekt javnega ali zasebnega prava velja za naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti po ZJN, priporočamo da končni prejemnik pridobi in preveri vsaj tri ponudbe na trgu (v kolikor je to mogoče) ter izbere ponudnika na pregleden način in o tem pripraviti zaznamek. Končni prejemnik lahko ravna tudi v skladu z lastnim internim pravilnikom, ki ureja to vrstno naročanje, v kolikor ga ima) 32 Uporabi se kontrolni list za izvedbo postopkov JN, ki so predpisani za kohezijsko politiko 15 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 DVOJNO FINANCIRANJE 1 Ali je končni prejemnik predložil verodostojno in podpisano izjavo, da DA NE istih stroškov in izdatkov ni in ne bo uveljavljal v okviru drugih programov EU ali jih financiral z nacionalnimi sredstvi? (Preveri se prvič. Izjava zajeta v vlogi/razpisni dokumentaciji ipd.); 2 Pri preverjanju obstoja dvojnega financiranja ukrepa iz drugih DA NE programov Unije ali nacionalnih programov ter iz drugih programskih obdobij ni bilo odkritega suma dvojnega financiranja posameznih stroškov projekta. (Preverja se npr. ločeno knjigovodstvo, program Erar, e-MA, MFERAC idr.) SUMI GOLJUFIJ in NASPROTJE INTERESOV 1 Pri preverjanju listin, povezav med udeleženci v izvajanju projekta in dokazil o dejanskem obstoju predmeta financiranja ni bilo ugotovljeno DA NE karkoli, kar bi lahko vodilo k sumu goljufije. DRUGA SPECIFIČNA PODROČJA33 1 Upoštevana pravila državnih pomoči in/ali pravilo »de minimis«? DA NE N/R (kot npr.: uporabljena prava shema državne pomoči, pri upravičenosti stroškov upoštevana pravilna intenzivnost državne pomoči, znesek pomoči ne prebija vrednosti po pravilu »de minimis« idr…) 2 Upoštevana okoljevarstvena pravila? DA NE N/R (kot npr.: končni prejemnik je pri izvedbi ukrepa pridobil vsa dovoljenja/mnenja/soglasja na področju varovanja okolja, ki so bila zahtevana pri JR/JP, ob Vlogi, po zakonodaji ipd. …) 3 Upoštevana pravila glede enakih možnosti in nediskriminacije? DA NE N/R IV. DEL: OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE ter REVIZIJSKA SLED OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE 1 Ali so upoštevana Navodila koordinacijskega organa na področju DA NE N/R komuniciranja? REVIZIJSKA SLED 1 Ali je zagotovljena revizijska sled? DA NE 33 V kolikor jih predvideva Pogodba o sofinanciranju, javni razpis ali javni poziv oz. so predpisana z nacionalno zakonodajo. 16 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 V. DEL: DOPOLNITEV/ZAVRNITEV/POTRDITEV VLOGE ZA IZPLAČILO 1 Vloga za izplačilo je potrebno dopolniti: DA NE Dopolnitve so ustrezne: DA NE Opombe 2 Vlogo za izplačilo se zavrne: DA NE Opombe 3 Vlogo za izplačilo se potrdi: DA NE Znesek upravičenih stroškov, ki so podlaga za izplačilo iz sklada NOO EUR Opombe VI DEL: POROČILO O IZVEDENEM PREVERJANJU UKREPOV/OPOMBE: Datum opravljenega preverjanja ukrepov: Oseba, ki je izvedla preverjanje ukrepov: 17 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Priloga 6: Kontrolni list za PKS Številka: Datum: KONTROLNI LIST O IZVEDENEM PREVERJANJU NA KRAJU SAMEM MEHANIZMA NOO OSNOVNI PODATKI Projekt (enoznačna šifra NRP iz MFERAC): Končni prejemnik: Št. ukrepa po CID:34 I. DEL: OSNOVNI PODATKI O PKS Datum preverjanja: Kraj preverjanja: Osebe, ki so izvedle preverjanje: Prisotni s strani končnega prejemnika: Pogodba o sofinanciranju ali druga oblika potrditve projekta Številka in datum: Dodatki k pogodbi: Višina predvidenih celotnih stroškov projekta: Višina financiranja iz sklada NOO: Začetek in konec projekta: 34 Skladno s Priloga 2 Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost: Šifrant finančno ovrednotenih ukrepov iz načrta v skladu z izvedbenim sklepom (CID) 18 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 II. DEL: DOSEGANJE oz. PRISPEVANJE PROJEKTA K UKREPU, MEJNIKOM IN CILJEM 1 Ali projekt neposredno prispeva k doseganju mejnika in/ali cilja skladno z Operativnim dogovorom? DA NE Če DA, kateremu: (vpiše se naziv in številka mejnika ali cilja, skladno z Operativnim dogovorom) - če je odgovor DA, se izpolni točki 2, 3, 4 in 5 - če je odgovor NE35, se izpolni točka 5 2 V katerem kvartalu, skladno z Operativnim dogovorom, je predvideno doseganje mejnika ali cilja? (vpiše se predviden kvartal, skladno z Operativnim dogovorom, npr. Q2 2022, Q3 2024 itd.) 3 V katerem statusu je mejnik oz. cilj? (Status mejnika in cilja je lahko: dosežen, nedosežen, v izvajanju, v zamudi) V kolikor mejnik oz. cilj NI v statusu »Dosežen« - opišite stanje na mejniku oz. cilju ter morebitne težave, zamude pri doseganju M/T 4 (Zapiše se kratka pojasnila o morebitnih razlogih za nedoseganje, zamudo oz. če je mejnik v izvajanju, oceno doseganja mejnika in/ali cilja) 5 Ali je razviden napredek in prispevek projekta k Ukrepu po CID? DA NE (Če projekt ne prispeva neposredno k doseganju M/T (da je odgovor na prvo vprašanje NE), se preveri doseganje oz. prispevanje projekta k Ukrepu po CID) 6 OPOMBE (v kolikor so potrebne pri doseganju Ukrepa): (Zapiše se kratka pojasnila o časovnici projekta ter morebitne razloge za nedoseganje, zamude pri izvajanju projekta) 35 V primeru projektov, ki so opredeljeni v NOO/Priloga 2, vendar neposredno ne prispevajo k mejniku/cilju oz. podpirajo izvajanje projekta, ki neposredno prispeva k mejniku /cilju. 19 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 III. DEL: UPOŠTEVANJE PRAVIL UNIJE IN NACIONALNIH PRAVIL UPRAVIČENOST STROŠKOV (pregledano na vzorcu) 1 Ali so pregledani stroški, ki so bili izbrani na vzorcu, neposredno DA NE povezani s projektom (ter posledično z Ukrepom in NOO)? 2 Ali so stroški dokazani z verodostojnimi original računi oz. DA NE knjigovodskimi listinami enake dokazne vrednosti in drugimi listinami/dokazili? 3 Ali so stroški nastali v obdobju upravičenosti? DA NE POENOSTAVLJENE OBLIKE STROŠKOV (pregledano na vzorcu in v kolikor se na projektu uporabljajo) 1 Pri preverjanju ne obstaja tveganja, da so iste vrste stroškov prijavljene DA NE dvakrat oz. da se uveljavljajo večkrat v okviru različnih vrst in oblik stroškov? 2 Pravilna uporaba pavšalne stopnje DA NE (Preveri se ali se pri izračunu zneska po pavšalni stopnji upoštevajo pravilne vrste stroškov (pravilna osnova za izračun), ali stroški, ki so osnova za izračun pavšalne stopnje, vsebujejo le upravičene stroške; ali se znesek, izračunan z uporabo pavšalne stopnje, sorazmerno prilagodi v primeru spremembe stroškov, ki so osnova za izračun (npr. v primeru, da so bili v osnovi za izračun ugotovljeni neupravičeni stroški)) 3 Pravilna uporaba SSE DA NE (Preveri se ali so priložena vsa dokazila, ki izkazujejo upravičenost in izpolnjevanje pogojev, skladno s pogodbo o sofinanciranju oz. drugim dokumentom, kjer je to opredeljeno; ali priložena dokazila izkazujejo, da so izpolnjeni pogoji za povračilo, učinki/rezultati so doseženi; ali je prijavljeni znesek enak zmnožku določenega stroška na enoto in dejanskih enot, zagotovljenih pri projektu) 4 Pravilna uporaba pavšalnih zneskov DA NE (Preveri se ali so priložena vsa dokazila, ki izkazujejo upravičenost in izpolnjevanje pogojev, skladno s pogodbo o sofinanciranju oz. drugim dokumentom, kjer je to opredeljeno; ali so priložena dokazila, ki izkazujejo, da so doseženi vsi pogoji za upravičenost (npr. v celoti doseženi vse faze/mejniki in/ali učinki/rezultati skladno s pogoji, opredeljenimi v pogodbi o sofinanciranju oz. drugem dokumentu) KOMPLEMENTARNO FINANCIRANJE (SKUPNO FINANCIRANJE PROJEKTA) 1 Ali se projekt financira iz večih virov (komplementarnost projekta)? DA NE (če je odgovor DA, se izpolni naslednje vprašanje) 2 Ali se spremlja izvajanje projekta po sistemu »skupnih stroškov« (ang. DA NE total cost)? 20 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 IV. DEL: SPECIFIČNA PODROČJA PREVERJANJA (pregledano na vzorcu; izpolni se tisti segment KL, ki je predmet kontrole) JAVNO NAROČANJE / IZBOR IZVAJALCA 1 Za upravičence, ki so naročniki po ZJN Ali je postopek izbire izvajalca/dobavitelja izveden v skladu z ZJN? DA NE N/R (OPOMBA: Preveri se ali je bil pri APU upoštevano navodilo o obveznem pregledu ter uporabi kontrolnega lista36 za postopka javnega naročila, ko mejna vrednost javnega naročila presega prag za objavo v Uradnem listu EU. V kolikor se ugotovi, da so bile pri APU zabeležene ugotovitve, opombe ali priporočila, se upoštevanje oz. odprava napake preveri na kraju samem) 2 Za upravičence, ki niso naročniki po ZJN Ali je v postopku izbire izvajalca/dobavitelja končni prejemnik ravnal v DA NE N/R skladu s temeljnimi načeli ZJN in pogodbo o sofinanciranju? (Ne glede na to ali je končni prejemnik subjekt javnega ali zasebnega prava velja za naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti po ZJN, priporočamo da končni prejemnik pridobi in preveri vsaj tri ponudbe na trgu (v kolikor je to mogoče) ter izbere ponudnika na pregleden način in o tem pripraviti zaznamek. Končni prejemnik ravna v skladu z lastnim internim pravilnikom, ki ureja to vrstno naročanje, v kolikor ga ima) DVOJNO FINANCIRANJE, SUMI GOLJUFIJ in NASPROTJE INTERESOV 1 Pri preverjanju obstoja dvojnega financiranja ukrepa iz drugih DA NE programov Unije ali nacionalnih programov ter iz drugih programskih obdobij ni bilo odkritega suma dvojnega financiranja posameznih stroškov projekta. (Preverja se npr. ločeno knjigovodstvo, program Erar, e-MA, MFERAC idr.) 2 Pri preverjanju listin, povezav med udeleženci v izvajanju projekta in dokazil o dejanskem obstoju predmeta financiranja ni bilo ugotovljeno DA NE karkoli, kar bi lahko vodilo k sumu goljufije. 3 Pri preverjanju izvajanja projekta ni ugotovljenih nasprotij interesov? (Preveri se povezanost oseb, lastniška povezanost, sorodstvena povezanost. DA NE Preverjanje se izvede v primerih »flaginga« v MFERAC kjer je potrebno ročno rudariti ter preverjati povezanosti in ugotavljati morebitna nasprotja interesov) 36 Predpisana uporaba kontrolnih listov izvedbe postopkov JN, ki so predpisani za kohezijsko politiko 21 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 DRUGA SPECIFIČNA PODROČJA37 1 Upoštevana pravila državnih pomoči in/ali pravilo »de minimis«? DA NE N/R (kot npr.: uporabljena prava shema državne pomoči, pri upravičenosti stroškov upoštevana pravilna intenzivnost državne pomoči, znesek pomoči ne prebija vrednosti po pravilu »de minimis« idr…) 2 Upoštevana okoljevarstvena pravila? DA NE N/R (kot npr.: končni prejemnik je pri izvedbi ukrepa pridobil vsa dovoljenja/mnenja/soglasja na področju varovanja okolja, ki so bila zahtevana pri JR/JP, ob Vlogi, po zakonodaji ipd. …) 3 Upoštevana pravila glede enakih možnosti in nediskriminacije? DA NE N/R V. DEL: OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE ter REVIZIJSKA SLED OBVEŠČANJE IN KOMUNICIRANJE 1 Ali so upoštevana Navodila koordinacijskega organa na področju DA NE N/R komuniciranja? REVIZIJSKA SLED 1 Ali je zagotovljena revizijska sled? DA NE VI. DEL: UGOTOVITVE/UKREPI/PRIPOROČILA/OPOZORILA: (V primeru odkrite nepravilnosti, ki ima finančne posledice se v poročilu (in kontrolnem listu) zapiše znesek finančnega popravka.) Datum opravljenega preverjanja na kraju samem: 37 V kolikor jih predvideva Pogodba o sofinanciranju, javni razpis ali javni poziv oz. so predpisana z nacionalno zakonodajo. 22 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Priloga 7: standardni dopis za poročanje o nepravilnostih IZPOLNI URSOO Številka dokumenta (Krpan): Datum prejema: Urad RS za okrevanje in odpornost Zemljemerska 12 1000 Ljubljana Številka: __________________ Datum: ___________________ Naziv organa, ki je pripravil ta standardni obrazec: ČETRTLETJE (št. četrtletja/leto): Načrt za okrevanje in odpornost RAZVOJNO PODROČJE: (številka in naziv) KOMPONENTA: (številka in naziv) ŠIFRA UKREPA V IZVEDBENEM SKLEPU ter navedba glede NEPOVRATNIH / POVRATNIH SREDSTEV (N/P): (šifra in naziv ukrepa ter N ali P) 23 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 UGOTOVLJENE NEPRAVILNOSTI: DA NE Potrjujemo, da v ___. četrtletju 20____ ni bila evidentirana nobena nepravilnost, o kateri bi bilo potrebno poročati. (ustrezno označi) ŠTEVILO UGOTOVLJENIH NEPRAVILNOSTI NAD 10.000 EUR ŠTEVILO UGOTOVLJENIH NEPRAVILNOSTI POD 10.000 EUR OPOMBE: IME IN PRIIMEK TER TELEFON KONTAKTNE OSEBE: PRILOGE (ustrezno navedi): - Zbirna tabela - - Dokumentacijo pripravil/a: Ime in podpis odgovorne osebe: Podpis: _______________ -_________________________ 24 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Priloga 8: Zbirna tabela Leto: __________________________________ Četrtletje:_______________________________ Številka stebra / Skupni znesek ugotovljene nepravilnosti Ali so bili komponente / Četrtletje Datum Organ, ki je neupravičeni izdatki Vrsta Zadeva šifre CID / poročanja39 ugotovitve Metode Številka in naziv ukrepa odkril vključeni v zahtevek nepravil odprta/zap povratna/ nepravilno odkrivanja42 nepravilnost Ostali EU Nacionalni za plačilo EK? nosti41 rta nepovratna -sti40 NOO del Skupaj del del (DA/NE) sredstva38 A) NOVE NEPRAVILNOSTI 1. del – Nepravilnosti v znesku nad 10.000 evrov 2. del – Nepravilnosti v znesku pod 10.000 evrov B) NEPRAVILNOSTI, KI SO BILE VKLJUČENE V PREJŠNJA POROČILA43 1. del – Nepravilnosti v znesku nad 10.000 evrov 2. del – Nepravilnosti v znesku pod 10.000 evrov C) NEPRAVILNOSTI, ZA KATERE JE BILO DANO TAKOJŠNJE POROČILO44 38 Prva številka je številka stebra, sledi številka komponente, šifre CID ter P (povratna) ali N (nepovratna) sredstva. 39 Navedite številko četrtletja in letnico npr. 1/2022 (prvo četrtletje 2022), 2/2022 (drugo četrtletje 2022) ipd. 40 Datum ugotovitve nepravilnosti (kot na primer: datum končnega revizijskega poročila, datum končnega poročila o preverjanju na kraju samem, obvestilo upravičenca o nepravilnosti…) 41 Po priloženem šifrantu OLAF za NOO. 42 Po priloženem šifrantu OLAF za NOO. 43 Izpolniti v primeru ugotovljenih nepravilnosti v prejšnjih obdobjih, pa je tekočem obdobju prišlo do kakršnekoli spremembe (npr. povračilo, izterjava, končana sodna obravnava ipd). 44 Izpolniti v primeru, ko ima ugotovljena nepravilnost večji neposreden ali posreden učinek na delovanje drugih organov ali institucij v Republiki Sloveniji ali tujini. 25 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Priloga 9: Strategija komuniciranja Uvod Za potrebe ozaveščanja in zagotavljanja prepoznavnosti prispevka mehanizma k okrevanju Evrope in zlasti dvojnega zelenega in digitalnega prehoda morajo države članice skladno z usmeritvijo EK pripraviti Strategijo komuniciranja (v nadaljevanju: strategija). Strategija je zasnovana na 34. členu Uredbe 2021/241/EU, 10. členu Finančne pogodbe45 ter na 26. in 27. členu Uredbe o izvajanju mehanizma. Prav tako smiselno povzema osnutek strategije, ki je opredeljen v sedmem poglavju načrta. Strategija je eno od osrednjih orodij izvajanja načrta oziroma mehanizma v Sloveniji in jo izvajajo vsi udeleženci izvajanja načrta. Uspešno komuniciranje ciljev in ukrepov, predvidenih v načrtu, bo prispevalo k uspešnemu izvajanju načrta, povezovanju različnih partnerjev, izmenjavi izkušenj in sodelovanju. Potencialnim končnim prejemnikom, partnerjem ter splošni javnosti se bo z vzpostavitvijo ustreznega sistema obveščanja ob ustreznem času in načinu zagotovilo pravočasne, popolne, razumljive, predvsem pa uporabne informacije. Strategija opredeljuje ciljne javnosti, komunikacijske aktivnosti in orodja za njihovo doseganje. Osredotoča se na zastavljene mejnike temeljnih komunikacijskih aktivnosti za informiranje, obveščanje in komuniciranje z najširšim krogom deležnikov. Osrednji namen komunikacijske strategije je obveščanje javnosti o aktivnostih načrta - na eni strani obveščanje o možnostih, pogojih in načinu pridobivanja sredstev mehanizma ter vključevanja v proces izvajanja načrta, na drugi strani pa ozaveščanje o učinkih in rezultatih uveljavljenih reform in izvedenih naložb/ investicij. S krovno strategijo se ustvarja uporabniku prijazen in privlačen vir informacij o načrtu in njegovem izvajanju. Cilj je, da se informacije o načrtu, ukrepih in možnostih financiranja s sredstvi mehanizma razširijo med vse zainteresirane javnosti. To se bo lahko doseglo le s skladnimi in ustrezno usmerjenimi informacijami za različne javnosti. Glavni poudarki strategije: • uporaba enotnih komunikacijskih sporočil, terminov in ciljev, • komuniciranje prilagojeno ciljnim skupinam, • vključevanje partnerjev in končnih prejemnikov v aktivno širjenje ter izmenjavo informacij, • dvostranski pretok informacij (sistem zagotavljanja povratnih informacij za izboljšanje aktivnosti komuniciranja), • predstavitev dobrih zgodb in primerov dobrih praks. Analiza trenutnega stanja Večino horizontalnih komunikacijskih aktivnosti je v procesu priprave načrta izvajala SVRK. Raziskava Eurobarometer (izvedena med avgustom 2021 in septembrom 2021) glede poznavanja regionalne politike (vključno z Mehanizmom) v Sloveniji je pokazala, da se 78 % oseb (EU - 69 %) zaveda, da EU regionalna politika podpira gospodarsko okrevanje v okviru pandemije COVID-19 v Sloveniji. Za NextGeneration/NOO/React-EU je v Sloveniji slišalo 36 % oseb (EU – 34 %). Vir: https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2286. Nalogo usklajevanja in usmerjanja izvajanja načrta je skladno z Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 117/21) prevzel URSOO. Med nalogami, ki jih usmerja, so skladno s 27. členom Uredbe o izvajanju mehanizma tudi naloge obveščanja in komuniciranja. Izzivi za naprej: • celovit pristop pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti, • organizacija aktivne komunikacijske mreže med resorji pod vodstvom koordinacijskega organa, • uporaba komunikacijskih sporočil in poudarek soodgovornosti vseh resorjev ter različnih deležnikov, vključenih v proces izvajanja načrta, 26 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 • obveščanje javnosti o razpisih, načinu prijave, obveznostih končnih prejemnikov in drugih informacijah, • povezovanje z drugimi EU programi, institucijami, deležniki, • kontinuirano pridobivanje informacij o primerih dobrih projektov za »bazo uspešnih projektov«. Načela komuniciranja Udeleženci izvajanja načrta zagotavljajo resnične, točne in popolne informacije v zvezi z izvajanjem načrta. Skrbijo za pravočasnost, odprtost in proaktivnost komunikacijskih aktivnosti. Pri tem v največji meri zasledujejo tudi načelo trajnosti in se izogibajo dejavnostim in orodjem, ki bi lahko predstavljali obremenitev za okolje. Komunikacijske ravni Po strukturi načrta: • stebri in komponente, • ukrepi (reforme ali naložbe/ investicije) s pripadajočimi mejniki in cilji. Po udeležencih izvajanja komunikacijske strategije: • koordinacijski organ (nivo načrta - horizontalni nivo); • nosilni organi (nivo razvojnega področja načrta oziroma stebra - vertikalni nivo): • ministrstva in vladne službe kot nosilni organi in izvajalci ukrepov (nivo ukrepa s pripadajočimi mejniki in cilji); • končni prejemniki sredstev mehanizma (nivo projekta). Komunikacijski cilji Komunikacijski cilji: • povečati splošno ozaveščenost o prednostnih nalogah in pričakovanih koristih načrta; • izboljšati prepoznavnost reform in naložb načrta za spodbujanje okrevanja ter krepitev odpornosti; • seznaniti ciljne javnosti s priložnostmi načrta; • zagotoviti jasno prepoznavnost in vidnost financiranja EU s sredstvi mehanizma; • spodbuditi sodelovanje deležnikov in potencialnih končnih prejemnikov pri izvajanju načrta; • poudariti potrebo ter spodbuditi razpravo o nujnosti zelenega in digitalnega prehoda za okrevanje in krepitev odpornosti družbe; • zagotoviti ažurne, pregledne, celovite in jasne informacije o izvajanju načrta; • seznaniti končne prejemniki z dolžnostmi, povezanimi s financiranjem reform in naložb s sredstvi mehanizma. Za doseganje komunikacijskih ciljev je ključnega pomena tako aktivno in redno sodelovanje med udeleženci izvajanja strategije kot sodelovanje teh s svojimi ciljnimi skupinami. Pri tem bo pomembno tudi povezovanje z drugimi programi, ki se v Sloveniji sofinancirajo z evropskimi sredstvi. S posredovanjem poenotenih in močnih ključnih sporočil bo dosežen večji učinek komunikacijskih aktivnosti, katerih skupni in glavni cilj je pozitivno javno mnenje o izvajanju naložb s podporo evropskih sredstev. V prvi polovici izvajanja načrta bo poudarek komuniciranja na vsebinah in pričakovanih splošnih koristih načrtovanih reform in naložb. Vzporedno bodo komunikacijske aktivnosti usmerjene v proces priprave in izvajanja reform ter naložb in v informiranje ter obveščanje potencialnih končnih prejemnikov o priložnostih, ki jih zanje prinaša načrt. V drugi polovici izvajanja načrta bo poudarek na komuniciranju rezultatov in učinkov. Ves čas izvajanja bodo vsi izvajalci strategije zagotavljali ažurne, pregledne, celovite in jasne informacije. Stopnje in intenzivnost komuniciranja po letih: 45 RECOVERY AND RESILIENCE FACILITY FINANCING AGREEMENT between the Commission and the Republic of Slovenia. 27 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 2021 2022 2023 2024 2025 2026 1. Komuniciranje vsebin načrta (reforme, naložbena področja) 2. Komuniciranje procesa priprave in izvajanja reform in naložb 3. Komuniciranje priložnosti, ki jih različnim ciljnim skupinam prinaša načrt 4. Komuniciranje rezultatov in učinkov načrta 5. Zagotavljanje informacij vsem ciljnim skupinam Ciljne skupine Ciljne skupine, ki jih bodo s komunikacijskimi aktivnostmi naslavljali udeleženci izvajanja načrta: • strokovna javnost, • zainteresirana javnost, • potencialni končni prejemniki, • končni prejemniki, • mediji, • interna javnost, • tuja javnost, • splošna javnost. Komunikacijska orodja Za uspešno izvajanje komunikacijske strategije se uporabljajo komunikacijska orodja, ki se prilagajajo ciljnim skupinam, aktualnim trendom in potrebam reform in naložb iz načrta. Podrobnejša uporaba komunikacijskih orodij bo opredeljena v posameznih letnih načrtih ministrstev in vladnih služb. Komunikacijska orodja: • Splet: enotno spletno mesto načrta, spletne strani ministrstev, družbena omrežja koordinacijskega organa in ministrstev; • Mediji: novinarske konference in izjave za medije, neformalni briefingi za novinarje, sporočila za javnost, intervjuji, gostovanje v pogovornih oddajah; • Direktno komuniciranje: konference, forumi, simpoziji, delavnice, posveti in drugi dogodki; • Oglaševanje v tiskanih in elektronskih medijih; • Ključni govorci: - uradni govorci: predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, direktor koordinacijskega organa, direktor Urada vlade za komuniciranje; - operativni govorci: strokovnjaki za posamezne reforme, ukrepe in projekte, komunikatorji. • Drugo: promocijski materiali, aktivacija z natečaji, nagradne igre, kvizi. Ključna sporočila Splošna sporočila: • Slovenija bo s pomočjo sredstev mehanizma iz pandemije covida-19 izšla močnejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti; • Cilj načrta je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 ter zagotoviti, da bo gospodarstvo in družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive ter priložnosti zelenega in digitalnega prehoda; 28 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 • Okrevanje in odpornost evropskega gospodarstva ter družbe temelji na zelenemu in digitalnemu prehodu; • Sredstva mehanizma so v okviru načrta usmerjena v štiri ključna področja oziroma stebre: zeleni prehod; digitalna preobrazba; pametna, trajnostna in vključujoča rast; zdravstvo, socialna varnost, stanovanjsko področje; • Za okrevanje po pandemiji covida-19 in krepitev odpornosti ima Slovenija v okviru mehanizma do konca leta 2026 na voljo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter nekaj več kot 700 milijonov evrov posojil; • Skladno z načelom dodatnosti finančna podpora mehanizma praviloma ne nadomešča tekočih nacionalnih proračunskih odhodkov; • Uspešnost koriščenja razpoložljivih sredstev za izvedbo načrtovanih ukrepov načrta je odvisna od doseganja zastavljenih in s strani EK potrjenih mejnikov ter ciljev; • Predpogoj za učinkovito črpanje sredstev mehanizma so dobro pripravljene in usklajene reformne rešitve ter dobro pripravljene in vodene naložbe; • Slovenija prejme finančno podporo v obrokih, ko doseže mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta; • Slovenija koristi sredstva mehanizma transparentno in učinkovito. Vsebinska sporočila po stebrih: • Zeleni prehod: o V okviru načrta je za doseganje ciljev zelenega prehoda predvidenih nekaj več kot 42 odstotkov sredstev mehanizma; o Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanja dolgoročne produktivnosti gospodarstva in splošne odpornosti družbe; o Slovenija z reformami in naložbami načrta prispeva k uresničevanju Evropskega zelenega dogovora; o Reforme in naložbe načrta podpirajo doseganje ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije; o S sredstvi mehanizma podpiramo izvedbo reform na področju energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti; o S sredstvi mehanizma podpiramo ukrepe za boljše prilagajanje posledicam podnebnih sprememb in podnebno pogojenih nesreč; o S sredstvi mehanizma financiramo reforme in naložbe za izboljšanje kakovosti javnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda. • Digitalna preobrazba: o V okviru načrta je za doseganje ciljev digitalnega prehoda predvidenih dobrih 21 odstotkov sredstev mehanizma; o Digitalna preobrazba gospodarstva in javnega sektorja je nujna za dolgoročni razvoj ter konkurenčnost države; o Z reformami in naložbami krepimo in posodabljamo digitalno infrastrukturo ter podpiramo razvoj naprednih tehnoloških rešitev; o Cilj reform in naložb načrta za digitalno preobrazbo je doseči večjo učinkovitost ter odpornost poslovanja gospodarstva in javne uprave. • Pametna, trajnostna in vključujoča rast: o Z reformami in naložbami spodbujamo dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva in javnega sektorja; o Z načrtovanimi ukrepi želimo doseči boljše upravljanje in povezanost raziskovalnega ter inovacijskega ekosistema; o Izvajamo ukrepe za krepitev sodelovanja med znanstveno in gospodarsko sfero; o S sredstvi spodbujamo inovacije in vlaganja v nove tehnologije ter poslovne modele za zeleni in digitalni prehod; o Poseben poudarek načrta je namenjen sektorju turizma, ki je zaradi pandemije COVID-19 med bolj prizadetimi panogami; o S sredstvi mehanizma spodbujamo ukrepe na področju trga dela, s katerimi odgovarjamo na izzive, povezane z demografskimi vprašanji, posledicami pandemije in z zaposlovanjem specifičnih ciljih skupin, predvsem invalidov ter mladih; o Z reformami in naložbami načrta krepimo in razvijamo človeške vire na področju izobraževanja. • Zdravstvo in socialna varnost: o Z reformami in naložbami načrta spodbujamo pravičnejši, bolj kakovosten in finančno bolj vzdržen zdravstveni sistem; 29 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 o S sredstvi mehanizma spodbujamo pravičnejši, bolj kakovosten in finančno bolj vzdržen sistem socialnega varstva; o S sredstvi mehanizma financiramo ukrepe za dvig učinkovitosti upravljanja in delovanja zdravstvenega sistema, tudi z naložbami v digitalizacijo ter usposabljanje kadrov; o Ukrepe načrta na področju zdravstva dopolnjujemo z vlaganji v sistem dolgotrajne oskrbe; o S ciljem izboljševanja socialnega položaja identificiranih ciljnih skupin v okviru načrta izvajamo ukrepe za boljšo dostopnost do javnih najemnih stanovanj. Ministrstva in vladne službe lahko za potrebe komuniciranja načrtovanih reform in ukrepov z njihovega področja oblikujejo tudi specifična sporočila za svoje ciljne skupine, ki morajo biti skladna s splošnimi in vsebinskimi sporočili načrta. Komunikacijske aktivnosti Obveznosti na področju informiranja, obveščanja in komuniciranja, kot jih predvidevata Uredba 2021/241/EU in Finančna pogodba: • Prejemniki sredstev EU z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev EU, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem EU in ustrezno izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. • Za zagotavljanje skladnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij številnim občinstvom, vključno z mediji in javnostjo, država članica: o oblikuje strategijo komuniciranja za ozaveščanje in zagotavljanje prepoznavnosti finančne podpore mehanizma k okrevanju EU ter zelenega in digitalnega prehoda; o vzpostavi in vzdržujte se enotno spletno mesto, na katerem so zagotovljene informacije o načrtu ter sorodnih projektih. • Informacije, komuniciranje in publiciteta sredstev mehanizma za implementacijo načrta mora biti najmanj na ravni, ki jo država zahteva v primeru javnega financiranja brez prispevka proračuna EU. • Logotip EU, prikazan skupaj z drugimi logotipi, mora biti vsaj tako viden kot drugi logotipi. Emblem mora ostati razločen in ločen ter se ga ne sme spreminjati z dodajanjem drugih vizualnih oznak, blagovnih znamk ali besedila. Poleg emblema se za poudarjanje podpore EU ne sme uporabljati nobena druga vizualna identiteta ali logotip. • V vsaki komunikacijski aktivnosti, v kakršni koli obliki in z uporabo kakršnih koli sredstev, ki se nanaša na izvajanje načrta, se uporabljajo točne informacije; • Če je potrebno, se v komunikacijskih aktivnostih navede naslednjo izjavo o omejitvi odgovornosti: „Financira Evropska unija – NextGenerationEU. Izražena stališča in mnenja so samo avtorjeva in nujno ne odražajo stališč Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti Evropska komisija zanje ne moreta biti odgovorni." Podrobnosti izvajanja komunikacijskih aktivnosti in s tem strategije so opisane v Navodilih za informiranje, obveščanje in komuniciranje, ki so del tega priročnika. S ciljem prepoznavnosti pozitivnih učinkov načrta in pomena reform med različnimi javnostmi bodo udeleženci izvajanja strategije skupaj s Predstavništvom EK v Sloveniji (v nadaljevanju: PEK) izvajali okrepljeno komuniciranje izbranih ukrepov in projektov, za katere se pričakuje močan komunikacijski učinek. Seznam se bo posodobljal glede na dinamiko implementacije načrta. Koordinacijski organ bo nosilne organe enkrat na leto pozval k morebitnim posodobitvam seznama in tudi k poročanju o okrepljenih komunikacijskih aktivnostih. Izbrani ukrepi in projekti za okrepljeno komuniciranje: Steber Komponenta Reforma/naložba Naziv Reforma Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture Zeleni prehod C1K4 (nadgradnja večjih železniških postaj na regionalnem omrežju - Grosuplje in Domžale; nadgradnja dela Naložba železniške proge Ljubljana–Divača, nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice; nadgradnja železniške postaje Ljubljana z odpravo obstoječih ozkih grl - 1. faza) 30 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Reforma Digitalna transformacija gospodarstva C2K6 Digitalna Naložba Digitalna transformacija gospodarstva preobrazba Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave - C2K7 Reforma poudarek na uvedbi e-osebne izkaznice Strukturni ukrepi za krepitev trga dela (pokojninska C3K10 Reforma reforma) Reforma Krepitev trajnostnega razvoja turizma Pametna, Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične trajnostna in C3K11 Naložba ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma vključujoča rast Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne Naložba kulturne infrastrukture Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji - C3K12 Naložba poudarek na projektu Medicinske fakultete v Ljubljani Učinkovita obravnava nalezljivih bolezni (dograditev C4K14 Naložba infekcijske klinike v UKC Ljubljana in gradnja nove Zdravstvo in infekcijske klinike v UKC Maribor) socialna varnost Reforma Krepitev fonda javnih najemnih stanovanj C4K16 Naložba Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj Financiranje komunikacijskih aktivnosti Finančna sredstva za izvedbo komunikacijskih aktivnosti, ki zahtevajo finančni vložek, udeleženci izvajanja načrta zagotavljajo v okviru načrtovanih sredstev za izvedbo ukrepa ali projekta, če s tem prispevajo k doseganju mejnikov in ciljev posameznega ukrepa, v nobenem primeru pa jih s tem ne smejo ogrožati. Za doseganje ciljev Strategije komuniciranja ter doseganje mejnikov in ciljev načrta, kjer je to potrebno in izvedljivo, zagotavljajo tudi sredstva iz svojih integralnih postavk. Organizacijska struktura izvajanja strategije komuniciranja Strategijo izvajajo vsi udeleženci izvajanja načrta. To so: koordinacijski organ, nosilni organi, izvajalci ukrepov in končni prejemniki. Komunikacijske aktivnosti načrta usmerja koordinacijski organ, tudi s pripravo te strategije in Navodil za informiranje, obveščanje in komuniciranje, ki so izvedbeni del strategije in del tega priročnika. Struktura po udeležencih izvajanja komunikacijske strategije: Glavni nosilec Sodelujoči Nivo Kabinet predsednika vlade UKOM Načrt za okrevanje in Koordinacijski organ Ministrstva in vladne službe kot nosilni organi odpornost PEK Izvajalski organi Nivo razvojnega področja Ministrstva in vladne službe kot Koordinacijski organ oziroma stebra, nosilni organi UKOM komponente in ukrepa PEK Nosilni organi Koordinacijski organ Nivo javnega razpisa za Izvajalci ukrepov UKOM izbor projektov PEK Končni prejemniki sredstev Ministrstva in vladne službe kot nosilni organi Projekt mehanizma Izvajalci ukrepov Koordinacijski organ 31 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 PEK Po ciljnih skupinah komunikacijske strategije: Ključna komunikacijska Ciljna skupina Vsebina komunikacijskih aktivnosti orodja Obveščanje o pripravi reformnih rešitev (zakonodaja, strategije in drugi dokumenti) in ukrepov Spletne strani nosilnih organov Strokovna in koordinacijskega organa, posveti, delavnice, sestanki Vključevanje v pripravo reformnih rešitev in ukrepov Ažurno obveščanje in informiranje o pripravi reformnih rešitev in predvideni časovnici za sprejem Spletne strani nosilnih organov Zainteresirana in koordinacijskega organa, javnost posveti, delavnice, sestanki Vključevanje v pripravo reformnih rešitev in ukrepov Spletne strani in družbena Obveščanje o možnostih financiranja in javnih razpisih omrežja nosilnih organov in Potencialni končni koordinacijskega organa, prejemniki dogodki, e-informator, Motiviranje za prijavo na javne razpise publikacije, e-sporočila, oglaševanje in promocija Obveščanje o dolžnostih, ki jih imajo kot prejemniki sredstev Spletne strani in družbena omrežja nosilnih organov in Ažurno informiranje o pravnih podlagah in drugih Končni prejemniki koordinacijskega organa, dokumentih za izvajanje načrta dogodki, e-informator, e- Ažurno in aktivno medsebojno obveščanje o aktualnih in sporočila načrtovanih aktivnostih. Ažurno in proaktivno obveščanje o izvajanju načrta Obveščanje o pomenu načrtovanih in izvedenih reformah in ukrepih za okrevanje in odpornosti države Sporočila za javnost, vabila, novinarske konference, Obveščanje o črpanju evropskih sredstev mehanizma odgovori na novinarska vprašanja, brifingi, spletne Mediji Obveščanje o aktualnih in napovedanih javnih razpisih strani in družbena omrežja načrta nosilnih organov in Obveščanje o pomembnejših javnih dogodkih v okviru koordinacijskega organa, izvajanja reform in ukrepov dogodki, direktno komuniciranje Obveščanje o učinkih in rezultatih reform, ukrepov in projektov Obveščanje o primerih dobrih praks Ažurno informiranje o pravnih podlagah in drugih Spletne strani in družbena Interna javnost - dokumentih za izvajanje načrta omrežja nosilnih organov in sodelujoči pri koordinacijskega organa, izvajanju načrta Ažurno in aktivno medsebojno obveščanje o aktualnih in dogodki, e-informator, e- načrtovanih aktivnostih. sporočila, dopisi, sestanki Ažurno in proaktivno obveščanje o izvajanju načrta Spletne strani nosilnih organov Tuja javnost Obveščanje o pomenu načrtovanih in izvedenih reformah in koordinacijskega organa, e- in ukrepih za okrevanje in odpornosti države sporočila, dopisi, sestanki Obveščanje o primerih dobrih praks Obveščanje o pomenu načrtovanih in izvedenih reformah Spletne strani in družbena in ukrepih načrta za okrevanje in odpornosti države omrežja nosilnih organov in Splošna javnost koordinacijskega organa, Obveščanje o črpanju evropskih sredstev mehanizma dogodki, e-informator 32 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Obveščanje o aktualnih in napovedanih javnih razpisih mehanizma Obveščanje o učinkih in rezultatih reform, ukrepov in projektov Spremljanje in vrednotenje komunikacijske strategije S ciljem optimizacije učinkovitosti strategije komuniciranja bomo koordinacijski organ in nosilni organi spremljali ter vrednotili doseganje zastavljenih kazalnikov. Spremljanje kazalnikov: • število objav in trend sledilcev na družbenih omrežjih načrta (spremlja in beleži koordinacijski organ), • število objav in trend obiska spletnega mesta načrta (spremlja in beleži koordinacijski organ), • število naročnikov na mesečni e-informator (spremlja in beleži koordinacijski organ), • število dogodkov ali novinarskih konferenc (spremljajo in beležijo nosilni organi), • število obiskovalcev na dogodkih ali novinarskih konferencah (spremljajo in beležijo nosilni organi), • število poslanih sporočil za javnost in objav v medijih, ki povzemajo poslana sporočila za javnost (spremljajo in beležijo nosilni organi), • drugo (glede na specifične cilje nosilnih organov). Na poziv koordinacijskega organa nosilni organ sporoči podatke. Koordinacijski organ in nosilni organi bodo skupaj izvajali letno vrednotenje strategije, ki bo opredelilo prednosti ter slabosti strategije, in po potrebi predlagali ustrezne prilagoditve novim ugotovitvam. Nosilni organi lahko za vrednotenje svojih komunikacijskih aktivnosti poleg naštetih kazalnikov uporabijo tudi neposredno preizkušanje v okviru svojih ciljnih skupin (z vprašalniki o robu izvedenih dogodkov, spletnimi anketami in drugo). Sodelujoči v izvajanju komunikacijske strategije bodo spremljali tudi kontekst in obseg poročanja medijev glede konkretnih komunikacijskih aktivnosti ter se odzivali na morebitne netočne informacije v zvezi z izvajanjem načrta. Zasnova letnih komunikacijskih načrtov Za potrebe izvajanja strategije ministrstva in vladne službe v vlogi nosilnih organov in izvajalcev ukrepa pripravijo letne komunikacijske načrte, v katerih podrobneje razdelajo komunikacijske aktivnosti, vezane na ukrepe načrta iz njihove pristojnosti. Na podlagi letnih komunikacijskih načrtov nosilnih organov koordinacijski organ pripravi skupni letni komunikacijski načrt izvajanja strategije komuniciranja. Zasnova letnega komunikacijskega načrta na ravni nosilnega organa Na podlagi Strategije komuniciranja nosilni organi vsako leto pripravijo enotne letne komunikacijske načrte za vse ukrepe v njihovi pristojnosti in jih koordinacijskemu organu pošljejo najkasneje do 1. decembra za prihodnje leto. Letne načrte oblikujejo kot izhaja iz sledečega primera: Komunikacijska aktivnost Ministrstvo Steber in Ukrep Predviden ali vladna Naziv Opis Ciljne javnosti komponenta (reforma/naložba) čas izvedbe služba Reforma: "Krepitev pripravljenosti in odziva v primeru podnebno Predstavitev pogojenih Predstavitev načrtovane reforme Ministrstvo reforme in nesreč" in in investicije zaposlenim URSZR, za C1 K3 investicije Interna javnost feb.22 naložba silam ZRP in lokalnim skupnostim obrambo SLO "Družbena in preko izpostav URSZR SERCID gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v RS - 33 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022 Predstavitev reforme in Interna, Predstavitev poteka reforme in investicije zainteresirana/ SLO SERCID investicije v okviru dogodka dnevi sep.22 SLO strokovna ZIR SERCID na javnost dnevih ZIR Predstavitev zaključkov študije o odzivu na podnebno pogojene nesreče, potek priprave nove Zainteresirana/ Novinarska resolucije o programu varstva strokovna in okt. / nov. konferenca pred naravnimi in drugimi splošna 2022 nesrečami ter vzpostavitev enot javnost, mediji za odziv na podnebno pogojene nesreče Posvet o predlogu nove resolucije o programu varstva Interna, Posvet ob pred naravnimi in drugimi zainteresirana/ okt. / nov. pripravi nesrečami ter o vzpostavitvi enot strokovna 2022 resolucije za odziv na podnebno pogojene javnost nesreče - v reviji Ujma o načrtovani jan./ feb. reformi in investiciji v okviru 2022 načrta Interna, Objave - v reviji Gasilec/ Slovenska zainteresirana/ Junij 2022, člankov vojska o pripravi programov strokovna in september usposabljanj, vzpostavitvi enot za splošna javnost 2022 in odziv na podnebno pogojene december nesreče in izvajanju investicije 2022 Objave o pripravi programov Interna, jun. 2022, Objave na usposabljanj, vzpostavitvi enot za zainteresirana/ sep. 2022 spletni odziv na podnebno pogojene strokovna in in dec. strani gov.si nesreče in napredku pri izvajanju splošna javnost 2022 reforme ter investicije jun. 2022, Objave v Objave ob ključnih fazah reforme sep. 2022 družbenih Splošna javnost in investicije in dec. medijih 2022 Izdelava in nakup materiala za Nakup promocijskega materiala Interna, promocijo za uporabo na dogodkih (roll up zainteresirana/ sep.22 reforme, stojala, panoji, beležke itd.) in za strokovna in investicije in udeležence dogodkov splošna javnost vira financiranja 34 VERZIJA 1.1 – JULIJ 2022