Law on Plant Variety Protection

Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] Z A K O N O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN (ZVNSR) I. SPLO©NE DOLOÈBE 1. èlen Ta zakon doloèa postopek zavarovanja novih sort rastlin ter pridobitev in varstvo ¾lahtniteljske pravice. Zavarujejo se lahko sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vkljuèno s kri¾anci med rodovi in vrstami. 2. èlen Pomen izrazov v tem zakonu: 1. ®lahtnitelj je fizièna oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fiziènimi osebami. 2. Upravièenec je fizièna ali pravna oseba, ki ima pravico do vlo¾itve prijave za varstvo sorte (v nadaljnjem besedilu: prijava). 3. Prijavitelj je fizièna ali pravna oseba, ki je vlo¾ila prijavo. 4. Imetnik ¾lahtniteljske pravice je fizièna ali pravna oseba, ki je z zavarovanjem sorte pridobila ¾lahtniteljsko pravico. 5. ®lahtniteljska pravica je skupni izraz za pravice iz 15. èlena tega zakona. 6. Sorta je skupina rastlin ali delov rastlin, èe se iz njih lahko spet pridobijo popolne rastline, znotraj najni¾je znane botaniène razvrstitve, ki jo je ne glede na to, ali izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje, mogoèe: doloèiti po lastnostih, ki izvirajo iz doloèenega genotipa ali kombinacije genotipov, loèiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od teh lastnosti in obravnavati kot sistematsko enoto, èe se te lastnosti med razmno¾evanjem ne spreminjajo. 7. Zavarovana sorta je sorta, za katero je bila izdana odloèba o varstvu sorte. Doloèena je z uradnim opisom sorte, z varstvenim vzorcem in je poimenovana na naèin, kot ga doloèa ta zakon. 8. Material zavarovane sorte je kakr¹en koli semenski material oziroma pridelek zavarovane sorte, ki bi se lahko uporabil za nadaljnje razmno¾evanje te sorte. 9. Varstveni vzorec je uradni vzorec semenskega materiala zavarovane sorte. Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] 3. èlen Postopek za varstvo nove sorte, register prijav za varstvo nove sorte (v nadaljnjem besedilu: register prijav) in register zavarovanih sort vodi Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: urad) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). II. POGOJI ZA VARSTVO SORTE 4. èlen Sorta se zavaruje s pridobitvijo ¾lahtniteljske pravice. Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je: nova, razloèljiva, izenaèena, nespremenljiva in poimenovana v skladu z doloèbami tega zakona. 5. èlen ©teje se, da je sorta na dan prijave nova, èe se je prodajala ali gospodarsko izkori¹èala z dovoljenjem upravièenca v Republiki Sloveniji najveè eno leto pred dnem vlo¾itve prijave, izven Republike Slovenije pa najveè ¹tiri leta pred dnem vlo¾itve prijave; v primeru veèletnih lesnatih rastlin in vinske trte pa najveè ¹est let pred dnem vlo¾itve prijave. Kot prodaja ali gospodarsko izkori¹èanje sorte v smislu prej¹njega odstavka se ne ¹tejejo: uporaba oziroma oddaja sorte v pridobitne namene brez dovoljenja ali vednosti upravièenca; pogodbeni prenos pravice do sorte; pogodbeno pridelovanje, razmno¾evanje, dodelava ali skladi¹èenje semenskega materiala ali pridelkov sorte za upravièenca, pod pogojem, da upravièenec ohrani izkljuèno lastninsko pravico do razmno¾enega semenskega materiala, pridelkov sorte ali izdelkov iz le-teh; preizku¹anje sorte na polju in v laboratoriju oziroma v poskusni pridelavi z namenom ugotovitve uporabne vrednosti sorte, èe to dela upravièenec ali od njega poobla¹èena oseba; uradno presku¹anje sorte zaradi vpisa v sortno listo oziroma presoje tveganja pri gensko spremenjenih sortah; prodaja pridelkov, ki so nastali kot stranski produkti oziroma prese¾ki pri razvoju nove sorte, pod pogojem, da so ti pridelki namenjeni konèni uporabi in da sorta pri tem ni navedena. Semenski material sorte, ki se stalno uporablja za vzgojo doloèene druge sorte oziroma hibrida, se ¹teje za oddanega v pridobitne namene, ko so bile oddane rastline ali rastlinski deli druge sorte. 6. èlen Sorta je razloèljiva, èe jo je mogoèe na dan vlo¾itve prijave jasno razloèevati od katerekoli druge do Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] tedaj splo¹no znane sorte. Sorta velja za splo¹no znano, zlasti èe: je bila do tega dne v katerikoli dr¾avi zavarovana ali vpisana v sortno listo; je bila do tega dne v katerikoli dr¾avi vlo¾ena prijava za varstvo sorte ali za vpis sorte v sortno listo in se postopek konèa z zavarovanjem sorte oziroma z vpisom sorte v sortno listo; se je semenski material sorte ali pridelek sorte do tega dne ¾e tr¾il ali uporabil v pridobitne namene. 7. èlen Sorta je izenaèena, èe so v njej dovolj enotno izra¾ene tiste lastnosti, ki so bistvenega pomena za razloèevanje od drugih sort, kljub odstopanjem, ki se lahko prièakujejo zaradi posebnosti njenega razmno¾evanja. 8. èlen Sorta je nespremenljiva, èe se njene lastnosti, ki so bistvenega pomena za razloèevanje, po veè zaporednih mno¾itvah oziroma v primeru posebnega razmno¾evalnega ciklusa na koncu vsakega takega ciklusa ne spremenijo. 9. èlen Zavarovana sorta mora biti oznaèena z imenom, ki je njena razlikovalna oznaka. 10. èlen Kot ime zavarovane sorte se lahko registrira vsaka oznaka, ki omogoèa razloèevanje sorte in je lahko beseda, kombinacija besed, kombinacija besed in ¹tevilk ali kombinacija èrk in ¹tevilk, razen èe ni s tem zakonom doloèeno drugaèe. Kot ime zavarovane sorte se ne sme registrirati oznaka, ki: je neprimerna iz jezikovnih razlogov; onemogoèa identifikacijo sorte; je sestavljena samo iz ¹tevilk, razen kjer je to ¾e ustaljena praksa oznaèevanja; je enaka ali podobna imenu katerekoli druge splo¹no znane sorte iste vrste ali sorodnih vrst rastlin dokler je le-ta v uporabi; izjemoma velja ta doloèba tudi po prenehanju uporabe sorte, èe je ime te sorte pridobilo poseben pomen; zavaja ali povzroèa zmedo glede izvora, lastnosti, vrednosti, uporabe, prepoznavnosti oziroma geografskega porekla; je sestavljena iz botaniènega ali splo¹nega imena rodu ali vrste, ali vkljuèuje tak¹no ime, ki lahko privede do zmede; vkljuèuje besede kot so "sorta, kultivar, forma, hibrid, kri¾anec" ali prevod teh besed; zavaja ali povzroèa zmedo glede ¾lahtnitelja ali upravièenca; Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] je v nasprotju z javnim redom oziroma moralo; je drugaèe v nasprotju s predpisi o industrijski lastnini. Èe je doloèena sorta ¾e zavarovana ali vpisana v sortno listo oziroma je bila za varstvo ali za tak vpis vlo¾ena prijava v katerikoli dr¾avi, podpisnici mednarodnih pogodb oziroma konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija, se v Republiki Sloveniji lahko registrira le ime sorte, ki je bilo registrirano, vpisano v sortno listo ali navedeno v prijavi v drugi dr¾avi. Izjemoma se lahko v Republiki Sloveniji doloèena sorta registrira pod drugim imenom, vendar le, èe uporaba prvotnega imena ne bi bila primerna iz jezikovnih razlogov ali zato, ker bi bila v nasprotju z javnim redom in moralo. Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), doloèi sorodne vrste iz tretje alinee drugega odstavka tega èlena in podrobnej¹e pogoje za registracijo imena sorte. 11. èlen Uporaba imena zavarovane sorte je obvezna. Semenski material zavarovane sorte se sme dati v promet le, èe je pri tem navedeno ime zavarovane sorte. Ta doloèba velja tudi po prenehanju varstva sorte. Doloèbe iz prej¹njega odstavka ne veljajo, èe se semenski material zavarovane sorte uporablja v nekomercialne namene v zasebnem sektorju. Zavarovana sorta mora biti oznaèena z istim registriranim imenom v vseh dr¾avah, razen v primeru izjem iz èetrtega odstavka 10. èlena tega zakona. V prometu s semenskim materialom zavarovane sorte se sme poleg registriranega imena uporabiti tudi blagovna znamka oziroma druga oznaka pod pogojem, da je registrirano ime jasno vidno in razpoznavno. Ime zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoèe zamenjati s tem imenom, se ne sme uporabljati za neko drugo sorto iste ali sorodne vrste rastlin. III. UPRAVIÈENCI DO VARSTVA SORTE IN DO PRIDOBITVE ®LAHTNITELJSKE PRAVICE 12. èlen Upravièenec do varstva sorte in do pridobitve ¾lahtniteljske pravice je ¾lahtnitelj sorte ali njegov pravni naslednik. Èe je veè oseb skupaj ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali razvilo sorto, pripada njim oziroma njihovim pravnim naslednikom skupna pravica do varstva sorte in do pridobitve ¾lahtniteljske pravice. Èe je veè oseb loèeno ustvarilo, vzgojilo, odkrilo ali razvilo sorto, pripada ¾lahtniteljska pravica tistemu, ki je prvi vlo¾il prijavo. Èe je ¾lahtnitelj zaposlen pri pravni osebi in so medsebojne pravice in obveznosti urejene s pogodbo, se upravièenost do pridobitve ugotavlja v skladu s to pogodbo. V nasprotnem primeru se smiselno uporabljajo doloèbe iz predpisov o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ki se nana¹ajo Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] na patente. 13. èlen ®lahtniteljsko pravico lahko uveljavlja upravièenec iz prej¹njega èlena, ki je dr¾avljan Republike Slovenije, druga fizièna oseba s stalnim bivali¹èem v Republiki Sloveniji in pravna oseba s sede¾em v Republiki Sloveniji. Tuja pravna oziroma fizièna oseba u¾iva glede varstva ¾lahtniteljske pravice v Republiki Sloveniji enake pravice kot domaèa pravna ali fizièna oseba, èe to izhaja iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija oziroma pod pogojem dejanske vzajemnosti. Vzajemnost dokazuje tisti, ki se nanjo sklicuje. V postopku pred uradom uveljavlja tuja pravna ali fizièna oseba pravice iz tega zakona po poobla¹èencu, ki je fizièna oseba s stalnim bivali¹èem v Republiki Sloveniji ali pravna oseba s sede¾em v Republiki Sloveniji. IV. ®LAHTNITELJSKA PRAVICA 14. èlen ®lahtnitelj pridobi ¾lahtniteljsko pravico z zavarovanjem sorte. 15. èlen Dovoljenje imetnika ¾lahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte: pridelovanje ali razmno¾evanje, priprava materiala zavarovane sorte za razmno¾evanje, prodaja ali druge oblike tr¾enja, izvoz in uvoz ter shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene, ki so navedeni v prej¹njih alineah. Za dejanja, navedena v prvem odstavku tega èlena, je dovoljenje imetnika potrebno tudi v primeru pridelkov zavarovane sorte, vendar le: èe je pridelek posledica nepoobla¹èene uporabe semenskega materiala zavarovane sorte in èe imetnik ni imel primerne prilo¾nosti za uveljavljanje ¾lahtniteljske pravice pri semenskem materialu te sorte. Dovoljenje imetnika za dejanja iz prvega odstavka tega èlena je potrebno tudi, èe gre za: iz zavarovane sorte izpeljane sorte, razen èe je zavarovana sorta sama izpeljana sorta; sorte, ki jih ni mogoèe jasno razloèevati od zavarovane sorte; sorte oziroma hibride, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo zavarovane sorte. Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] ©teje se, da je doloèena sorta izpeljana sorta, èe: izhaja prete¾no iz izvirne sorte ali iz sorte, ki je sama prete¾no izpeljana iz izvirne sorte, je razloèljiva od izvirne sorte in je razen v razlikah, ki so posledica izpeljave, podobna izvirni sorti po izra¾enih bistvenih lastnostih, ki jih da genotip ali kombinacija genotipov izvirne sorte. 16. èlen ©teje se, da ¾lahtniteljska pravica ni kr¹ena, èe: a) se zavarovana sorta izkori¹èa oziroma se z njo razpolaga: v zasebne nepridobitne namene; v poskusne namene; za ¾lahtnjenje nove sorte; b) se gospodarsko izkori¹èa nova sorta iz tretje alinee toèke a) tega èlena, razen èe je ta nova sorta izpeljana sorta; c) se pridelek zavarovane sorte doloèenih vrst rastlin, ki ga pridelovalci pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu, uporabi za nadaljnjo setev na tem kmetijskem gospodarstvu in pridelovalec, ki izkoristi to mo¾nost, imetniku ¾lahtniteljske pravice plaèa primerno povraèilo. Povraèilo je primerno, èe je znatno ni¾je od zneska, ki se zaraèunava za licenèno pridelavo semenskega materiala te sorte na istem obmoèju. Pridelovalci, ki izkoristijo mo¾nost nadaljnje setve po toèki c) prej¹njega odstavka, morajo imetniku ¾lahtniteljske pravice dati na njegovo zahtevo vse podatke o obsegu nadaljnje setve. Plaèila povraèila po toèki c) prvega odstavka tega èlena so opro¹èeni mali kmetje. Minister doloèi rastlinske vrste iz toèke c) prvega odstavka tega èlena in kriterije za male kmete. 17. èlen Za dejanja iz prvega odstavka 15. èlena tega zakona, ki se nana¹ajo na rastline, dele rastlin ali pridelke zavarovane sorte oziroma iz zavarovane izpeljane sorte, ni potrebno dovoljenje imetnika ¾lahtniteljske pravice, èe je dal semenski material take sorte v promet imetnik sam ali kdo drug z njegovim pooblastilom, razen èe ta dejanja obsegajo: nadaljnje razmno¾evanje zavarovane ali izpeljane sorte ali izvoz materiala zavarovane ali izpeljane sorte, ki se lahko uporabi za nadaljnje razmno¾evanje, v dr¾avo, v kateri rastlinskega rodu ali vrste, ki ji ta sorta pripada, ni mogoèe zavarovati. Ta doloèba ne velja, èe je izvo¾eni material namenjen konèni uporabi. 18. èlen Èe ta zakon ne doloèa drugaèe, traja ¾lahtniteljska pravica od dneva pridobitve do konca dvajsetega Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] koledarskega leta, pri hmelju, vinski trti in drevesnih vrstah pa do konca petindvajsetega koledarskega leta, ki sledi letu pridobitve te pravice. Ne glede na doloèbe prej¹njega odstavka pripada upravièencu iz 12. èlena tega zakona, ki je ¾e vlo¾il popolno prijavo, ustrezna od¹kodnina, èe je v èasu trajanja postopka za varstvo sorte kdor koli v nasprotju s 15. èlenom tega zakona gospodarsko izkori¹èal ali razpolagal s sorto, za katero je bila vlo¾ena prijava. Upravièenec lahko zahteva od¹kodnino le za obdobje od dneva objave prijave v uradnem glasilu do dneva pridobitve ¾lahtniteljske pravice. ®lahtniteljska pravica preneha: z odpovedjo imetnika ¾lahtniteljske pravice; z iztekom roka, doloèenega v prvem odstavku tega èlena; z odpravo oziroma razveljavitvijo odloèbe, s katero je bila pridobljena. V. POSTOPEK ZA VARSTVO SORTE 1. Organi 19. èlen Urad ima naslednje pristojnosti in naloge: vodi upravni postopek za varstvo nove sorte in registracijo imena nove sorte v skladu s tem zakonom in zakonom o splo¹nem upravnem postopku, vodi register prijav in register zavarovanih sort, objavlja v uradnem glasilu podatke o prijavah vkljuèno s predlogom za poimenovanje sorte, zavrnitev prijave, vpis in morebitne spremembe vpisov v register prijav, umik prijav, odloèbe o zavarovanju sorte in njene morebitne spremembe ter druga uradna obvestila, sodeluje z mednarodnimi organizacijami in zdru¾enji ter dr¾avnimi organi oziroma nevladnimi organizacijami s podroèja varstva novih sort, tehnièno in strokovno sodeluje s poobla¹èenimi uradi tujih dr¾av na podroèju preizku¹anja sort in preverjanja vzdr¾evanja sort, izmenjuje rezultate preizku¹anja sort in druge informacije iz svoje pristojnosti s pristojnimi organi v drugih dr¾avah, preverja izpolnjevanje obveznosti imetnika varstva in opravlja druge naloge s podroèja varstva sort. Minister doloèi uradno glasilo za objave urada in podrobnej¹o vsebino objav. 20. èlen Minister imenuje strokovno komisijo za varstvo sort (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavlja pet èlanov, ki izmed sebe izberejo predsednika in njegovega namestnika. Komisija deluje po poslovniku, ki ga potrdi urad. Komisija ima polo¾aj izvedenca v postopku za varstvo sorte ter na podlagi prouèitve prijave in prilo¾ene dokumentacije predlaga uradu odloèitev glede zavarovanja sorte. Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] 2. Registra 21. èlen Urad vodi register prijav in register zavarovanih sort v skladu s predpisi. V registrih se vodijo podatki iz listin, na podlagi katerih se izvaja vpis v oba registra. Listine se vzamejo v zbirko listin, ki je priloga obeh registrov. Register prijav vsebuje zlasti: podatke o prijavitelju, ¾lahtnitelju ter o morebitnem zastopniku, datum popolne prijave, navedbo rastlinske vrste, predlog zaèasne oznake sorte oziroma predlog poimenovanja sorte, v primeru zahteve prednostne pravice dr¾avo, v kateri je ¾e bila vlo¾ena prijava, in datum prejema popolne prijave v tej dr¾avi, predlog za ustavitev oziroma prekinitev postopka, zaznambe o odloèitvah sodi¹è v zvezi s pravico do vlo¾itve prijave. Register zavarovanih sort vsebuje zlasti: rastlinsko vrsto in registrirano ime sorte, pri imenu se vpi¹ejo tudi vsi sinonimi, uradni opis sorte ali sklicevanje na listine, ki vsebujejo uradni opis sorte in so sestavni del registra, v primeru sort, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo doloèenih sestavin za proizvodnjo semenskega materiala zavarovane sorte, navedbo teh sestavin, ime in priimek imetnika ¾lahtniteljske pravice, ¾lahtnitelja in kateregakoli zastopnika v postopku, datum pridobitve in prenehanja varstva sorte skupaj z razlogi za prenehanje, ime in naslov osebe, na katero je bila z licenèno pogodbo prenesena pravica do gospodarskega izkori¹èanja sorte, ime in naslov osebe, ki ji je bila dodeljena prisilna licenca, z navedbo pogojev, pod katerimi je bila dodeljena, in datuma prenehanja te pravice, zaznambe o odloèitvah sodi¹è v zvezi z ¾lahtniteljsko pravico. Urad mora hraniti zbirko listin o posameznih zadevah v originalu ali kopijah najmanj ¹e pet let po umaknitvi ali zavrnitvi prijave oziroma pet let po prenehanju ¾lahtniteljske pravice. Minister podrobneje doloèi vsebino in naèin vodenja registrov. 22. èlen Register prijav in register zavarovanih sort sta javna. Urad je dol¾an omogoèiti vsakomur, ki izka¾e pravni interes, vpogled v naslednje listine iz zbirke listin: listine, ki se nana¹ajo na prijave, Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] listine, ki se nana¹ajo na pridobljene ¾lahtniteljske pravice, dokumentacijo o uradnih preizkusih sort. Ne glede na doloèbe prej¹njega odstavka, lahko prijavitelj v primeru hibridov zahteva, da dokumentacija o sestavinah sorte, ki je v postopku varstva oziroma je zavarovana, ni dostopna javnosti. 3. Stro¹ki postopka 23. èlen V postopku za varstvo nove sorte in za vzdr¾evanje ¾lahtniteljske pravice plaèujejo prijavitelji oziroma imetniki ¾lahtniteljske pravice predpisane pristojbine, stro¹ke tehniènega in strokovnega pregleda upravièenosti prijave, stro¹ke presku¹anja sorte ter stro¹ke v zvezi z objavo in drugimi storitvami. Vlada Republike Slovenije predpi¹e vrsto in vi¹ino pristojbin in stro¹kov iz prej¹njega odstavka ter vi¹ino pristojbine iz 39. èlena tega zakona. 4. Potek postopka za varstvo sorte 24. èlen Postopek za varstvo sorte se zaène na podlagi prijave, ki jo prijavitelj vlo¾i pri uradu. Urad odloèa o prijavi v upravnem postopku. Zoper upravne akte urada je dopustna prito¾ba na ministrstvo. Prito¾bo se vlo¾i v roku 30 dni od vroèitve akta. 25. èlen Prijava se vlo¾i na predpisanem obrazcu in mora vsebovati zlasti naslednje podatke: o prijavitelju oziroma njegovem zastopniku ali poobla¹èencu; o ¾lahtnitelju, èe ta ni sam prijavitelj; latinsko in slovensko ime vrste, ki ji sorta pripada; predlog imena sorte oziroma zaèasno oznako sorte; dr¾avo, v kateri je bila ¾e vlo¾ena prijava, in datum prejema prijave v tej dr¾avi, èe se v prijavi zahteva prednostna pravica; tehnièni opis sorte, ki je lahko priloga k prijavi in o tem, ali je sorta pridobljena s pomoèjo genske tehnologije. V tem primeru je treba prijavi prilo¾iti predhodno soglasje za presku¹anje te sorte v skladu s predpisi o gensko spremenjenih organizmih. Podrobnej¹o obliko in vsebino prijave ter dokumentov, ki morajo biti prijavi prilo¾eni, predpi¹e minister. 26. èlen Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] Urad pregleda ali je prijava popolna in pravilno izpolnjena in ali je prijavi prilo¾eno dokazilo o plaèani pristojbini. Èe prijava ni popolna ali je nepravilno izpolnjena ali èe ni bila plaèana predpisana pristojbina, urad pozove prijavitelja, da jo v roku 30 dni od dneva prejema poziva dopolni oziroma da plaèa pristojbino. Èe prijavitelj ne izpolni zahtev urada v roku, se taka prijava ¹teje kot da ni bila vlo¾ena in jo urad zavr¾e s sklepom. O popolni prijavi se prijavitelju izda potrdilo. Popolna prijava se vpi¹e v register prijav in objavi v uradnem glasilu. Kot datum prejema popolne prijave se vpi¹e datum prejema prijave oziroma datum prejema dopolnitve, s katero je postala prijava popolna. Izvleèek iz popolne prijave se objavi v uradnem glasilu po preteku treh mesecev od njene vlo¾itve. 27. èlen Prijavitelj, ki je vlo¾il prijavo za varstvo nove sorte v katerikoli dr¾avi, podpisnici mednarodnih pogodb ali konvencij, ki jih je podpisala ali k njim pristopila tudi Republika Slovenija, lahko potem, ko je predlo¾il dokazilo o vlo¾eni popolni prijavi za isto sorto v drugi dr¾avi, uveljavlja prednostno pravico. V tem primeru se ¹teje, da je bila prijava v Republiki Sloveniji vlo¾ena z dnem vlo¾itve popolne prijave v tuji dr¾avi. Prednostno pravico iz prej¹njega odstavka mora prijavitelj v prijavi izrecno zahtevati. Prijavitelj lahko uveljavlja prednostno pravico v Republiki Sloveniji najpozneje v 12 mesecih od vlo¾itve prve popolne prijave v tujini. 28. èlen Zoper prijave, objavljene v uradnem glasilu na podlagi èetrtega odstavka 26. èlena tega zakona, lahko vsakdo, ki ima pravni interes, vlo¾i ugovor pri uradu dokler traja postopek za varstvo sorte. Ugovor se lahko nana¹a samo na izpolnjevanje pogojev iz 5., 6., 7., 8. in 10. èlena tega zakona oziroma na upravièenost do varstva v skladu z 12. èlenom tega zakona. Ugovor mora biti v pisni obliki in obrazlo¾en. Prilo¾ena mu morajo biti ustrezna dokazila in plaèana mora biti predpisana pristojbina. Urad nemudoma po¹lje prejeti ugovor prijavitelju in ga pozove, da odgovori nanj najpozneje v 30 dneh od prejema poziva. Urad obve¹èa vlagatelje ugovorov o svojih stali¹èih do teh ugovorov najpozneje v treh mesecih po njihovi vlo¾itvi. 29. èlen Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] Urad pregleda vsebinsko ustreznost prijave tako, da na podlagi podatkov, navedenih v prijavi, preveri ali je sorta nova in ali je prijavitelj upravièen do pridobitve ¾lahtniteljske pravice. Èe se pri vsebinskem pregledu prijave ugotovi, da za podelitev ¾lahtniteljske pravice niso izpolnjeni pogoji iz 5. in 12. èlena tega zakona, se taka prijava zavrne. 30. èlen Urad presoja tudi o ustreznosti predlaganega imena sorte. V primeru, da je predlagano ime sorte v nasprotju z doloèbami 10. èlena tega zakona, Urad pozove prijavitelja, da predlaga novo ime za sorto. Predlog mora biti podan najpozneje v treh mesecih od prejema poziva. Urad je dol¾an v postopku za varstvo sorte uporabljati izkljuèno ime sorte, ki je vpisano v register prijav za varstvo nove sorte. 31. èlen Za vsako sorto, ki izpolnjuje pogoje iz 26. in 29. èlena tega zakona, se opravi strokovna presoja z namenom, da se: preveri ali sorta spada v sistematsko enoto, to je rastlinski rod ali vrsto, ki je navedena v prijavi, ugotovi, ali je sorta razlièna, izenaèena in nespremenljiva (6., 7. in 8. èlen tega zakona) in pripravi uradni opis sorte, èe sorta izpolnjuje pogoje iz prej¹njih dveh alinei. Strokovna presoja se opravi na podlagi rezultatov preizku¹anja sorte na polju in v laboratoriju. Presku¹anje sorte lahko izvede: urad oziroma od urada priznana strokovna institucija v Republiki Sloveniji ali v tujini, èe se preizku¹anje opravi v primerljivih agroekolo¹kih razmerah po predpisanih postopkih in metodah; prijavitelj na zahtevo urada. V primeru, da urad ne izvede preizku¹anja sam, mora zagotoviti uradni nadzor nad preizku¹anjem sorte. Urad lahko uporabi pri strokovni presoji sorte rezultate presku¹anja te sorte, pridobljene v drugi dr¾avi, ki ima primerljive agroekolo¹ke razmere, èe je bilo presku¹anje opravljeno v okviru mednarodnih sistemov preizku¹anja in èe so bila dokazila o rezultatih izdana na podlagi mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila ali je k njim pristopila Republika Slovenija. Minister predpi¹e podrobnej¹e pogoje, postopke in metode za preizku¹anje sorte. 32. èlen Prijavitelj je dol¾an uradu v doloèenem roku predlo¾iti potrebne podatke, dokumente oziroma semenski material za izvedbo strokovne presoje sorte za namene iz prvega odstavka 31. èlena tega zakona. Èe prijavitelj brez opravièljivega razloga ne izpolni zahtev iz prej¹njega odstavka, se prijava zavrne. Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] 33. èlen Èe se na podlagi opravljene strokovne presoje iz 31. èlena tega zakona ugotovi, da sorta izpolnjuje predpisane pogoje in da je prijavitelj izpolnil vse predpisane zahteve, urad izda odloèbo o zavarovanju sorte in jo objavi v uradnem glasilu. Podatki iz pravnomoène odloèbe o zavarovanju sorte oziroma zavrnitvi prijave se vpi¹ejo v register prijav. Ob pravnomoènosti odloèbe o zavarovanju sorte se imetniku izda potrdilo o pridobitvi ¾lahtniteljske pravice, ki velja od dneva pravnomoènosti odloèbe. Na podlagi pravnomoène odloèbe o zavarovanju sorte se ustrezni podatki vpi¹ejo tudi v register zavarovanih sort. Minister doloèi obliko in vsebino potrdila o pridobitvi ¾lahtniteljske pravice. 5. Prenehanje ¾lahtniteljske pravice 34. èlen Na zahtevo imetnika ¾lahtniteljske pravice iz prve alinee tretjega odstavka 18. èlena tega zakona izda urad v upravnem postopku odloèbo, s katero ugotovi, da je ¾lahtniteljska pravica prenehala na zahtevo imetnika. ®lahtniteljska pravica preneha naslednji dan po prejemu pisne izjave imetnika. Na podlagi pravnomoène odloèbe iz prej¹njega odstavka se prenehanje ¾lahtniteljske pravice objavi v uradnem glasilu. 35. èlen Urad v upravnem postopku izreèe odloèbo o zavarovanju sorte za nièno in jo odpravi samo v primerih, èe se naknadno ugotovi: da ob dnevu prejema popolne prijave sorta ni bila nova (5. èlen) ali razloèljiva (6. èlen); da sorta ob dnevu prejema popolne prijave ni bila izenaèena (7. èlen) in nespremenljiva (8. èlen), sorta pa je bila zavarovana predvsem na podlagi podatkov in dokumentacije, ki jih je predlo¾il prijavitelj; da je bila ¾lahtniteljska pravica podeljena osebi, ki do te pravice ni bila upravièena, upravièenec pa ni zahteval prisilnega prenosa ¾lahtniteljske pravice v skladu s 37. èlenom tega zakona. 36. èlen Urad v upravnem postopku brez privolitve ali zahteve strank razveljavi odloèbo o zavarovanju sorte, èe: ugotovi, da imetnik ne izpolnjuje obveznosti iz 44. èlena tega zakona oziroma èe ugotovi, da sorta ni Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] veè izenaèena (7. èlen) ali nespremenljiva (8. èlen); imetnik na pisno zahtevo urada v predpisanem roku ne predlo¾i semenskega materiala za preverjanje ali dokumentacije o vzdr¾evalni selekciji sorte, v skladu z 44. èlenom tega zakona; prijavitelj na pisno zahtevo urada, v skladu s prvim odstavkom 38. èlena tega zakona ne posreduje predloga novega imena sorte v predpisanem roku; imetnik pravoèasno ne poravna predpisane letne pristojbine za vzdr¾evanje veljavnosti ¾lahtniteljske pravice po 43. èlenu tega zakona. 37. èlen Èe je prijavo za varstvo nove sorte vlo¾ila neupravièena oseba oziroma je neupravièeni osebi podeljena ¾lahtniteljska pravica, lahko upravièenec zaène pri uradu postopek za prisilni prenos pravic. Zahteva za prisilni prenos pravic iz prej¹njega odstavka se lahko vlo¾i od dneva objave prijave za varstvo nove sorte v uradnem glasilu, vendar najpozneje v petih letih po objavi prijave v uradnem glasilu. Èe so bile neupravièeno pridobljene pravice prenesene na tretjo osebo, se v primeru iz prvega odstavka tega èlena prenos teh pravic razveljavi. Ne glede na doloèila prej¹njega odstavka lahko imetnik kakr¹nekoli pravice do uporabe sorte, nadaljuje z uporabo te sorte, èe je pridobil te pravice v dobri veri, pred zaèetkom postopka iz prvega odstavka tega èlena, pod pogojem, da plaèa upravièencu primerno nadomestilo. 6. Izbris imena sorte 38. èlen Registrirano ime sorte se izbri¹e iz registra prijav in registra zavarovanih sort pod naslednjimi pogoji: èe to zahteva prijavitelj oziroma imetnik ¾lahtniteljske pravice in doka¾e, da ima za to dejanje zakonito pravico; v zahtevi morajo biti navedeni razlogi za izbris in predlagano novo ime; èe se naknadno ugotovi, da je bilo ime sorte registrirano kljub temu, da so obstajali razlogi za zavrnitev po 10. èlenu tega zakona; ali èe se imetniku ali kateri koli drugi osebi uradno prepove uporabljati to ime. Urad nemudoma pisno obvesti prijavitelja oziroma imetnika ¾lahtniteljske pravice o predlogu oziroma zahtevi za izbris imena in zahteva, da najpozneje v roku treh mesecev od prejema poziva predlaga novo ime sorte. Predlagano novo ime se po opravljenem postopku iz 30. èlena tega zakona vpi¹e v ustrezni register in objavi v uradnem glasilu, èe za to izpolnjuje predpisane pogoje. Istoèasno se prej¹nje ime izbri¹e iz registra. 7. Vrnitev v prej¹nje stanje 39. èlen Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] V postopku varstva sorte se lahko zahteva vrnitev v prej¹nje stanje tudi v primeru, èe upravièenec, imetnik ¾lahtniteljske pravice ali katerakoli druga stranka v postopku iz upravièenih razlogov ni mogla v predpisanem roku plaèati pristojbine ali izpolniti drugih obveznosti do urada in bi zaradi tega izgubila pravico do varstva sorte po 36. èlenu tega zakona. Zahteva za vrnitev v prej¹nje stanje se vlo¾i najpozneje v dveh mesecih po tem, ko je vzrok za neizpolnitev obveznosti prenehal, vendar najkasneje eno leto od izteka roka, ko bi morala biti obveznost izpolnjena. Zahtevi mora biti prilo¾ena obrazlo¾itev in dokazilo o plaèani predpisani pristojbini. Èe se zahtevi ugodi, doloèi urad prosilcu nov rok, v katerem mora opraviti neizpolnjene obveznosti. Rok za izpolnitev ne sme biti dalj¹i kot je rok, ki ga je zamudil, in se ¹teje od dneva prejema obvestila o ugoditvi zahteve. Prijavitelj zahteve za vrnitev v prej¹nje stanje nima pravice zahtevati od¹kodnine, èe je v obdobju od izgube do vrnitve pravice kdorkoli v dobri veri uporabil ali sklenil pogodbo za uporabo zavarovane sorte. VI. PRENOS ®LAHTNITELJSKE PRAVICE IN ODSTOP UPORABE ®LAHTNITELJSKE PRAVICE 40. èlen Imetnik ¾lahtniteljske pravice lahko s pogodbo prenese v celoti ali delno ¾lahtniteljsko pravico na drugega. Upravièenec oziroma prijavitelj lahko prenese pravico do vlo¾itve prijave za varstvo nove sorte oziroma pravice, ki izhajajo iz prijave. Pogodba o prenosu pravic iz prvega ali drugega odstavka tega èlena mora biti sestavljena v pisni obliki, sicer je nièna. Prenos pravic iz prvega in drugega odstavka tega èlena ne sme vplivati na predhodne pravice tretjih oseb. Prenos ¾lahtniteljske pravice nima pravnega uèinka za tretje osebe, dokler pogodba ni vpisana v ustrezni register. Predlog za vpis pogodbe o prenosu pravic v register lahko poda katerakoli od pogodbenih strank. 41. èlen Imetnik ¾lahtniteljske pravice lahko z licenèno pogodbo delno ali v celoti prenese na tretjo osebo pravico do gospodarskega izkori¹èanja zavarovane sorte. Licenèna pogodba se vpi¹e v ustrezni register na zahtevo ene od pogodbenih strank. Licenèna pogodba, ki ni vpisana v ustrezni register iz prej¹njega odstavka, nima pravnega uèinka nasproti tretjim osebam. Glede oblike, naèina sklenitve in vsebine licenène pogodbe ter pravnega varstva se uporabljajo predpisi Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] o obligacijskih razmerjih. 42. èlen Èe obstaja javni interes in èe imetnik ¾lahtniteljske pravice sam ali kdo drug z njegovim pooblastilom zavarovane sorte gospodarsko ne izkori¹èa ali ne izkori¹èa v zadostnem obsegu ter pri tem noèe odstopiti drugemu pravice za izkori¹èanje oziroma za odstop tak¹ne pravice postavlja neupravièene pogoje, se sme drugemu podeliti prisilna licenca. Prisilna licenca se sme podeliti le tistemu, ki doka¾e, da razpolaga s tehnolo¹kimi in proizvodnimi mo¾nostmi, ki so potrebne za uèinkovito izkori¹èanje zavarovane sorte, in potrebnimi materialnimi sredstvi. Prisilne licence ni mogoèe podeliti, èe imetnik ¾lahtniteljske pravice doka¾e, da obstajajo upravièeni razlogi za neizkori¹èanje ali nezadostno izkori¹èanje zavarovane sorte. Prisilne licence ni mogoèe podeliti, èe je od dneva podelitve ¾lahtniteljske pravice do dneva vlo¾itve zahteve za podelitev obvezne licence preteklo manj kot tri leta. S prisilno licenco pridobi nosilec licence neizkljuèno pravico za izvajanje dejanj iz 15. èlena tega zakona delno ali v celoti, z namenom oskrbe domaèega tr¾i¹èa. Prisilna licenca se lahko podeli za obdobje najmanj dveh in najveè ¹tirih let. Prisilno licenco je mogoèe obnoviti, èe se po ponovni prouèitvi pogojev iz prvega odstavka tega èlena ugotovi, da razlogi za podelitev prisilne licence ¹e obstajajo. O zahtevi za podelitev oziroma za podalj¹anje prisilne licence odloèa urad v upravnem postopku. Pred odloèitvijo glede podelitve oziroma podalj¹anja prisilne licence mora urad pridobiti mnenje prizadetih zdru¾enj. V primeru podelitve prisilne licence pripada imetniku ¾lahtniteljske pravice ustrezno plaèilo. O vi¹ini plaèila iz prej¹njega odstavka se dogovorita imetnik ¾lahtniteljske pravice in oseba, ki ji je prisilna licenca dodeljena. Èe dogovor ni dose¾en, doloèi vi¹ino plaèila urad. Urad lahko zahteva od imetnika ¾lahtniteljske pravice, da nosilcu prisilne licence preskrbi izhodi¹èno kolièino semenskega materiala za uporabo sorte na podlagi prisilne licence. Za semenski material dobi imetnik ustrezno plaèilo. V primeru podelitve prisilne licence lahko imetnik ¾lahtniteljske pravice zahteva od strokovne institucije, poobla¹èene za opravljanje strokovne kontrole nad pridelavo semena, podatke o pridelavi semenskega materiala zavarovane sorte. VII. OBVEZNOSTI IMETNIKA ®LAHTNITELJSKE PRAVICE IN TRETJIH OSEB 43. èlen Za vzdr¾evanje ¾lahtniteljske pravice je imetnik dol¾an plaèevati uradu letno pristojbino za vzdr¾evanje veljavnosti ¾lahtniteljske pravice. Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] Pristojbina se plaèa na zaèetku koledarskega leta za tekoèe leto varstva, najpozneje do 31. januarja. Èe pristojbina za vzdr¾evanje ¾lahtniteljske pravice ni plaèana tudi v naknadnem roku, ki ga doloèi urad in ne sme biti dalj¹i od 6 mesecev po prejemu opozorila, ta pravica preneha veljati. 44. èlen Dokler traja varstvo, mora imetnik vzdr¾evati zavarovano sorto oziroma njene dedne sestavine nespremenjene. Na zahtevo urada mora imetnik v doloèenem roku predlo¾iti uradu ali poobla¹èeni instituciji podatke, dokumentacijo ali semenski material, ki so potrebni za preverjanje vzdr¾evanja sorte. Èe se s presku¹anjem ugotovi, da imetnik ne vzdr¾uje sorte, zaène urad postopek za razveljavitev ¾lahtniteljske pravice. 45. èlen Na zahtevo urada oziroma poobla¹èene institucije mora imetnik v doloèenem roku priskrbeti primeren vzorec semenskega materiala zavarovane sorte oziroma njenih dednih sestavin za: varstveni vzorec oziroma obnovo varstvenega vzorca, izvajanje primerjalnih preizkusov drugih sort, ki so v postopku varstva. Urad lahko pooblasti imetnika ¾lahtniteljske pravice, da sam hrani in obnavlja varstveni vzorec semenskega materiala. 46. èlen Kdor brez dogovora oziroma v nasprotju z dogovorom z imetnikom ¾lahtniteljske pravice gospodarsko izkori¹èa oziroma razpolaga s semenskim materialom zavarovane sorte, mora imetniku na njegovo zahtevo dati vse podatke v zvezi s tem. Èe podatkov ne da prostovoljno, lahko imetnik ¾lahtniteljske pravice zahteva, da urad izda sklep, s katerim nalo¾i kr¹itelju dostavo podatkov. Prito¾ba zoper sklep ne zadr¾i njegove izvr¹itve. Sklep se izvr¹i v upravnem postopku. VIII. SODNO VARSTVO 47. èlen Kdor kr¹i pravico iz prijavljene oziroma zavarovane nove sorte, je odgovoren za ¹kodo po splo¹nih predpisih o povrnitvi ¹kode. Oseba, katere pravica je kr¹ena, lahko poleg od¹kodnine zahteva, da se tistemu, ki kr¹i njeno pravico, prepove nadaljnje kr¹enje. Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] Kr¹enje ¾lahtniteljske pravice je vsako nepoobla¹èeno gospodarsko izkori¹èanje zavarovane sorte. 48. èlen To¾ba zaradi kr¹enja ¾lahtniteljske pravice se lahko vlo¾i v roku treh let od dneva, ko je to¾nik zvedel za kr¹itelja oziroma za kr¹itev. Po preteku petih let od dneva kr¹itve se to¾ba ne more veè vlo¾iti. To¾ba se vlo¾i pri sodi¹èu splo¹ne pristojnosti, ki zadevo obravnava kot nujno. IX. NADZOR 49. èlen Nadzor nad izvajanjem doloèb 11., 15., 16., in 46. èlena tega zakona izvajajo kmetijski in gozdarski in¹pektorji. Kadar kmetijski ali gozdarski in¹pektor pri opravljanju nadzora utemeljeno sumi, da je storjen prekr¹ek, zaèasno zase¾e predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekr¹ek ali so s prekr¹kom nastali. Kmetijski ali gozdarski in¹pektor preda predmete, ki jih zaèasno zase¾e, takoj s predlogom za uvedbo postopka o prekr¹ku pristojnemu organu za postopek o prekr¹kih. 50. èlen Èe imetnik ¾lahtniteljske pravice izka¾e za verjetno, da bi bila z izvozom doloèenega materiala zavarovane sorte iz Slovenije ali uvozom v Slovenijo njegova ¾lahtniteljska pravica kr¹ena, lahko fitosanitarni in¹pektorji na meji na njegov predlog odredijo: da lahko imetnik ali njegov zastopnik pregleda ta material; da se ta material zase¾e, izkljuèi iz prometa in shrani. V predlogu iz prej¹njega odstavka mora upravièenec predlo¾iti fitosanitarnemu in¹pektorju podroben opis materiala zavarovane sorte, zadovoljive dokaze o ¾lahtniteljski pravici in njeni verjetni kr¹itvi. Na zahtevo fitosanitarne in¹pekcije mora imetnik zalo¾iti var¹èino za morebitno ¹kodo, ki bi nastala s temi ukrepi. Fitosanitarni in¹pektor mora o sprejetih ukrepih nemudoma obvestiti izvoznika oziroma uvoznika in prejemnika materiala zavarovane sorte, èe gre za uvoz materiala zavarovane sorte v Slovenijo. Fitosanitarni in¹pektor preklièe sprejete ukrepe, èe upravièenec v sedmih dneh ne vlo¾i to¾be ali ne zaène drugega postopka v opravièilo sprejetih ukrepov. X. KAZENSKE DOLOÈBE 51. èlen Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekr¹ek kaznuje pravna oseba, èe brez dovoljenja imetnika ¾lahtniteljske pravice prideluje ali razmno¾uje semenski material po tem zakonu zavarovane Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] sorte, èe pripravlja material zavarovane sorte za razmno¾evanje, èe da v promet, uvozi ali izvozi semenski material zavarovane sorte ali èe hrani material zavarovane sorte za prej navedene namene (15. èlen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekr¹ek iz prej¹njega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekr¹ek iz prvega odstavka tega èlena kaznuje posameznik, ki stori ta prekr¹ek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje fizièna oseba, ki stori prekr¹ek iz prvega odstavka tega èlena. 52. èlen Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se za prekr¹ek kaznuje pravna oseba: èe v nasprotju s prvim odstavkom 11. èlena spravi v promet material zavarovane sorte, èe pri tem ni navedeno registrirano ime sorte ali èe ime ni pravilno navedeno; èe v nasprotju s petim odstavkom 11. èlena uporabi ime po tem zakonu zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoèe zamenjati s tem imenom, za neko drugo sorto iste ali sorodne vrste; èe v nasprotju z drugim odstavkom 16. èlena oziroma s 46. èlenom ne da imetniku zahtevanih podatkov. Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se za prekr¹ek iz prej¹njega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se za prekr¹ek iz prvega odstavka tega èlena kaznuje posameznik, ki stori ta prekr¹ek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se kaznuje fizièna oseba, ki stori prekr¹ek iz prvega odstavka tega èlena. XI. PREHODNE IN KONÈNE DOLOÈBE 53. èlen Sorta, ki je bila do uveljavitve tega zakona zavarovana po prej veljavnih predpisih, u¾iva varstvo po tem zakonu do izteka pridobljene ¾lahtniteljske pravice. ®lahtniteljska pravica za sorto iz prej¹njega odstavka se lahko razglasi za nièno in odpravi le, èe se ugotovi, da ob dodelitvi te pravice niso bili izpolnjeni pogoji glede razloèljivosti, izenaèenosti oziroma nespremenljivosti sorte. 54. èlen Postopki za zavarovanje sorte, ki so ob uveljavitvi tega zakona v teku, se nadaljujejo po tem zakonu. Ne glede na doloèbo prej¹njega odstavka se lahko izjemoma zavaruje sorta, ki na dan uveljavitve tega Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] zakona ni nova, èe: je bila prijava za varstvo sorte vlo¾ena pred sprejetjem tega zakona, sorta izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje iz 4. èlena tega zakona in je zavarovana ali pa je v postopku za zavarovanje v eni od dr¾av podpisnic mednarodnih pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija, in se postopek konèa z zavarovanjem sorte. V primeru podelitve ¾lahtniteljske pravice po prej¹njem odstavku traja ¾lahtniteljska pravica ¹e najveè 20 let oziroma 25 let za lesnate rastline od dneva podelitve ¾lahtniteljske pravice v dr¾avi èlanici, v kateri je bila sorta najprej zavarovana. 55. èlen Minister izda predpise na podlagi tega zakona najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vlada Republike Slovenije izda predpis o pristojbinah najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona. Urad se organizira v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do zaèetka dela urada opravlja njegova dela in naloge ministrstvo. Republika Slovenija zagotovi prostore in opremo ter finanèna sredstva za organiziranje in delovanje urada. 56. èlen Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati: a) doloèbe zakona o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, ¹t. 38/80 in 82/90), ki se nana¹ajo na varstvo sort kmetijskih in gozdnih rastlin: iz poglavja I. TEMELJNE DOLOÈBE: 1. èlen v delu, ki se nana¹a na varstvo novih sort in tujih sort; 4. toèka 2. èlena, drugi odstavek 4. èlena ter 7. do 10. èlen; poglavje III. VARSTVO SORTE: 37. do 62. èlen; iz poglavja IV. KAZENSKE DOLOÈBE: 6. do 9. toèka prvega odstavka 63. èlena; iz poglavja V. PREHODNE IN KONÈNE DOLOÈBE: 66. èlen; b) pravilnik o registru zavarovanih novih domaèih sort in registru zavarovanih tujih sort kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, ¹t. 56/89); c) pravilnik o vsebini in podatkih zahteve za varstvo sort (kultivarjev) kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, ¹t. 56/89). 57. èlen Ta zakon zaène veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Sprejet zakon file:///D/HTML/slv26577.htm[16.01.2025 10:18:27] ©tevilka: 801-12/98-3/1 Ljubljana, dne 3. decembra 1998 Predsednik Dr¾avnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med.