Integrated National Energy and Climate Plan of the Republic of Slovenia

1.1 — Povzetek ............................................................................................................................13

1.1 Povzetek ............................................................................................................................13

1.2 — Pregled sedanjega stanja politike .........................................................................................21

1.2 Pregled sedanjega stanja politike .........................................................................................21

1.3 — Posvetovanja in sodelovanje nacionalnih subjektov in subjektov iz Unije ter njihov izid............25

1.3 Posvetovanja in sodelovanje nacionalnih subjektov in subjektov iz Unije ter njihov izid............25 2 NACIONALNI CILJI ................................................................................................................36

2.1 — Razsežnost razogljičenje ......................................................................................................36

2.1 Razsežnost razogljičenje ......................................................................................................36

2.1.1 — Emisije in odvzemi toplogrednih plinov ........................................................................37

2.1.1 Emisije in odvzemi toplogrednih plinov ........................................................................37

2.1.2 — Energija iz obnovljivih virov ........................................................................................47

2.1.2 Energija iz obnovljivih virov ........................................................................................47

2.2 — Razsežnost energetska učinkovitost .....................................................................................67

2.2 Razsežnost energetska učinkovitost .....................................................................................67 2.2.1 Nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti do leta 2030 ........................................68 2.2.2 Prihranki, doseženi v okviru sheme obveznega zagotavljanja prihrankov .......................69 2.2.3 Okvirni mejniki dolgoročne strategije prenove nacionalnega fonda stavb .......................70

2.2.4 — Okvirni mejniki za leta 2030, 2040 in 2050 ..................................................................71

2.2.4 Okvirni mejniki za leta 2030, 2040 in 2050 ..................................................................71 2.2.5 Pregled ključnih predpostavk projekcij prispevka k URE do leta 2030 ............................71

2.3 — Razsežnost energetska varnost ............................................................................................72

2.3 Razsežnost energetska varnost ............................................................................................72

2.3.1 — Nacionalni cilji in prispevki iz točke c 4. člena ..............................................................73

2.3.1 Nacionalni cilji in prispevki iz točke c 4. člena ..............................................................73

2.4 — Razsežnost notranji trg energije ...........................................................................................77

2.4 Razsežnost notranji trg energije ...........................................................................................77

2.4.1 — Elektroenergetska medsebojna povezanost .................................................................78

2.4.1 Elektroenergetska medsebojna povezanost .................................................................78

2.4.2 — Infrastruktura za prenos in distribucijo energije ...........................................................78

2.4.2 Infrastruktura za prenos in distribucijo energije ...........................................................78

2.4.3 — Povezovanje sektorjev ...............................................................................................80

2.4.3 Povezovanje sektorjev ...............................................................................................80

2.4.4 — Povezovanje trgov .....................................................................................................81

2.4.4 Povezovanje trgov .....................................................................................................81

2.4.5 — Energetska revščina ...................................................................................................83

2.4.5 Energetska revščina ...................................................................................................83

2.5 — Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost ..................................................................84

2.5 Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost ..................................................................84

2.6 — Spremljanje izvajanja NEPN in poročanje ..............................................................................89

2.6 Spremljanje izvajanja NEPN in poročanje ..............................................................................89 3 POLITIKE IN UKREPI .............................................................................................................90

3.1 — Razsežnost razogljičenje ......................................................................................................95

3.1 Razsežnost razogljičenje ......................................................................................................95

3.1.1 — Ukrepi in politike na področju LULUCF ........................................................................95

3.1.1 Ukrepi in politike na področju LULUCF ........................................................................95

3.1.2 — Ukrepi in politike v kmetijstvu................................................................................... 103

3.1.2 Ukrepi in politike v kmetijstvu................................................................................... 103

3.1.3 — Ukrepi in politike na področju odpadkov .................................................................... 111

3.1.3 Ukrepi in politike na področju odpadkov .................................................................... 111

3.1.4 — Ukrepi in politike v gospodarstvu .............................................................................. 114

3.1.4 Ukrepi in politike v gospodarstvu .............................................................................. 114

3.1.5 — Ukrepi in politike finančne narave ............................................................................. 118

3.1.5 Ukrepi in politike finančne narave ............................................................................. 118

3.1.6 — Obnovljivi viri energije ............................................................................................. 127

3.1.6 Obnovljivi viri energije ............................................................................................. 127

3.1.7 — Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH) ...................................................... 137

3.1.7 Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH) ...................................................... 137 3.1.8 Ukrepi prostorskega načrtovanja za prehod v podnebno nevtralno družbo .................. 140

3.2 — Razsežnost energetska učinkovitost ................................................................................... 150

3.2 Razsežnost energetska učinkovitost ................................................................................... 150

3.2.1 — Večsektorski ukrepi URE .......................................................................................... 150

3.2.1 Večsektorski ukrepi URE .......................................................................................... 150

3.2.2 — Industrija ................................................................................................................ 152

3.2.2 Industrija ................................................................................................................ 152

3.2.3 — Stavbe ................................................................................................................. 154

3.2.3 Stavbe ................................................................................................................. 154

3.2.4 — Promet ................................................................................................................. 165

3.2.4 Promet ................................................................................................................. 165

3.3 — Razsežnost energetska varnost .......................................................................................... 186

3.3 Razsežnost energetska varnost .......................................................................................... 186

3.4 — Razsežnost notranji trg energije ......................................................................................... 189

3.4 Razsežnost notranji trg energije ......................................................................................... 189

3.5 — Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost ................................................................ 194

3.5 Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost ................................................................ 194

3.6 — Drugi večsektorski ukrepi .................................................................................................. 204

3.6 Drugi večsektorski ukrepi .................................................................................................. 204

3.6.1 — Prilagajanje na podnebne spremembe ...................................................................... 211

3.6.1 Prilagajanje na podnebne spremembe ...................................................................... 211

3.6.2 — Ukrepi za zmanjšanje okoljske škode ........................................................................ 213

3.6.2 Ukrepi za zmanjšanje okoljske škode ........................................................................ 213 3 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS ODDELEK B: ANALITIČNA OSNOVA .............................................................................................. 217 4 TRENUTNO STANJE IN PROJEKCIJE Z OBSTOJEČIMI POLITIKAMI IN UKREPI ........................ 217

4.1 — Predvideni razvoj glavnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na energetski sistem in trende

4.1 Predvideni razvoj glavnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na energetski sistem in trende emisij toplogrednih plinov .................................................................................................. 218 i. Makroekonomske napovedi (BDP in rast prebivalstva)................................................ 218 ii. Sektorske spremembe, ki naj bi po pričakovanjih vplivale na energetski sistem in emisije TGP ............................................................................................................. 221 iii. Svetovni energetski trendi, mednarodne cene fosilnih goriv, cena ogljika v sistemu EU ETS 227 iv. Stroški tehnološkega razvoja .................................................................................... 228

4.2 — Razsežnost razogljičenje .................................................................................................... 231

4.2 Razsežnost razogljičenje .................................................................................................... 231

4.2.1 — Emisije in odvzemi toplogrednih plinov ...................................................................... 231

4.2.1 Emisije in odvzemi toplogrednih plinov ...................................................................... 231 i. Trendi sedanjih emisij in odvzemov toplogrednih plinov v EU ETS, porazdelitev prizadevanj in sektorji LULUCF ter različni energetski sektorji ..................................... 231 ii. Projekcije razvoja dogodkov v sektorjih z obstoječimi nacionalnimi politikami in ukrepi ter politikami in ukrepi Unije vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) ............. 236

4.2.2 — Energija iz obnovljivih virov ...................................................................................... 240

4.2.2 Energija iz obnovljivih virov ...................................................................................... 240 i. Trenutni delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije ter v različnih sektorjih (ogrevanja in hlajenja, električne energije in prometa) kot tudi po posamezni tehnologiji v teh sektorjih ................................................................... 240

4.2.3 — Okvirne projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami za leto 2030 (z obeti

4.2.3 Okvirne projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami za leto 2030 (z obeti do leta 2040) .......................................................................................................... 242

4.3 — Razsežnost energetska učinkovitost ................................................................................... 250

4.3 Razsežnost energetska učinkovitost ................................................................................... 250 i. Trenutna raba primarne in končne energije v gospodarstvu in posameznih sektorjih (vključno z industrijskim, stanovanjskim, storitvenim in prometnim sektorjem) ............ 250 ii. Trenutne možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje ................................................................................. 251 iii. Projekcije glede obstoječih politik energetske učinkovitosti, ukrepov in programov za porabo primarne in končne energije za vsak sektor vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) ........................................................................................................... 253 iv. Stroškovno optimalne ravni minimalne energetske učinkovitosti, ki izhajajo iz nacionalnih izračunov, v skladu s 5. členom Direktive 2010/31/EU .............................. 263

4.4 — Razsežnost energetska varnost .......................................................................................... 263

4.4 Razsežnost energetska varnost .......................................................................................... 263 i. Trenutna mešanica virov energije, domači viri energije, odvisnost od uvoza, vključno z zadevnimi tveganji ................................................................................... 263 4.4.1 Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) ter z dodatnimi politikami in ukrepi NEPN ............................... 274

4.5 — Razsežnost notranji trg energije ......................................................................................... 284

4.5 Razsežnost notranji trg energije ......................................................................................... 284

4.5.1 — Elektroenergetska medsebojna povezanost ............................................................... 284

4.5.1 Elektroenergetska medsebojna povezanost ............................................................... 284 i. Trenutna raven medsebojne povezanosti in glavni povezovalni daljnovodi .................. 284 ii. Projekcije zahtev za širitev omrežja vsaj do leta 2040 (tudi za leto 2030) .................... 285

4.5.2 — Infrastruktura za prenos energije ............................................................................. 286

4.5.2 Infrastruktura za prenos energije ............................................................................. 286

4.5.3 — Ključne značilnosti obstoječe infrastrukture za prenos električne energije in plina ........ 286

4.5.3 Ključne značilnosti obstoječe infrastrukture za prenos električne energije in plina ........ 286 i. Projekcije zahtev za širitev omrežja vsaj do leta 2040 (tudi za leto 2030) .................... 289

4.5.4 — Trg električne energije in plina, cene energije ........................................................... 297

4.5.4 Trg električne energije in plina, cene energije ........................................................... 297 i. Trenutne razmere na trgu električne energije in plina, vključno s cenami energije ....... 297

4.5.5 — Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040

4.5.5 Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) ............................................................................................ 303

4.6 — Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost ................................................................ 303

4.6 Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost ................................................................ 303 i. Trenutne razmere v sektorju nizkoogljičnih tehnologij in, kolikor je mogoče, njegov položaj na svetovnem trgu (potrebna je analiza na ravni Unije ali svetovni ravni) ........ 303 4 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

4.6.1 — Trenutna raven javne in, kadar je na voljo, zasebne porabe za raziskave in

4.6.1 Trenutna raven javne in, kadar je na voljo, zasebne porabe za raziskave in inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij, trenutno število patentov in trenutno število raziskovalcev ................................................................................... 306 iii. Razčlenitev trenutnih cenovnih elementov, ki sestavljajo tri glavne cenovne komponente (energija, omrežje, davki/dajatve) ......................................................... 310 iv. Opis energetskih subvencij, tudi za fosilna goriva ...................................................... 314 5 OCENA UČINKA NAČRTOVANIH POLITIK IN UKREPOV .......................................................... 315

5.1 — Učinki načrtovanih politik in ukrepov na energetske sisteme in emisije ................................. 315

5.1 Učinki načrtovanih politik in ukrepov na energetske sisteme in emisije ................................. 315

5.1.1 — Projekcije razvoja energetskega sistema do leta 2040 ................................................ 315

5.1.1 Projekcije razvoja energetskega sistema do leta 2040 ................................................ 315 5.1.2 Projekcije razvoja emisij in odvzemov toplogrednih plinov do leta 2050 ...................... 322

5.1.3 — Projekcije emisij onesnaževal zraka do leta 2040 ....................................................... 323

5.1.3 Projekcije emisij onesnaževal zraka do leta 2040 ....................................................... 323

5.1.4 — Prihranki energije .................................................................................................... 324

5.1.4 Prihranki energije .................................................................................................... 324

5.1.5 — Obnovljivi viri energije ............................................................................................. 325

5.1.5 Obnovljivi viri energije ............................................................................................. 325

5.2 — Kazalniki makroekonomskih in družbenih učinkov ................................................................ 326

5.2 Kazalniki makroekonomskih in družbenih učinkov ................................................................ 326

5.2.1 — Makroekonomski učinki scenarijev z dodatnimi ukrepi ................................................ 326

5.2.1 Makroekonomski učinki scenarijev z dodatnimi ukrepi ................................................ 326

5.2.2 — Družbeni učinki scenarijev z dodatnimi ukrepi............................................................ 328

5.2.2 Družbeni učinki scenarijev z dodatnimi ukrepi............................................................ 328

5.3 — Pregled naložbenih potreb ................................................................................................. 333

5.3 Pregled naložbenih potreb ................................................................................................. 333 5.3.1 Obstoječi naložbeni tokovi in predpostavke o naložbah v prihodnosti, ob upoštevanju načrtovanih politik in ukrepov ................................................................ 335 5.3.2 Sektorski ali tržni dejavniki tveganja ali ovire v nacionalnem ali regionalnem okviru ..... 338 5.3.3 Analiza dodatne javnofinančne podpore ali sredstev za zapolnitev vrzeli...................... 338

5.4 — Primerjava scenarijev ........................................................................................................ 342

5.4 Primerjava scenarijev ........................................................................................................ 342

5.5 — Učinki načrtovanih politik in ukrepov na druge države članice in regionalno sodelovanje

5.5 Učinki načrtovanih politik in ukrepov na druge države članice in regionalno sodelovanje do leta 2030 ..................................................................................................................... 344

5.5.1 — Učinki na energetski sistem v sosednjih in drugih državah članicah v regiji v

5.5.1 Učinki na energetski sistem v sosednjih in drugih državah članicah v regiji v največji mogoči meri ................................................................................................ 344 5.5.2 Učinki na cene energije, energetske službe in povezovanje trgov energije ................... 344

5.5.3 — Učinki na regionalno sodelovanje .............................................................................. 345

5.5.3 Učinki na regionalno sodelovanje .............................................................................. 345 Seznam kratic ............................................................................................................................ 346 Priloga 1: Osnutek predloga kazalnikov za spremljanje doseganja ciljev iz NEPN ........................ 357 Priloga 2: Osnutek predloga kazalnikov za spremljanje izvajanja ukrepov iz NEPN ...................... 361 Priloga 3: Ukrepi, izpostavljeni podnebnim grožnjam ................................................................ 364 5 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Seznam slik Slika 1: Okvirni začrtani potek skupnega deleža OVE Slovenije v bruto končni porabi energije od leta 2021 do leta 2030 ................................................................................48 Slika 2: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju ogrevanje in hlajenje v primerjavi z dejanskim potekom ....................................................................50 Slika 3: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju promet v primerjavi z dejanskim potekom ...................................................................................51 Slika 4: Ocenjen začrtani potek povpraševanja po lesni biomasi, razčlenjen na toploto, elektriko in promet v obdobju 2020‒2030 .........................................................55 Slika 5: Ocenjen začrtani potek povpraševanja po bioenergiji, razčlenjen na toploto, elektriko in promet v obdobju 2020‒2030 .........................................................55 Slika 6: Primerjava napovedanih nacionalnih deležev OVE, izračuna EK in deleža rabe energije v prometu, vir: MzI na podlagi izračunov IJS-CEU, 2019 ............................60 Slika 7: Identificirane in analizirane relevantne varstvene kategorije ...........................................62 Slika 8: Prikaz poteka doseganja prispevka k URE do leta 2030 v končni energiji .........................68 Slika 9: Prikaz poteka doseganja prispevka k URE do leta 2030 v primarni energiji ......................69 Slika 10: Letni in kumulativni prihranki energije v obdobju 2021–2030 na podlagi 8. člena EED ......70 Slika 11: Pričakovane spremembe pri rabi končne energije po posameznih sektorjih in gorivih .......71 Slika 12: Pričakovana struktura rabe primarne energije – oskrba z energijo ...................................73 Slika 13: Pričakovana struktura rabe končne energije ..................................................................74 Slika 14: Shematski prikaz celotnega koncepta in medsebojnih interakcij posameznih modelov za izračun podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 .................................. 218 Slika 15: Realne stopnje rasti bruto domačega proizvoda, vir: SURS in projekcije ........................ 220 Slika 16: Projekcija števila prebivalcev v Sloveniji ...................................................................... 221 Slika 17: Shematski prikaz analiziranih scenarijev ...................................................................... 222 Slika 18: Pregled cen energentov in energije, uporabljenih v scenarijih NEPN (v EUR/GJ) ............ 227 Slika 19: Projekcija cen emisijskih kuponov EU ETS1 na evropskem trgu ..................................... 228 Slika 20: Specifične investicije v tehnologije razpršene proizvodnje električne energije iz OVE ...... 230 Slika 21: Trend gibanja emisij TGP v obdobju 2005–2022 .......................................................... 232 Slika 22: Gibanje emisij ESR sektorjev (neETS1) v obdobju 2005−2022 ...................................... 233 Slika 23: Gibanje emisij ETS1-sektorjev v obdobju 2005−2022 ................................................... 233 Slika 24: Analiza gibanja emisij TGP v prometu v obdobju 2005−2022 ........................................ 234 Slika 25: Analiza gibanja emisij TGP v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu v obdobju 2005−2022 .................................................................................................. 235 Slika 26: Analiza gibanja emisij TGP v sektorju stavbe v obdobju 2005−2022 .............................. 236 Slika 27: Projekcija skupnih emisij TGP do leta 2040 za scenarij z obstoječimi ukrepi in po projekcijah z dodatnimi ukrepi ............................................................................... 236 Slika 28: Projekcija ESR (neETS1) emisij TGP do leta 2040 za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi..................................................................................... 237 Slika 29: Projekcija emisij TGP sektorja ETS1 do leta 2040 za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi..................................................................................... 238 Slika 30: Pretekle neto emisije in projekcija neto emisij v sektorju LULUCF za dva scenarija (OU in DU) .................................................................................................. 239 Slika 31: Struktura bruto rabe končne energije (levo) in bruto rabe OVE (desno) v letu 2021 (vir: SURS) ................................................................................................. 241 Slika 32: Razvoj SE – instalirane kapacitete in proizvodnja elektrike za scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) in scenarija z dodatnimi ukrepi (DU-JE in DU-OVE) .................. 243 6 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 33: Razvoj VE – instalirane kapacitete in proizvodnja elektrike za scenarij z obstoječimi ukrepi in scenarija z dodatnimi ukrepi (DU-JE in DU-OVE)........................... 244 Slika 34: Razvoj mHE – instalirane kapacitete in proizvodnja elektrike za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi ..................................................... 245 Slika 35: Razvoj velikih HE in proizvodnja elektrike na generatorju ............................................. 246 Slika 36: Tokovi lesa v letu 2021 (vir: Gozdarski inštitut Slovenije) ............................................. 247 Slika 37: Razvoj izkoriščanja bioplina (iz kmetijstva, ČN, odpadkov in deponijskega plina) – instalirane kapacitete in proizvodnja elektrike za scenarija OU in DU (NEPN) ................. 249 Slika 38: Projekcija proizvodnje daljinske toplote po virih za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi (desno) ........................................................................ 252 Slika 39: Projekcija proizvodnje daljinske toplote – deleži po virih za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi (desno) ......................................... 252 Slika 40: Projekcija rabe goriv in energije v SDOH z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi (desno) ........................................................................................... 252 Slika 41: Projekcija instalirane moči in proizvodnja električne energije v sistemih SPTE za scenarij z obstoječimi ukrepi in scenarij z dodatnimi ukrepi .......................................... 253 Slika 42: Skupna raba energije v prometu za scenarij z obstoječimi ukrepi in po scenarijih z dodatnimi ukrepi do leta 2040 ................................................................... 255 Slika 43: Projekcija končne rabe energije in strukture goriv za sektor prometa za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarija z dodatnimi ukrepi do leta 2040 ................. 256 Slika 44: Razrez porabe goriv v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu v letu 2020 [%] .......... 257 Slika 45: Projekcija končne porabe energije in struktura goriv za sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij DU ................. 258 Slika 46: Končna raba energije in proizvodnja električne energije v enotah SPTE v industriji po scenarijih ................................................................................................ 259 Slika 47: Razrez porabe goriv v sektorju stavbe v letu 2020 [TJ] ................................................ 260 Slika 48: Projekcija končne porabe energije in struktura goriv za sektor široke rabe za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi do leta 2040 ................... 261 Slika 49: Struktura oskrbe z energijo v letu 2021 ....................................................................... 264 Slika 50: Deleži primarnih virov za proizvodnjo električne energije v obdobju 2019–2023 ............. 266 Slika 51: Deleži primarnih virov za proizvodnjo električne energije za leti 2020 in 2030 po scenarijih .................................................................................................................. 268 Slika 52: Proizvodnja električne energije v HE, TE in NEK v letih 2020 in 2030 po scenarijih ......... 269 Slika 53: Energetska odvisnost, Slovenija .................................................................................. 270 Slika 54: Proizvodnja, raba in pokritost oskrbe z električno energijo v obdobju 2019–2023 ........... 270 Slika 55: Delež primanjkljaja električne energije v Republiki Sloveniji na urni ravni v obdobju 2017–2021 ................................................................................................... 271 Slika 56: Proizvodnja in raba električne energije v Sloveniji za leti 2025 in 2030 po scenarijih (upoštevana je celotna proizvodnja električne energije iz Jedrske elektrarne Krško) ....... 272 Slika 57: Projekcija oskrbe z električno energijo – scenarij OU .................................................... 277 Slika 58: Projekcija oskrbe z električno energijo – scenarij DU-JE ............................................... 277 Slika 59: Projekcija oskrbe z električno energijo – scenarij DU-OVE ............................................ 278 Slika 60: Razlika projekcije oskrbe z električno energijo za scenarij DU-JE in DU-JE brez velikih HE ................................................................................................. 278 Slika 61: Projekcije deležev proizvodnje električne energije v zimskih mesecih (december, januar, februar) po tehnologijah v scenariju DU-JE za leti (a) 2030 in (b) 2035 (ocena delitve med sezonami je preliminarna, rezultati iz modela optimizacije širitve EES še niso vneseni) ........................................................................................ 280 Slika 62: Trenutne proizvodne kapacitete za proizvodnjo in hranjenje električne energije ter projekcija v scenariju DU-JE za leto 2035 .................................................................... 283 Slika 63: Povprečna dnevna vrednost NTC v obdobju 2015–2021 ............................................... 285 7 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 64: Povprečne vrednosti NTC in njihova izkoriščenost med letoma 2018 in 2021 ................. 285 Slika 65: Najbolj obremenjeni daljnovodi glede na 95-odstotno verjetnostno mejo ...................... 287 Slika 66: Topologija 110 kV in srednje napetostnih omrežij v Sloveniji ........................................ 287 Slika 67: Shematski prikaz prenosnega plinovodnega sistema z relevantnimi točkami .................. 289 Slika 68: Projekti za povečanje obratovalne zanesljivosti ............................................................ 293 Slika 69: Projekti za razvoj povezovalnih točk s sosednjimi prenosnimi sistemi ............................ 294 Slika 70: Razvojni načrt operaterja prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024–2033 ..... 295 Slika 71: Projekcija razvoja kapacitet elektrolizerjev in količine proizvedenega vodika iz OVE (zeleni) in jedrske energije (rožnati) .................................................................... 297 Slika 72: Delež bruto domačih izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu, Slovenija ................................................................................................... 306 Slika 73: Državna proračunska sredstva za RRD v Sloveniji v obdobju 2012‒2021 ....................... 308 Slika 74: Eko-inovacijski indeks za EU in Slovenijo v letih 2013–2022 .......................................... 309 Slika 75: Gibanje končne cene električne energije v Sloveniji za značilnega gospodinjskega odjemalca v obdobju 2019–2023......................................................... 311 Slika 76: Končna cena zemeljskega plina za značilnega gospodinjskega odjemalca D2 z vsemi davki in dajatvami za Slovenijo in sosednje države EU v letih 2022 in 2023 ...................................................................................................... 312 Slika 77: Končna cena zemeljskega plina z vsemi davki in dajatvami za značilnega industrijskega odjemalca I3 za Slovenijo in posamezne države EU v letih 2022 in 2023 ...................................................................................................... 313 Slika 78: Struktura končne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v obdobju 2021–2023 ................................................................................................... 313 Slika 79: Struktura končne cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce v obdobju 2021–2023 ................................................................................................... 314 Slika 80: Projekcija končne energije za scenarij z dodatnimi ukrepi (JE in OVE) in scenarij z obstoječimi ukrepi ....................................................................................... 316 Slika 81: Projekcija primarne energije za scenarij z dodatnimi ukrepi (JE in OVE) in scenarij z obstoječimi ukrepi ....................................................................................... 316 Slika 82: Proizvodnja električne energije po energentih v letu 2021 in po scenarijih OU in DU (upoštevana je celotna proizvodnja električne energije iz jedrske elektrarne Krško) brez proizvodnje ČHE ...................................................................................... 322 Slika 83: Projekcija skupnih emisij TGP za scenarije z dodatnimi ukrepi in scenarij z obstoječimi ukrepi ...................................................................................................... 323 Slika 84: Prihranki končne energije v scenariju z obstoječimi in dodatnimi ukrepi do leta 2030 ..... 325 Slika 85: Povečanje rabe OVE v scenariju DU v letu 2030 po sektorjih glede na scenarij OU ......... 325 Slika 86: Povečanje rabe OVE v scenariju DU po virih v letu 2030 glede na scenarij OU ............... 326 Slika 87: Sprememba realnega BDP po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) (%) ....................................................................................... 327 Slika 88: Sprememba realnega razpoložljivega dohodka po dohodkovnih kvintilnih razredih po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) (%) ....... 329 Slika 89: Sprememba realne porabe gospodinjstev po dohodkovnih kvintilnih razredih po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) (%) ....... 330 Slika 90: Sprememba stopnje brezposelnosti po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) ............................................................................... 331 Slika 91: Primerjava skupnih investicij v scenarijih OU in DU za obdobje 2021–2030 .................... 334 Slika 92: Primerjava energetsko-podnebnega dela investicij v scenarijih OU in DU za obdobje 2021–2030 ................................................................................................... 334 Slika 93: Struktura skupnih investicij ter energetsko-podnebnega dela investicij v scenariju DU za obdobje 2021–2030. .......................................................................... 336 8 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 94: Struktura ocenjenih skupnih investicij v javnem sektorju v scenariju DU za obdobje 2021–2030. .................................................................................................. 336 Slika 95: Dinamika energetsko-podnebnega dela investicij – povprečne letne investicije v obdobju 2021–2023 ter v obdobju 2024–2030 DU ..................................... 338 Slika 96: Potrebne spodbude po sektorjih v scenariju DU: letno in kumulativno v obdobju 2024–2030 ................................................................................................... 340 Slika 97: Viri financiranja iz namensko zbranih prispevkov za obdobje 2024–2030 (povprečno letno in kumulativno v obdobju). ............................................................... 340 Slika 98: Viri financiranja iz potrjenih programov za obdobje 2024–2030 (povprečno letno in kumulativno v obdobju). ............................................................... 341 Seznam preglednic Preglednica 1: Ključni cilji in prispevki Slovenije do leta 2030 ......................................................16 Preglednica 2: Okvirni načrt sodelovanja z javnostjo ...................................................................27 Preglednica 3: Sektorski cilji10 za leto 2030 in zmanjšanje emisij TGP v sektorjih ESR ...................39 Preglednica 4: Referenčne vrednosti na podlagi cilja 33 % v letu 2030 ........................................49 Preglednica 5: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju električna energija (OVE-E) .................................................................................49 Preglednica 6: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju ogrevanje in hlajenje (OiH) .................................................................................50 Preglednica 7: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju promet (OVE-T)...................51 Preglednica 8: Ocenjeni začrtani poteki po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030, vključno s pričakovano bruto rabo končne energije, po posamezni tehnologiji v GWh ............................................................53 Preglednica 9: Ocenjeni začrtani poteki v sektorju električna energija po tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030 ...........................................................................53 Preglednica 10: Ocenjeni začrtani poteki v sektorju ogrevanje in hlajenje po tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030 ..........................................................54 Preglednica 11: Ocenjeni začrtani poteki v sektorju promet po tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030 ...........................................................................54 Preglednica 12: Izračuni površin, proizvodnega potenciala in ocena možne nazivne moči iz posamezne vrste OVE za Slovenijo ......................................................................63 Preglednica 13: Ocenjen možen prispevek identificiranega OVE potenciala na območjih brez tveganja ali z malo tveganja k povečanju skupnega deleža OVE v bruto končni porabi energije ...............................................................................64 Preglednica 14: Delež območja s prepoznanim potencialom OVE, ki je umeščen v oceno 3 (zelo visoko tveganje) po posamezni varstveni kategoriji ..............................................65 9 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 15: Ocenjen začrtani potek rabe primarne in končne energije do leta 2030 v TWh .......69 Preglednica 16: Potrebni prihranki v obdobju 2021–2030 ..............................................................70 Preglednica 17: Seznam akcijskih načrtov in drugih operativnih dokumentov, ki jih vključuje NEPN ...................................................................................................91 Preglednica 18: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) ....................................96 Preglednica 19: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) ................................................ 100 Preglednica 20: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju kmetijstva ...... 103 Preglednica 21: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju kmetijstva ........................ 109 Preglednica 22: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju odpadkov ....... 111 Preglednica 23: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju odpadkov ......................... 112 Preglednica 24: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) v industriji in energetiki ..... 114 Preglednica 25: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) v industriji in energetiki ....................... 116 Preglednica 26: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju zelenih javnih financ ......................................................................................... 118 Preglednica 27: Pregled novih finančnih instrumentov (NEPN 2024) na področju prehoda v NOD .. 124 Preglednica 28: Pregled PRENOVLJENIH instrumentov (NEPN 2020) za spodbujanje proizvodnje energije iz OVE .............................................................................. 127 Preglednica 29: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) za spodbujanje proizvodnje energije iz OVE ................................................................................................ 133 Preglednica 30: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) spodbujanja razvoja sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja na OVE in odvečno toploto ................ 137 Preglednica 31: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) spodbujanja razvoja sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja na OVE in odvečno toploto .............................. 138 Preglednica 32: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) prostorskega načrtovanja na področjih URE, OVE in NO virov ........................................................................ 140 Preglednica 33: Pregled novih večsektorskih instrumentov (NEPN 2024) URE ............................... 150 Preglednica 34: Pregled PRENOVLJENIH instrumentov (NEPN 2020) v industriji ........................... 152 Preglednica 35: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) v industriji .......................................... 154 Preglednica 36: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2024) za sektor stavbe ................ 154 Preglednica 37: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) za sektor stavbe.................................. 163 Preglednica 38: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – integralni ukrepi ................................................................................. 165 Preglednica 39: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za zmanjšanje števila/skrajšanje dolžine potovanj ...................... 167 Preglednica 40: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za izboljšanje javnega potniškega prometa ................................ 169 Preglednica 41: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za povečanje deleža poti z aktivno mobilnostjo .......................... 174 Preglednica 42: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za bolj trajnostno uporabo osebnih motornih vozil ..................... 177 Preglednica 43: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za bolj učinkovit tovorni promet ................................................ 179 Preglednica 44: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov na področju alternativnih goriv in drugih ukrepov za zniževanje emisij vozil ............................................... 181 Preglednica 45: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju energetske varnosti .......................................................................................... 186 Preglednica 46: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju energetske varnosti .......... 186 10 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 47: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju energetske infrastrukture, infrastrukture za prenos energije, povezovanja trgov in energetske revščine .......................................................... 189 Preglednica 48: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju energetske infrastrukture, infrastrukture za prenos energije, povezovanja trgov in energetske revščine .......................................................................................... 193 Preglednica 49: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju RRI in konkurenčnosti ................................................................................................. 194 Preglednica 50: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju RRI in konkurenčnosti ....... 202 Preglednica 51: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju drugih večsektorskih ukrepov ...................................................................................... 204 Preglednica 52: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju drugih večsektorskih ukrepov ...................................................................................... 209 Preglednica 53: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) za prilagajanje na podnebne spremembe ...................................................................................... 211 Preglednica 54: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) za zmanjšanje okoljske škode – omilitveni ukrepi .................................................................................. 213 Preglednica 55: Letna sprememba obsega bruto domačega proizvoda po letih v obdobju 2005–2012.......................................................................................... 219 Preglednica 56: Pregled glavnih vsebinskih usmeritev vseh treh analiziranih scenarijev ................. 223 Preglednica 57: Projekcija prometne aktivnosti za potniški promet po različnih scenarijih .............. 225 Preglednica 58: Projekcija prometne aktivnosti za tovorni promet po različnih scenarijih ............... 226 Preglednica 59: Glavni vplivni parametri referenčnega energetsko emisijskega modela REES-SLO za industrijo ..................................................................................... 226 Preglednica 60: Specifične investicije v delno in celovito energetsko prenovo pri eno- in večstanovanjskih stavbah glede na obdobje izgradnje stavbe .............................. 229 Preglednica 61: Specifična investicija v delno in celovito energetsko prenovo pri različnih tipih nestanovanjskih stavb ...................................................................................... 229 Preglednica 62: Specifične investicije v tehnologije razpršene proizvodnje energije in baterijskih SHEE ............................................................................................... 230 Preglednica 63: Skupne emisije TGP v Sloveniji brez LULUCF do leta 2030 po scenarijih ............... 237 Preglednica 64: Emisije TGP virov v Sloveniji, ki niso vključeni v ETS1 (ESR), do leta 2030 po scenarijih...................................................................................... 240 Preglednica 65: Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (SE) v obdobju 2020–2040.......................................................................................... 243 Preglednica 66: Proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah (VE) v obdobju 2020–2040.......................................................................................... 244 Preglednica 67: Normalizirana proizvodnja električne energije v malih hidroelektrarnah (mHE) v obdobju 2020–2040 ................................................... 246 Preglednica 68: Proizvodnja električne energije na generatorju v velikih hidroelektrarnah (HE) brez ČHE v obdobju 2020–2040 ....................................... 246 Preglednica 69: Proizvodnja električne energije iz bioplina v obdobju 2017–2040 ......................... 249 Preglednica 70: Projekcija rabe OVE po virih po različnih scenarijih v primerjavi z dejanskim potekom (vir: SURS, IJS-CEU) ........................................................... 250 Preglednica 71: Zmogljivost in proizvodnja električne energije v tehnologijah SPTE v industriji po scenarijih ....................................................................................... 259 Preglednica 72: Bilanca končne energije za leti 2005 in 2017 ter projekcije za leta 2020, 2030 in 2040 po scenarijih OU in NEPN .............................................. 262 Preglednica 73: Struktura rabe in oskrbe z energijo po energentih za leti 2005 in 2022 ter projekcija po scenarijih OU in DU za leti 2030 in 2040 ........................................ 264 Preglednica 74: Bilančni primanjkljaj električne energije v Republiki Sloveniji na letni ravni ........... 265 11 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 75: Primerjava scenarijev DU-JE s podscenarijem DU-JE brez hidroenergije ............... 282 Preglednica 76: Ocenjena vlaganja v vodikovo infrastrukturo [vir: Vodikova strategija]................. 297 Preglednica 77: Osnovne informacije o delovanju maloprodajnega trga z električno energijo v Sloveniji (podatki za leto 2021, vir: poročilo Agencije za energijo) ....................... 300 Preglednica 78: Osnovne informacije o tehničnih zmogljivostih uvoza in izvoza zemeljskega plina v Slovenijo ............................................................................................... 301 Preglednica 79: Predvidena sredstva v NOO za področje zelenega prehoda po posameznih komponentah ................................................................................................... 304 Preglednica 80: Bruto domači izdatki za RRD glede na vire financiranja v obdobju 2012‒2021 v Sloveniji .......................................................................... 307 Preglednica 81: Bruto domači izdatki za RRD v Sloveniji, ki prihajajo iz državnih virov v obdobju 2012–2021.......................................................................................... 307 Preglednica 82: Eko-inovacijski indeks po komponentah za Slovenijo in primerjava z EU leta 2022 .................................................................................................... 310 Preglednica 83: Podeljene subvencije v energetiki v obdobju 2010‒2021 ..................................... 314 Preglednica 84: Energetska bilanca za projekcije z obstoječimi ukrepi in oba scenarija z dodatnimi ukrepi (energija okolice vključena) ..................................................... 318 Preglednica 85: Projekcija skupnih emisij TGP za scenarija z dodatnimi ukrepi ............................. 323 Preglednica 86: Cilji glede emisij onesnaževal zraka za Slovenijo ................................................. 323 Preglednica 87: Rezultati projekcij za izbrana onesnaževala zraka za projekcijo z dodatnimi ukrepi .............................................................................................. 324 Preglednica 88: Spremembe makroekonomskih kazalnikov po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) (%) .............................. 328 Preglednica 89: Ocenjene skupne investicije v obdobju 2021–2030 po scenariju DU ..................... 337 Preglednica 90: Glavni kazalniki za primerjavo vseh treh analiziranih scenarijev ........................... 343 Preglednica 91: Ukrepi, potencialno izpostavljeni podnebnim grožnjam ....................................... 364 12 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS ODDELEK A: NACIONALNI NAČRT 1 PREGLED IN POSTOPEK VZPOSTAVITVE NAČRTA Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 (s pogledom do leta 2040) določiti cilje, politike in ukrepe za pet razsežnosti energetske unije: 1. razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE)), 2. energetska učinkovitost (URE), 3. energetska varnost, 4. notranji trg energije ter 5. raziskave, inovacije in konkurenčnost. Uredba (EU) 2018/1999 z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (Uredba (EU) 2018/1999) je državam članicam naložila obveznost, da morajo do 31. decembra 2019 predložiti NEPN, do 30. junija 2023 osnutek posodobljenega zadnjega priglašenega NEPN in do 30. junija 2024 posodobljeni zadnji priglašeni NEPN. Vlada je prvi NEPN sprejela 27. februarja 2020. Splošne informacije o pripravi osnutka NEPN in o sprejetju NEPN so na voljo v NEPN, ki je javno objavljen in dostopen na spletni strani NEPN,1 podrobnejše informacije o procesu priprave NEPN in posameznih aktivnostih pa so na voljo na spletni strani NEPN (2020).2 Postopek priprave posodobljenega NEPN se je začel spomladi 2022 in je obsegal: • poročanje o izvajanju sprejetega NEPN, • posodobitev strokovnih podlag za pripravo osnutka posodobljenega NEPN, • pripravo posodobljenega NEPN, • oblikovanje in vodenje podnebnega in energetskega dialoga na več ravneh. Vse postopke, povezane s posodobitvijo NEPN, je na začetku vodilo Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije, po preoblikovanju vlade (aprila 2023) pa je proces vodilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije (MOPE; v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

1.1 — Povzetek

1.1 Povzetek Politični, gospodarski, okoljski in socialni okvir načrta3 Po sprejetju prvega NEPN, 27. februarja 2020, je prišlo do bistvenih sprememb političnega, ekonomskega, okoljskega in socialnega okvira, znotraj katerega se je v obdobju 2022–2024 pripravljal posodobljeni NEPN. Po predstavitvi Evropskega zelenega dogovora s strani Komisije decembra 2019 je bil na ravni EU sprejet niz zakonodajnih aktov (Pripravljeni na 55), vključno z Uredbo (EU) 2021/1119 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti, s katerimi so bili bistveno povišani podnebni in energetski cilji do leta 2030 na ravni EU. Leti 2020 in 2021 so zaznamovali 1 NEPN (2020) je dostopen na povezavi https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf. 2 Spletna stran NEPN (2020) je dostopna na povezavi https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2020/. 3 Ta razdelek je bil preoblikovan v skladu s smernicami Komisije. 13 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS epidemija covida-19, izjemen padec gospodarske aktivnosti in prizadevanja za krepitev okrevanja in odpornosti. Zaradi vojne v Ukrajini so se rekordno povišale cene energentov in sprejet je bil sklop celovite in prilagojene izredne zakonodaje s ciljem zmanjšanja potreb po energiji, obravnavanja visokih cen energije in krepitve solidarnosti (REPowerEU). Na nacionalni ravni pa je januarja 2022 vlada sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda,4 s katero je opredelila leto 2033 kot leto, ko bo Republika Slovenija najpozneje prenehala uporabljati premog za proizvodnjo električne energije. Strategija opredeljuje tudi proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh slovenskih premogovnih regij, identificira ustrezne finančne vire na nacionalni ravni in ravni EU ter določa način upravljanja procesa pravičnega prehoda. Navsezadnje pa je od sprejetja NEPN 2020 prišlo tudi do vrste izrednih vremenskih dogodkov, v Sloveniji na primer do katastrofolnih poplav avgusta 2023, ki so pokazali na nujnost krepitve blaženja podnebnih sprememb in še posebej prilagajanja nanje. Prav tako bi učinkovito celostno prilagajanje podnebnim spremembam pripomoglo k zmanjšanju tveganj podnebno pogojenih nesreč, ki so v zadnjem obdobju tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu pogostejše, njihovo delovanje pa bolj uničujoče. Nesreče, ki zaradi podnebnih sprememb velikokrat postajajo hujše, pogostejše in intenzivnejše, namreč bistveno ovirajo trajnostni razvoj. Slovenija postopoma napreduje v kakovosti življenja in gospodarskem razvoju, zmanjšujejo se tudi nekateri pritiski na okolje, kljub temu pa na številnih področjih gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja precej zaostaja za najrazvitejšimi državami. Pozitivni premiki so bili v zadnjih letih doseženi pri zmanjšanju obremenjenosti okolja, ki ga prebivalke in prebivalci Slovenije še vedno čezmerno obremenjujemo s svojim življenjskim slogom in proizvodnimi procesi. Emisije TGP so se zaradi manjše gospodarske aktivnosti v času gospodarske krize po letu 2008 in izbruhu epidemije covida-19 zmanjšale, a na enoto bruto domačega proizvoda (BDP) njihova raven ostaja višja od povprečja EU. Okoljsko problematično ostaja zlasti povečevanje tranzitnega cestnega prometa in splošne netrajnostne mobilnosti, skupna končna raba energije pa se od leta 2008 postopno znižuje, a ostaja sorazmerno visoka na enoto BDP, predvsem zaradi velikega deleža prometa. Industrija ustvari pomemben del slovenskega BDP (skoraj četrtino), kar je bistveno več kot povprečje EU (okoli 17 %) in poudarja pomen slovenske industrije za gospodarstvo. Velik je delež energetsko intenzivne industrije, tako je kljub visoki energetski učinkovitosti posameznih podjetij in panog (nekatera podjetja se po energetski učinkovitosti uvrščajo v sam evropski vrh) povprečna energetska intenzivnost slovenske industrije visoka. Leta 2022 je bila za 16 % višja od povprečja EU, ogljična intenzivnost pa je bila kljub visokemu deležu energetsko intenzivne industrije pod povprečjem EU, in sicer za 14 %.5 Slovenija še ne dosega EU glede snovne produktivnost, zaostanek znaša 13 %.6 4 Več o sprejeti strategiji je na voljo na povezavi https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalna-strategija-za-izstop-iz-premoga-in-prestrukturiranje-premogovnih-regij/. 5 Razmerje med rabo energije oziroma emisijami TGP v industriji in gradbeništvu (IPCC sektor industrija) glede na dodano vrednost v teh dejavnostih, izraženo v tekočih cenah. Vir: podatki: Eurostat, izračun: IJS CEU. 6 V Sloveniji je snovna produktivnost pod močnim vplivom gradbene dejavnosti in z njo povezane porabe nekovinskih mineralov. Vir: Umar, Poročilo o razvoju 2024, julj 2024. 14 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Poleg tega ima Slovenija ugodne naravne danosti, kot so pestra biotska raznovrstnost ter obalni in morski viri, in pomembno prispeva k biotski raznovrstnosti EU. Kljub temu se zaradi neustrezne rabe naravnih virov, še posebej na področju urbanizacije, kmetijstva in upravljanja voda, ohranjenost vrst in njihovih življenjskih okolij poslabšuje. Prilagajanje podnebnim spremembam ter prehod v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, ki bi ohranilo naravne vire, zahteva spremembe v proizvodnji in potrošnji v bolj trajnostne oblike. S tem bi se lahko ohranila konkurenčnost gospodarstva in izboljšala kakovost življenja prebivalstva na dolgi rok. Strategija, ki se nanaša na pet razsežnosti energetske unije V skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), ki je krovni razvojni dokument države in se celovito navezuje na cilje trajnostnega razvoja Agende 2030,7 je osrednji cilj Slovenije do leta 2030 zagotoviti kakovostno življenje za vse, kar je mogoče uresničiti z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja ustrezne pogoje in priložnosti za zdajšnje in prihodnje rodove. Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050, ki je bila sprejeta julija 2021, vključuje celovito analizo različnih scenarijev za prispevek k izpolnjevanju zavez Unije in držav članic iz Okvirnega sporazuma Združenih narodov o spremembi podnebja in iz Pariškega sporazuma, med drugim scenarij za dosego ničelnih neto emisij TGP v Uniji do leta 2050 in negativnih emisij po tem letu.8 Strokovne podlage za Dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050 in prvi NEPN so bile v Sloveniji pripravljene usklajeno, za pripravo posodobljenega NEPN pa celovito posodobljene in vključene v podnebni in energetski dialog na več ravneh. Posodobljeni NEPN je bil pripravljen upoštevajoč bistveno nadgrajene politike in spremenjene geopolitične razmere na področju energije in podnebja, pri čemer se osredotoča na potrebo po okrepljenem podnebnem delovanju, hitrejšem čistem energetskem prehodu, povečanju energetske varnosti in doseganju načrta REPowerEU ter povečanju odpornosti energetske unije. Posodobljeni NEPN skupaj z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda bistveno krepi pravični prehod in prispeva k blaženju socialnih učinkov. Skupaj z Akcijskim načrtom za zmanjševanje energetske revščine, ki je bil sprejet novembra 2023,9 tudi pomembno krepi politiko in obravnava ukrepe za blaženje energetske revščine in sredstva za njihovo izvajanje. Pravičnost in solidarnost, ključna cilja, ki sta vodila pripravo nacionalne strategije za izstop iz premoga in akcijskega načrta za zmanjševanje revščine, sta sestavna elementa posodobljenega NEPN. Vsi trije dokumenti temeljijo na predpostavki, ki je ključna za zeleni prehod, da nobene osebe in nobenega kraja ne pustimo brez pomoči za seboj. 7 Strategija razvoja Slovenije 2030: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf. 8 Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) je dostopna na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO131. 9 Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let (november 2023) je na voljo na povezavi https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/energetika/energetska_revscina/an_enrev_nov2023.pdf. 15 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Pregledna razpredelnica s ključnimi cilji, politikami in ukrepi načrta Preglednica 1: Ključni cilji in prispevki Slovenije do leta 2030 KLJUČNI CILJI IN PRISPEVKI SLOVENIJE DO LETA 2030 1. Razsežnost razogljičenje Pregled ključnih ciljev: • prispevati k doseganju neto ničelnih emisij TGP na ravni EU do leta 2050, kar je izhodišče za načrtovanje ciljev, politik in potrebnih ukrepov do leta 2030, • zmanjšati skupne emisije TGP za vsaj 55 % do leta 2033 (in od 35 % do 45 % do leta 2030, glede na obseg zmanjšanja delovanja Termoelektrarne Šoštanj) glede na leto 2005, • zmanjšati emisije TGP do leta 2030 za več, kot Sloveniji določa Uredba o delitvi bremen, to je vsaj za 28 % glede na leto 2005, z doseganjem sektorskih10 ciljev: o promet: –1 %, o široka raba: –69 %, o kmetijstvo:50 –2,8 %, o ravnanje z odpadki: –65 %, o industrija:* –40 %, o energetika:* –35 %, * Samo del sektorja, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami. • zmanjšati emisije TGP v stavbah za vsaj 70 % do leta 2030 glede na leto 2005, • zagotoviti, da v sektorju LULUCF v obdobju od leta 2021 do leta 2025 emisije TGP ne presegajo ponorov in da je v letu 2030 ponor v tem sektorju vsaj –146 kt CO2 ekv, • na področju prilagajanja zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb in tveganju podnebno pogojenih nesreč ter občutljivost in ranljivost Slovenije zanje in tako krepiti odpornost in prilagoditvene sposobnosti družbe, • zagotavljanje podnebne pravičnosti, • ukinjanje spodbud za rabo fosilnih goriv do leta 2030, • zagotavljanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo s spodbujanjem trajnostne potrošnje in proizvodnje, • doseči vsaj 33-odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 in o vsaj 55-odstotni delež energije v stavbah iz OVE, o vsaj 30-odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji, o vsaj 2 do 3-odstotno letno povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja in do leta 2030 vsaj 25 do 40- odstotni delež te proizvodnje, 10 Sektorji so določeni v skladu z metodologijo IPCC za pripravo evidenc emisij TGP. V sektor široka raba (CRF 1.A.4) so vključene emisije zaradi rabe energije v gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih in kmetijstvu. V sektor kmetijstvo (CRF 3) so vključene druge emisije iz kmetijskih dejavnosti (emisije iz črevesne fermentacije, razpadanja živalskih iztrebkov, gnojenja in tako dalje). V sektor LULUCF (CRF 4) so vključene spremembe zaloge ogljika, shranjenega v tleh (za šest kategorij rabe tal), v gozdu in lesnih proizvodih. 16 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS KLJUČNI CILJI IN PRISPEVKI SLOVENIJE DO LETA 2030 o vsaj 55-odstotni delež OVE pri proizvodnji električne energije, o vsaj 45-odstotni delež OVE pri ogrevanju in hlajenju, o vsaj 26-odstotni delež OVE v prometu, • pospešeno umeščanje obnovljivih virov energije v prostor, • pospešena solarizacija streh v javnem sektorju, • razogljičenje proizvodnje EE – postopno opuščanje rabe premoga: prenehanje obratovanja premogovnih enot najpozneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda, • postopno razogljičenje sektorjev energijsko intenzivne industrije, ki jih je težko razogljičiti (angl. hard to abate sectors): zagotovitev finančnih spodbud za prestrukturiranje proizvodnih procesov z uvajanjem zelenih tehnologij, obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, vključno z vodikom, in zelenih goriv ter tehnologijami za zajem, transport in uporabo CO2, • večja vlaganja v človeške vire in nova znanja, potrebna za prehod v podnebno nevtralno družbo in za zmanjšanje izvedbenega primanjkljaja, • z ukrepi NEPN prispevati k zmanjšanju emisij onesnaževal zraka. 2. Razsežnost energetska učinkovitost Pregled ključnih ciljev: • pospešeno izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih (tudi pri oskrbi z energijo) kot ključni dejavnik uspešnega izhoda iz energetske krize in učinkovite izvedbe zelenega prehoda (in torej zmanjšanje porabe energije in drugih naravnih virov) po načelu »energetska učinkovitost na prvem mestu«, kar je osnovni pogoj za uspešen in konkurenčen prehod v podnebno nevtralno družbo, • do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost in obseg letnih prihrankov v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov vsaj v skladu z indikativnim ciljem, določenim v novi Direktivi o energetski učinkovitosti, • zagotoviti sistematično izvajanje sprejetih politik in ukrepov, da raba končne energije ne bo presegla 50,2 TWh (4320 ktoe), • zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 15 % do leta 2030 glede na leto 2020 in zagotoviti zmanjšanje emisij TGP v stavbah vsaj za 70 % do leta 2030 glede na leto 2005, • raba končne energije v javnem sektorju se bo do leta 2030 zmanjšala za 1,9 % letno v primerjavi z izhodiščnim letom, • letno prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v javnem sektorju, • zagotoviti dostopnost do energetske učinkovitosti vsem – tudi finančno šibkejšim uporabnikom, • aktivna in pospešena podpora industriji za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti, uvajanju novih učinkovitih zelenih tehnologij in krožnega gospodarstva, • pospešiti izvedbo programov za informiranje, ozaveščanje in usposabljanje različnih ciljnih skupin o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe tehnologij za URE in izrabo OVE ter razumevanja koncepta zadostnosti in motivacijo za manj intenzivno materialno blaginjo. 17 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS KLJUČNI CILJI IN PRISPEVKI SLOVENIJE DO LETA 2030 3. Razsežnost energetska varnost Pregled ključnih ciljev: • zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, • diverzifikacija dobavnih virov in poti, proizvodnih zmogljivosti, lokacij, tehnologij in energentov pri oskrbi z energijo, • zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo: o ohranjati visoko raven elektroenergetske povezanosti s sosednjimi državami, cilj je več kot 80 %, o vsaj 85 % oskrbe z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100 % do leta 2040 ter o zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti – sposobnosti za pokrivanje potreb odjemalcev po električni moči in energiji v vseh stanjih ob upoštevanju načrtovanih in nenačrtovanih razpoložljivosti vseh njegovih elementov: • zagotavljanje čim nižje vrednosti kazalnika pričakovanega tveganja izpada napajanja (kazalnik LOLE77), • zagotavljanje vsaj 75 % potrebne moči v kritičnih urah obremenitev prenosnega elektroenergetskega omrežja z domačimi proizvodnimi kapacitetami do leta 2030 in ohranjanje vsaj 80 % potrebne moči tudi po letu 2033 (opustitev rabe premoga), o nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji ter čim prej in ne pozneje kot leta 2028 sprejeti kakovostno in transparentno odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne, o povečanje odpornosti elektrodistribucijskega omrežja proti motnjam in zmanjšanje morebitnih vplivov na naravno okolje (požari) – povečati delež podzemnega srednjenapetostnega omrežja s sedanjih 35 na vsaj 50 %, o pospešen razvoj sistemskih storitev in aktivna vloga odjemalcev na področju električne energije, daljinske toplote in drugega ter zagotovitev obveznega zagotavljanja zakupa vsaj minimalnega obsega sistemskih storitev znotraj Republike Slovenije, • zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe s plini: o nadgradnje povezav s sosednjimi državami in priprava na delovanje z novimi obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini, o zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju fosilnih goriv tudi z domačo proizvodnjo obnovljivih in nizkoogljičnih plinastih in tekočih goriv; cilj do leta 2030 vsaj 5-odstotni delež obnovljivih in nizkoogljičnih plinastih goriv in 1-odstotni delež tekočih goriv iz virov v Sloveniji, • pospešen razvoj tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije in izpolnjevanje naslednjih podciljev: o s pospešeno izgradnjo sistemov za hranjenje EE (SHEE): črpalnih elektrarn, baterij, pretvornikov v vodik in drugo zagotoviti, da bo delež njihove kapacitete (v GWh) v dnevni rabi EE večji od deleža skupne letne proizvodnje sončnih in vetrnih elektrarn v letni rabi EE, 18 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS KLJUČNI CILJI IN PRISPEVKI SLOVENIJE DO LETA 2030 o zagotoviti prigradnjo SHEE k novim velikim SE, ki bo zagotavljala vsaj 25-odstotno zmogljivost njihove nazivne moči (kW); SHEE mora zagotavljati kapaciteto (kWh) za 2 do 4 ure delovanja pri nazivni moči, o spodbujanje vgradnje hranilnikov toplote k toplotnim črpalkam, v SDOH in drugo, o spodbuditi izgradnjo dveh večjih enot za elektrolizo za shranjevanje viškov proizvedene električne energije v vodik in preučiti možnosti skladiščenja. 4. Razsežnost notranji trg energije Pregled ključnih ciljev: • zagotoviti dodatne finančne, človeške in tehnične vire za pospešitev celovitega razvoja in vodenja omrežja za distribucijo električne energije za večjo zmogljivost, odpornost proti motnjam, za naprednost, povezljivost in prilagodljivost, kar bo omogočilo izkoriščanje prožnosti virov in bremen, vključevanje toplotnih črpalk, pospešeno uvajanje e-mobilnosti, vključevanje naprav za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz OVE, • učinkoviteje umeščati elektroenergetsko infrastrukturo v prostor, • najpozneje do leta 2027 vzpostaviti stalni monitoring kakovosti napetosti na merilnih mestih odjemalcev električne energije v povezavi z nadgradnjo sistema naprednega merjenja električne energije in zagotavljanjem tehničnih pogojev za razvoj trga s prožnostjo, • nadaljnji razvoj regulatornega okvira za podporo prehodu v podnebno nevtralno družbo, da bodo potrjeni načrti razvoja omrežij in naložbeni načrti operaterjev omrežij lahko usklajeni in da bo delež zagotovljenih investicijskih sredstev za izvedbo potrjenih načrtov razvoja operaterjev elektroenergetskih omrežij 100-odstoten, • podpora razvoju učinkovitega in konkurenčnega trga za popolno izkoriščanje prožnosti elektroenergetskega sistema in novih tehnologij, da bo v letu 2030 ponudba prožnosti na trgu storitev omogočala zagotavljanje 100 % zahtev po RPF, • podpora medsektorskemu povezovanju z zagotavljanjem večje povezljivosti tehnologij razpršene proizvodnje, rabe in hranjenja električne energije in toplote, e- mobilnosti ter razvoju in izvajanju novih medsektorskih energetskih storitev, • spodbujati razvojno in raziskovalno sodelovanje med podjetji v in izven sektorja, • zagotoviti nadaljnji razvoj plinovodnega sistema in priprava sistema na uvajanje (obratovanje) vodika v skladu s plinskimi tokovi in zmogljivostmi sistema ter uvajanje vodika in drugih novih virov obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, • pripraviti regulatorno in podporno okolje za proizvodnjo nadomestnih obnovljivih in nizkoogljičnih plinov in pripravo plinovodnih omrežij za transport in oskrbo z novimi plini (indikativni cilj je vsaj 10-odstotni delež obnovljivega in nizkoogljičnega metana ter vodika v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030) ter podpreti razvoj in raziskave ter projekte domače proizvodnje teh plinov, • omogočiti blaženje in zmanjševanje energetske revščine s pospešenim izvajanjem obstoječih ciljnih ukrepov in ukrepov komplementarnih politik (med drugimi socialne, stanovanjske) s ciljem zmanjšanja deleža energetsko revnih gospodinjstev do leta 2030 do vrednosti med 4,6 in 3,8 %. Izvesti naložbe na področju URE in OVE v najmanj 8000 19 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS KLJUČNI CILJI IN PRISPEVKI SLOVENIJE DO LETA 2030 energetsko revnih gospodinjstvih in s tem v obdobju 2021–2030 zagotoviti kumulativni prihranek energije v višini 573 GWh. 5. Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost Pregled ključnih ciljev: • povečanje vlaganj v raziskave in razvoj – najmanj 3,5 % BDP do leta 2030 (od tega najmanj 1,25 % BDP javnih sredstev v skladu z ReZrIS30), • večja vlaganja v razvoj človeških virov in novih znanj, potrebnih za prehod v podnebno nevtralno družbo, tudi s predvidenim postopnim povečanjem financiranja visokega šolstva na 1,5 % BDP, • povezovanje vsebin nove Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2030 (ReZrIS30) in vsebin Nacionalnega programa visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30) z NEPN in s tem spodbuda za financiranje vsebin podnebnih ukrepov, • podpora podjetjem in drugim gospodarskim subjektom za učinkovit in konkurenčen prehod v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, • spodbujanje ciljnih raziskovalnih projektov in multidisciplinarnih raziskovalno-razvojnih programov na vseh ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL 1–9) ter demonstracijskih projektov s ciljem doseganja podnebno nevtralne družbe in krožnega gospodarstva, za katere obstaja neposredni interes gospodarstva ali javnega sektorja in ki izpolnjujejo cilje nacionalnega razvoja, zlasti na področjih energetske učinkovitosti, krožnega gospodarstva, zelenih energetskih tehnologij in trajnostnega kmetijstva, • usmerjanje podjetij k financiranju in vključevanju v raziskovalno-razvojne programe in demonstracijske projekte z aktivno davčno politiko, • spodbujanje novih in okrepitev obstoječih raziskovalno-razvojnih programov v skladu s cilji iz NEPN in Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), • spodbujanje uporabe digitalizacije pri podnebnih ukrepih in povečanje kibernetske varnosti v vseh strateških sistemih, • uporaba naprednih metod in tehnologij (tudi superračunalniških kapacitet) pri modeliranju, simuliranju, merjenju in spremljanju podnebnih sprememb ter iskanju rešitev za zmanjšanje emisij, prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in prilagajanje na podnebne spremembe, • spodbujanje raziskovalno-razvojnih programov sodelovanja javnega in zasebnega sektorja na vseh ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL 1–9) s ciljem doseganja podnebno nevtralne družbe, zlasti na področjih Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), ki prispevajo k podnebnim ciljem, • podpora nadgradnji in vzpostavitvi raziskovalnih infrastruktur v javnih raziskovalnih organizacijah za naložbe v uvajanje tehnologij, sistemov in infrastruktur za cenovno dostopno čisto energijo (vključno s tehnologijami za shranjevanje energije, zmanjšanje emisij, energetskimi poligoni in raziskovalno jedrsko infrastrukturo), 20 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS KLJUČNI CILJI IN PRISPEVKI SLOVENIJE DO LETA 2030 • aktivno vključevanje Slovenije v evropske pobude za spodbujanje inovacij in v projekte centraliziranih skladov EU na področju podnebno nevtralne družbe in krožnega gospodarstva, • vzpostaviti konkurenčne pogoje za raziskovalno-razvojno in inovativno delo v javnih podjetjih, • konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor s tremi strateškimi cilji v skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) in njenimi cilji: o doseganje 95-odstotne povprečne produktivnosti v EU do leta 2030, o uvrstitev v skupino držav vodilnih inovatork EU do leta 2030 (Evropski inovacijski indeks najmanj 125 v S5), o uvrstitev v prvo tretjino držav EU po vseh petih osrednjih sestavinah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe do leta 2030 (najmanj deveto mesto v S5).

1.2 — Pregled sedanjega stanja politike

1.2 Pregled sedanjega stanja politike Nacionalni energetski sistem in energetski sistem Unije ter okvir politike nacionalnega načrta Z Evropskimi podnebnimi pravili je cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanja emisij TGP za vsaj 55 % do leta 2030 na ravni EU postal pravno zavezujoč. Zakonodajni paket Pripravljeni na 55 je bistveno nadgradil okvir energetske in podnebne politike do leta 2030. Cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 je v letu 2022 postal tudi nacionalni podnebni cilj Slovenije (ZVO-2). Slovenija je dolžna učinkovito, pravočasno in pravično prispevati k doseganju ciljev in izvajanju ukrepov, ki jo na področju podnebnih sprememb zavezujejo na ravni EU in na mednarodni ravni. Dolgoročno se je Slovenija zavezala, da bo upoštevala zaveze iz Pariškega sporazuma, ki ga je ratificirala leta 2016, in z zmanjševanjem emisij TGP ustrezno prispevala k cilju, da se ohrani dvig povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, in prizadevanjem, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Cilji energetske in podnebne politike Slovenije so v skladu z Resolucijo o dologoročni podnebni strategiji Slovenije (ReDPS50) in so zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način ter prehod v podnebno nevtralno družbo. Podnebna in energetska politika sledi ciljem podnebne pravičnosti in trajnostnega razvoja s tem, da se med drugim ustvari spodbudno okolje za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, izboljša kakovost življenja in poveča okoljska odgovornost ter zagotovijo sprejemljive energetske storitve za prebivalce in gospodarstvo. Cilji podnebne politike usmerjajo sektorje, ki prispevajo največ emisij TGP, k spoštovanju specifičnih sektorskih ciljev. 21 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ključni izzivi za Slovenijo na področju energetske in podnebne politike so: • postopno zmanjšanje porabe energije ter povečevanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih, • pospešeni razvoj omrežja za distribucijo električne energije (vključno z zagotavljanjem potrebnih finančnih virov in trajnostno naravnanim določanjem višine omrežnine) za večjo jakost, odpornost proti motnjam in naprednost, kar bo omogočilo pospešeno izkoriščanje prožnosti virov in bremen, integracijo toplotnih črpalk, izpolnjevanje zahtev, povezanih s pospešenim uvajanjem e-mobilnosti, in pospešeno integracijo naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, • učinkovito in trajnostno umeščanje infrastrukturnih projektov, ki prispevajo k doseganju cilja podnebno nevtralne družbe, v prostor, • izstop iz premoga in postopno opuščanje preostalih fosilnih virov v vseh sektorjih, • trajnostno upravljanje prometa in prehod na alternativna goriva, • pospešeni razvoj in razogljičenje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, • razogljičenje oskrbe z zemeljskim plinom ter povezovanje sektorjev plina in električne energije, • ohranjanje odličnosti in varnega obratovanja jedrskih objektov v Sloveniji ter priprava usmeritev za odločitev o prihodnji rabi jedrske energije in morebitni izgradnji nove jedrske elektrarne, • tehnološki razvoj in komercialni preboj URE in OVE, neto ničelnih naprednih tehnologij in storitev, vključno s shranjevanjem energije, • postopno razogljičenje energijsko intenzivne industrije in zagotovitev finančnih spodbud za prestrukturiranje proizvodnih procesov z uvajanjem zelenih tehnologij, • vzpostavljanje pogojev za prehod v podnebno nevtralno družbo v okviru prostorskega razvoja, • zmanjševanje izvedbenega primanjkljaja pri vseh akterjih in na vseh ravneh za celovito in uspešno upravljanje in izvedbo ukrepov za prehod v podnebno nevtralno družbo, • prilagoditev infrastrukture (na primer energetske, prometne, stavbe) na spremenjene podnebne razmere. Sedanje energetske in podnebne politike ter ukrepi, ki se nanašajo na pet razsežnosti energetske unije Vlada je maja 2019 podprla cilj, da se na ravni EU do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost. Julija 2021 je bila sprejeta Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), s katero si je Slovenija postavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. Slovenija je ta cilj leta 2022 tudi uzakonila z novelo Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki v 143. členu določa, da država zagotovi uresničevanje cilja podnebne politike oziroma podnebno nevtralnost v Sloveniji do leta 2050. Ministrstvo je septembra 2022 v skladu z zavezo in vizijo Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050 začelo pripravljati nov predlog zakona o podnebnih spremembah, ki bo služil kot pravni okvir za izvajanje, upravljanje in spremljanje vseh vidikov podnebne politike v Sloveniji ter poročanje o njih. 22 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Na področju prilagajanja podnebnim spremembam je Slovenija že leta 2016 sprejela Nacionalni strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam (SOPPS), ki vključuje usmeritve za večjo vključenost prilagajanja v politike, ukrepe in ravnanja.11 V dokumentu je podana vizija, da bo Slovenija do leta 2050 postala na vplive podnebnih sprememb prilagojena in odporna družba z visoko kakovostjo in varnostjo življenja, ki celovito izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Enaka vizija je podana v Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Ključni cilj posodobljenega NEPN na področju prilagajanja podnebnim spremembam je odločna krepitev politik in ukrepov, vključno z raziskavami in pripravo ustreznih strokovnih podlag. Ukrepi učinkovite rabe energije imajo pozitivne učinke tako za končne odjemalce in gospodarstvo kakor tudi za okolje, hkrati pa imajo tudi izrazito ugodne makroekonomske učinke, kot so spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv. Spodbujanje učinkovite rabe energije pri odjemalcih zmanjšuje porabo in s tem stroške za energijo, pozitivno vpliva na zdravje ljudi, gospodarstvu pa učinkovitejša raba energije povečuje konkurenčnost. Povečanje učinkovite rabe energije (in torej zmanjšanje njene rabe) je prvi in ključni ukrep Slovenije za prehod v podnebno nevtralno družbo. Cilj zmanjševanja emisij TGP se odraža tudi v določitvi čim bolj ambicioznega in razvojno naravnanega deleža OVE v končni rabi, ki ustrezno upošteva relevantne nacionalne okoliščine. S posodobljenim NEPN si bo Slovenija aktivno prizadevala oblikovati ustrezno strukturno okolje in spodbuditi potrebne spremembe, ki bodo omogočili doseganje bistveno višjega in bolj ambicioznega cilja OVE v končni rabi energije do leta 2030 z namenom bistvenega povečevanja deleža OVE do leta 2040 (in 2050) ob naslednji posodobitvi NEPN. V skladu s sprejeto Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (ReDMRJE) Republika Slovenija podpira trajnostno, varno, miroljubno in odgovorno izkoriščanje jedrske energije in preučuje možnosti za širitev jedrskega programa z izgradnjo novih jedrskih elektrarn, vključno z malimi modularnimi reaktorji. Na področju prometa in prometne infrastrukture do leta 2030 je v Sloveniji temeljni dokument Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030.12 V preteklih letih so že bili izvedeni številni ukrepi za razvoj železniške infrastrukture in javnega prometa ter na področju trajnostne mobilnosti (ti ukrepi so podrobneje navedeni v poglavju 4). Pomemben vpliv na področju prometa bo imel leta 2022 sprejet Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), ki določa cilje in načela prometnega načrtovanja, vrste celostnih prometnih strategij (državno, regionalno, lokalno), pravila za povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja ter smernice finaciranja ukrepov trajnostne mobilnosti. Zanesljivost oskrbe je eden od treh temeljnih stebrov energetske politike in je neločljivo povezan s podnebno trajnostjo in konkurenčnostjo oskrbe z energijo. Za zanesljivo oskrbo z energijo bo Slovenija trajnostno in ekonomsko upravičeno zagotovila zadostno oskrbo z energetskimi viri ter zadostno zmogljivost in razpršenost dobavnih poti, dovolj zmogljiva in redno vzdrževana omrežja, ustrezne čezmejne povezave ter obratovalno zanesljivo in učinkovito sodelovanje energetskih sistemov, razpršenih virov električne energije in hranilnikov 11 Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, ki ga je sprejela vlada decembra 2016, je dostopen na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOPE/Okolje/Podnebne-spremembe/SOzP.pdf. 12 Dostopno na spletni strani: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MzI/Dokumenti/Strategija-razvoja-prometa-v-Republiki- Sloveniji-do-leta-2030.pdf. 23 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS energije. Glede na velikost Slovenije in energetsko politiko EU je za Slovenijo zelo pomembna prepletenost dobavnih poti in virov v regiji. Ob upoštevanju vplivov podnebnih sprememb in prehoda na nizkoogljične vire energije bo ohranjanje zanesljivosti oskrbe še posebej poudarjeno v elektroenergetskem sistemu. Za doseganje ambicioznih ciljev energetske in podnebne politike bo Slovenija zagotovila boljše pogoje za pospešeni razvoj omrežja za distribucijo električne energije za njegovo večjo jakost, odpornost proti motnjam, za naprednost in izkoriščanje prožnosti virov in bremen, saj je to omrežje temelj prihodnjega prehoda v podnebno nevtralno družbo in bo le takšno omogočilo učinkovito in uravnoteženo elektrifikacijo ogrevanja in izpolnjevanje zahtev, povezanih s pospešenim uvajanjem e-mobilnosti, ter pospešeno integracijo naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Slovenija si bo prizadevala čim bolj zmanjšati rabo in uvoz fosilnih virov energije z izstopom iz premoga in s postopnim opuščanjem rabe fosilnih virov energije, pri čemer bo poudarek na povečanju učinkovite rabe energije ter večji rabi obnovljivih in nizkoogljičnih virov. Elektroenergetska medsebojna povezanost Slovenije se je v letih 2020 in 2021 gibala okoli 80 %, s čimer je Slovenija krepko presegala cilj 15 % za leto 2030. Slovenija ima več projektov skupnega interesa na področju prenosa zemeljskega plina. S projektom prenosne povezave med Slovenijo in Madžarsko se bo vzpostavila manjkajoča plinovodna povezava med obema sistemoma in omogočil prenos plina iz Madžarske prek Slovenije v Italijo in obratno ter s tem dostop do terminalov za LNG in podzemnih skladišč. Drugi projekt se nanaša na povečanje dvostranskih zmogljivosti prenosne povezave med slovensko-hrvaško in slovensko-avstrijsko interkonekcijo za dostop do terminalov za LNG. Poleg tega Slovenija načrtuje dva dvosmerna vodikova koridorja, Madžarska–Slovenija–Italija in Hrvaška–Slovenija–Avstrija, ki bosta sestavljena deloma iz obstoječe plinske in deloma iz nove vodikove infrastrukture. Za vzpostavitev koridorjev bodo uporabljeni plinovodi podvojene plinske hrbtenice, kar bo omogočalo vzpostavitev in sočasno ločeno obratovanje dveh vzporednih prenosnih sistemov, enega za plin in enega za vodik. Za področje raziskav, razvoja, inovacij in konkurenčnosti (vključno s cilji energetske unije) je bila marca 2022 sprejeta nova Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2030 (ReZrIS30).13 Za doseganje zastavljenih ciljev posodobljeni NEPN potrjuje cilj ReZrIS30 glede povečanja vlaganj v raziskave in razvoj v višini najmanj 3,5 % BDP do leta 2030 (od tega 1,25 % BDP javnih sredstev), pri čemer se bodo sredstva, namenjena ciljem podnebno nevtralne družbe, povečevala in predvidoma usmerjala v ciljne raziskovalne projekte, multidisciplinarne raziskovalno-razvojne programe in demonstracijske projekte ter raziskovalno-razvojne programe sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. Ključna vprašanja čezmejnega pomena Slovenija je majhna država in njen energetski sistem je zelo povezan z vsemi sosednjimi državami. Manjka le še izgradnja čezmejne plinske infrastrukture z Madžarsko. Zaradi povečevanja obsega prenosa energije v energetskem sistemu je za Slovenijo bistven dobro delujoč in povezan energetski trg tako na regionalni ravni kakor tudi na ravni EU. Pričakovati gre, da bo zaradi pomembnih nacionalnih okoliščin za Slovenijo v prihodnje vedno bolj pomemben postajal tudi vidik čezmejnega sodelovanja pri projektih OVE. Dodatno velja 13 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) je dostopna na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO133. 24 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS opozoriti, da je skupno upravljanje tovornega prometa v Sloveniji in širši regiji eno od ključnih vprašanj čezmejnega pomena, ki ga bo Slovenija obravnavala na medsosedski in regionalni ravni ter ravni EU s ciljem omejiti tovorni promet na cestah tudi z meddržavnim sodelovanjem. Poznavanje ciljev, energetskih politik in ukrepov v sosednjih državah ter posvetovanje in tvorno sodelovanje pri regionalnih infrastrukturnih vprašanjih so za Slovenijo izjemno pomembni. Upravna struktura izvajanja nacionalnih energetskih in podnebnih politik Po začetku veljavnosti Zakona o državni upravi februarja 2023 ministrstvo opravlja naloge na področjih varovanja okolja, okoljskih presoj, podnebnih sprememb in ravnanja z odpadki, energetike, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter trajnostne mobilnosti, celostnega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notranjem in čezmejnem prometu. V izvajanje ukrepov so vključena tudi številna druga ministrstva. V podporo pripravi osnutka posodobljenega NEPN je bila oblikovana medresorska delovna skupina različnih ministrstev. Ločeno je bil ustanovljen tudi Podnebni svet kot neodvisno, nacionalno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko. Njegova naloga bo znanstveno svetovanje v obliki strokovnih mnenj in priporočil vladi o obstoječih in predlaganih ukrepih podnebne politike ter o njihovi usklajenosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in pravnim redom EU s področja podnebnih sprememb.

1.3 — Posvetovanja in sodelovanje nacionalnih subjektov in

1.3 Posvetovanja in sodelovanje nacionalnih subjektov in subjektov iz Unije ter njihov izid Uvodne aktivnosti Za proces posodobitve NEPN je ministrstvo pridobilo tehnično in strokovno pomoč konzorcija izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: konzorcij NEPN), ki ga sestavljajo Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU, vodilni partner), Inštitut za ekonomska raziskovanja, ELEK, d. o. o., ELES, d. o. o., Plinovodi, d. o. o., PNZ, d. o. o., Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Strojna fakulteta Univerze v Ljubljani. Ministrstvo in konzorcij NEPN sta junija 2022 uskladila začetno poročilo, s katerim sta določila predlog metodologije izvedbe projekta, opredelila rezultate po posameznih delovnih sklopih in podrobnejšo časovnico izvedbe projekta.14 V nadaljevanju je bila celovito prenovljena spletna platforma Nacionalni energetski in podnebni načrt (spletna stran NEPN) na Portalu Energetika, ki služi kot osrednje spletno mesto, na katerem so objavljene in zbrane vse informacije in gradiva o aktivnostih posodobitve NEPN.15 Vzporedno je bil poleti 2022 pripravljen Okvirni načrt sodelovanja z javnostjo, cilj katerega je bil vzpostaviti celoviti podnebni in energetski dialog na več ravneh ter zagotoviti zgodnje in učinkovito vključevanje javnosti v proces posodobitve NEPN. V njem so lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in druge zainteresirane strani ter širša javnost lahko dejavno sodelovali in razpravljali o različnih – tudi dolgoročnih – scenarijih, 14 Začetno poročilo je dostopno na https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn2024_zacetno_porocilo.pdf. 15 Prenovljena spletna stran NEPN je na voljo na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/. 25 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS predvidenih za energetsko in podnebno politiko, in ocenili napredek. Načrt sodelovanja z javnostjo je predvideval tri obsežne sklope posvetovanja z javnostjo, jeseni 2022, spomladi 2023 in spomladi 2024.16 Tem trem obsežnim krogom posvetovanja z javnostjo so bili dodani še dodaten sklop strokovnih posvetov v jeseni 2023 ter številni ad hoc ožji in širši posveti z zainteresiranimi deležniki. Decembra 2022 je bila za zagotovitev medsektorske usklajenosti pri spremljanju, posodobitvi in izpolnjevanju ukrepov NEPN in Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) ustanovljena tudi Delovna skupina vlade za Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt in Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050. Delovna skupina je spomladi 2022 pregledala aktualno stanje in poleti tega leta cilje po posameznih razsežnostih energetske unije. V nadaljevanju je bila aktivno vpeta v spremljanje izvajanja NEPN in poročanja o njem ter v posodobitve strokovnih podlag in NEPN. Hkrati je ministrstvo spomladi 2023 pridobilo tehnično pomoč Evropske komisije pri pripravi posodobitve NEPN. Cilj te tehnične pomoči je bil zagotoviti oziroma dopolniti ključne podatke za celovitost in verodostojnost NEPN, pripraviti mapiranje ključnih politik in ukrepov NEPN, ki jih uporabljajo sosednje države, ter podati predloge za njihovo vključitev v slovenski osnutek posodobljenega NEPN. Tehnična pomoč, ki sta jo izvajala Cambridge Econometrics in ICF, je tudi pomembno prispevala k regionalnemu posvetovanju, ki ga je Slovenija izvedla februarja 2024 s sosednjimi državami. Vsi rezultati, ki so bili pripravljeni v okviru tehnične pomoči, so bili tudi javno objavljeni na spletni strani NEPN.17 Spremljanje izvajanja NEPN Pomembni za uspešno izvajanje in pripravo posodobitve NEPN sta tudi spremljanje izvajanja NEPN in poročanje o njem. To mora temeljiti na dobri oceni stanja, ovir in priložnosti, s katerimi se soočamo v Sloveniji. V Sloveniji smo v okviru letnega Podnebnega ogledala že pred sprejetjem NEPN vzpostavili kakovosten in širok nabor kazalnikov za spremljanje izvajanja dela podnebne in energetske politike, nekateri od njih pa so bili vključeni tudi v Kazalce okolja v Sloveniji, ki jih objavlja ARSO. Poročilo o stanju izvajanja NEPN v Sloveniji je bilo v skladu s sklepom Odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor pripravljeno poleti 2022. Upoštevalo je zadnje razpoložljive podatke in ocene (predvsem za leto 2020) in na kratko podalo ključne ugotovitve po posameznih razsežnostih energetske unije, to je glede: a) ciljev, b) zadnjega stanja in c) ocene izvajanja. K poročilu je bil priložen seznam ukrepov iz NEPN z informacijo o izvajanju posameznih ukrepov. Poročilo je vlada sprejela 19. oktobra 2022 in ga poslala državnemu zboru v seznanitev.18 V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 in izvedbeno uredbo Komisije, ki je bila sprejeta 15. novembra 2022 (Regulation MS reporting of information in the governance of the energy union; Annex – Regulation MS reporting of information in the governance of the energy union19), je Slovenija spomladi 2023 pripravila in izvedla celovito dveletno poročanje Komisiji 16 Načrt sodelovanja z javnostjo je dostopen na spletni strani https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/podnebni-in-energetski-dialog-na-vec-ravneh/. 17 Tehnična pomoč s strani Evropske komisije, dostopno na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/druge-strokovne-podlage/#c1844. 18 Poročilo dostopno na povezavi https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni- energetski-in-podnebni-nacrt-2024/spremljanje-izvajanja-nepn/#c1506. 19 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2299. 26 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS do 15. marca 2023 (Celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo (NEPP)) in tudi pripravila ločeno krajše zbirno poročilo.20 V pripravo NEPP je bil vključen širok nabor akterjev, odgovornih za izvajanje NEPN in njegovo spremljanje. Proces pa je bil v veliki meri prepleten tudi z vzporedno pripravo posodobljenih strokovnih podlag in scenarijev NEPN. Posvetovanje z javnostjo Posvetovanje z javnostjo je bilo zastavljeno pred začetkom procesa posodobitve NEPN z Načrtom sodelovanja z javnostjo (junij 2022). Obsegalo je tri večje sklope posvetovanja z javnostjo (jeseni 2022, spomladi 2023 in spomladi 2024), ki jim je bil naknadno dodan še manjši sklop posvetov glede prenove ukrepov NEPN (jeseni 2023). Že na začetku je bilo predvideno, da se bo v primeru izvedbe CPVO pripravil tudi načrt sodelovanja z mnenjedajalci in javnostjo tudi v procesu CPVO, ki je smotrno dopolnjeval aktivnosti vključevanja javnosti v proces posodobitve NEPN. Preglednica 2: Okvirni načrt sodelovanja z javnostjo Okvirno Sklop Aktivnosti Cilj obdobje • Posvetovanje z javnostjo glede nacionalnih ciljev do leta 2030 in doseganja podnebne Preliminarno • Javna predstavitev nevtralnosti 1 posvetovanje z • Strokovni posveti Jesen 2022 • Opismenjevanje odločevalcev, javnostjo • Posvetovanje z javnostjo strokovne in najširše javnosti o NEPN in njegovem izvajanju v Sloveniji • Posvetovanje z javnostjo glede Javna predstavitev • Javna predstavitev prvega osnutka posodobitve 2 prvega predloga • Strokovni posveti NEPN (nacionalnih ciljev do Pomlad 2023 posodobitve NEPN • Posvetovanje z javnostjo leta 2030 in posodobitve politik in ukrepov NEPN) • Javna razgrnitev končnega predloga • Pridobitev zaključnih usmeritev Javna razgrnitev in posodobitve NEPN strokovne in splošne javnosti 3 Pomlad 2024 posvetovanje • Posvetovanje z javnostjo glede zadnjega predloga glede končnega predloga posodobitve NEPN posodobitve NEPN Pripravljen ločen načrt sodelovanja z javnostjo v okviru CPVO, ki smotrno vključuje in dopolnjuje aktivnosti posvetovanja z javnostjo pri NEPN: Celovita presoja vplivov Poletje 2023– 4 • priprava izhodišč za okoljsko poročilo (poletje/jesen 2023), na okolje pomlad 2024 • osnutek okoljskega poročila (konec 2023/začetek 2024), • javna razgrnitev okoljskega poročila in predloga posodobitve NEPN (pomlad 2024). 20 Kratko zbirno poročilo o izvajanju NEPN (marec, 2023) je dostopno na https://www.energetika- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/spremljanje-izvajanja- nepn/#c1507. 27 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Posvetovanja z deležniki, vključno s socialnimi partnerji, ter vključevanje civilne družbe in splošne javnosti V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 priprava posodobitve NEPN v Sloveniji poteka tako, da je javnosti omogočeno učinkovito sodelovanje. V ta namen je bila celovito prenovljena spletna platforma NEPN, na kateri so hitro in javno objavljene vse informacije in gradiva glede priprave posodobitve NEPN s ciljem zagotoviti obveščenost in sodelovanje strokovne in splošne javnosti. Določeni so razumni roki za obveščanje javnosti, ki lahko sodeluje in izrazi svoje stališče. Vzpostavljen je podnebni in energetski dialog na več ravneh, v katerem lahko lokalni organi, organizacije civilne družbe, poslovna skupnost, vlagatelji in druge zainteresirane strani ter širša javnost dejavno sodelujejo. Javno posvetovanje glede priprave posodobitve NEPN je v skladu z Okvirnim načrtom sodelovanja z javnostjo potekalo v več korakih.21 Prvi sklop posvetovanja z javnostjo (jeseni 2022) glede posodobitve NEPN (predhodno oziroma preliminarno posvetovanje) je potekal jeseni 2022 (od avgusta do decembra 2022). Namenjen je bil predvsem posvetovanju z javnostjo glede nacionalnih ciljev do leta 2030 in doseganja podnebne nevtralnosti. Obsegal je javno predstavitev, spletno posvetovanje in ciljne strokovne posvete. Po zaključku posvetovanja je bila pripravljena Analiza spletnega posvetovanja glede posodobitve NEPN (avgust–oktober 2022),22 ki celovito povzame glavne poudarke spletnega posvetovanja in pojasni, kateri poudarki so bili upoštevani pri posodobitvi strokovnih podlag za NEPN in pri pripravi prvega osnutka posodobitve NEPN. Z namenom vzpostavitve širokega strokovnega dialoga in vključitve širše strokovne javnosti v pripravo posodobitve NEPN ter oblikovanja širšega strokovnega soglasja glede izhodišč in usmeritev pri prenovi NEPN je bil z deležniki izveden tudi niz osmih ciljnih tematskih posvetov. Na posvetih, ki se jih je udeležilo okoli 210 strokovnjakov in predstavnikov različnih institucij ali podjetij, so bili obravnavani ključni dejavniki razvoja Slovenije, ključna področja, sektorji in tehnologije z največjimi izzivi in negotovostjo pri prihodnjem razvoju in zelenem prehodu v Sloveniji. Nabor in vsebina posvetov sta bila oblikovana in prilagojena glede na rezultate in usmeritve iz preliminarnega procesa posvetovanja z javnostjo. Pripravljeno je bilo skupno Poročilo o izvedenih posvetih in informacija o vsakem posameznem izvedenem posvetu, vključno s kratkim povzetkom in poročilom s posveta. V poročilu je podano tudi pojasnilo, kateri od poudarkov so bili upoštevani pri posodobitvi strokovnih podlag za NEPN in pri pripravi prvega osnutka posodobitve NEPN.23 Drugi sklop posvetovanja z javnostjo (spomladi 2023) je imel dva pomembna namena. Prvič, namenjen je bil posvetovanju glede predlaganih usmeritev in ciljev v prvem osnutku posodobitve NEPN. In, drugič, namenjen je bil tudi zbiranju usmeritev in predlogov, kako posodobiti politike in ukrepe v NEPN. Posvetovanje, ki je potekalo od ponedeljka, 3. aprila, do vključno srede, 3. maja 2023 (30 dni), je podobno kot jeseni 2022 obsegalo javno predstavitev (6. april 2023), spletno posvetovanje (3. april–3. maj 2023) in ciljne tematske posvete (april 2023). V okviru spletnega posvetovanja je bilo zabeleženih 929 klikov na nagovor ankete in 21 Za več vsebinskih informacij glej zgoraj razdelek Posvetovanje z javnostjo ter posodobitev strokovnih podlag in NEPN in spletno stran NEPN Preliminarno posvetovanje z javnostjo, dostopno na https://www.energetika- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/sodelovanje-z- javnostjo/preliminarno-posvetovanje/. 22 Analiza spletnega posvetovanja glede posodobitve NEPN je dostopna na povezavi https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/javnost/nepn_porocilo-anketa_jan_2023.pdf. 23 Celovite informacije z vsemi posvetovalnimi gradivi, prejetimi pripombami in mnenji ter končnimi analizami prvega sklopa posvetovanja so na voljo na spletni strani NEPN, in sicer na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/sodelovanje-z-javnostjo/preliminarno-posvetovanje/. 28 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS 279 klikov na anketo. Od teh je anketo začelo izpolnjevati 137 respondentov, končalo pa jo je 73 respondentov. Vse zaključene (73) in delno izpolnjene ankete (64) so bile pregledane, pri čemer so bili izvzeti vnosi, ki so bili v celoti prazni ali anonimni. Vsi vnosi, ki so bili vključeni v analizo, so bili objavljeni na spletni strani NEPN.24 Poleg odgovorov na spletno anketo je v obdobju posvetovanja ministrstvo prejelo še določeno število ločenih pripomb glede posodobitve NEPN. Ob koncu drugega sklopa posvetovanja je bila pripravljena Analiza spletnega posvetovanja glede posodobitve NEPN (junij 2023), v kateri so celovito predstavljeni ključni poudarki posvetovanja in podana pojasnila, kateri poudarki so bili upoštevani v procesu posodobitve NEPN.25 Podobno kot jeseni 2022 so bili izvedeni ciljni tematski posveti, ki so bili namenjeni posvetovanju s strokovno javnostjo, in sicer glede predlaganih usmeritev in ciljev v prvem osnutku posodobitve NEPN. Tematike ciljnih strokovnih posvetov so bile i) Prihodnost zemeljskega plina in alternativ, ii) Zeleni prehod v industriji, iii) Zanesljivost oskrbe z energijo in energetska učinkovitost, iv) Trajnostni promet in alternativna goriva, v) Razvoj in možnosti oskrbe Slovenije z električno energijo, vi) Strategija ogrevanja in hlajenja in povezovanje sektorjev. Na podlagi izvedenih strokovnih posvetov in vseh prejetih pripomb (med posveti in naknadno v pisni obliki) je bilo pripravljeno Poročilo o izvedbi strokovnih posvetov glede posodobitve NEPN, v katerem so strnjeni ključni poudarki in podana pojasnila, kateri poudarki so bili upoštevani v procesu posodobitve NEPN.26, 27 Na podlagi osnutka posodobitve strokovnih podlag, pripomb in predlogov, ki so bili podani v dveh krogih posvetovanja z javnostjo (jeseni 2022 in spomladi 2023), ter pripomb in predlogov, ki so bili podani v prvem medresorskem usklajevanju (april 2023), je bil pripravljen prvi osnutek posodobitve NEPN. Ta je vseboval osnutek pregleda in postopka posodobitve načrta (to je 1. poglavje NEPN), osnutek posodobitve strokovnih podlag (to je 4. poglavje NEPN) in osnutek posodobitve usmeritev in ciljev NEPN (2. poglavje NEPN). Ni pa vseboval predloga posodobitve 3. poglavja (Politike in ukrepi) in 5. poglavja (Ocena učinka načrtovanih politik in ukrepov). Osnutek je bil po dodatnem krogu medresorskega usklajevanja predložen vladi v seznanitev in junija 2023 v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 tudi Evropski komisiji. Dodatni sklop posvetov glede prenove ukrepov (jeseni 2023), ki prvotno ni bil predviden v Načrtu sodelovanja z javnostjo, je bil izveden oktobra 2023 v Hiši EU v Ljubljani in je bil namenjen ciljnemu zbiranju mnenj in predlogov zainteresirane, predvsem strokovne, javnosti glede prenove ukrepov na treh področjih, na katerih se Slovenija ubada z večjimi izzivi – i) promet, ii) stavbe in iii) urejanje prostora. Pripravljeno je bilo Odzivno poročilo po zaključenem dodatnem posvetovanju,28 v katerem so zbrane pripombe in mnenja ter zaključki posameznih 24 Prejeti odgovori na spletni vprašalnik so dostopni na https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/javnost/nepn_spletposv_apr2023_odgovori.xlsx. 25 Analiza spletnega posvetovanja glede posodobitve NEPN (junij 2023) je dostopna na https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/javnost/splet_posvet/splet_posvet_nepn_porocilo_jun2023.pdf.docx. 26 Poročilo o izvedbi strokovnih posvetov glede posodobitve NEPN (maj 2023) je dostopno na https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/javnost/nepn_por_strposv_pos_nepn_apr2023.docx. 27 Celovite informacije z vsemi posvetovalnimi gradivi, prejetimi pripombami in mnenji ter končnimi analizami drugega sklopa posvetovanja so na voljo na spletni strani NEPN, in sicer na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/sodelovanje-z-javnostjo/javna-predstavitev-prvega-predloga- posodobitve-nepn/. 28 Poročilo o izvedbi dodatnega sklopa posvetov glede prenove ukrepov NEPN (december 2023) je dostopno na https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/javnost/tematski_posveti/nepn_odziv_por_dodposvet_dec2023.docx. 29 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS posvetov, skupaj s pojasnili, kateri od njih so bili upoštevani v procesu posodobitve NEPN.29 Pri pripravi tretjega predloga posodobitve NEPN, v katerem je bilo celovito prenovljeno 3. poglavje (politike in ukrepi) in ki je bil nato jeseni 2023 predložen v celovito presojo vplivov na okolje, so bili smotrno in v čim večji meri upoštevani tudi predlogi in mnenja, ki jih je ministrstvo prejelo v drugem sklopu posvetovanja z javnostjo. Tretji sklop posvetovanja z javnostjo (spomladi 2024) V skladu z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) sta bila maja in junija 2024 izvedena javna razgrnitev osnutka posodobitve NEPN in formalno posvetovanje z javnostjo. Razgrnitev je potekala sočasno z izvedbo javne razgrnitve okoljskega poročila in dodatka za presojo na zavarovana območja. V njenem okviru sta bili v juniju 2024 izvedeni dve javni predstavitvi. Na prvi, ki je potekala 3. junija 2024 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je sodeloval minister mag. Bojan Kumer, druga pa je potekala 11. junija 2024 po spletu. V okviru javnega posvetovanja je ministrstvo prejelo več kot 400 pripomb 22 pripombodajalcev. Vse pripombe so bile najprej javno objavljene, nato pa so bili za vse prejete pripombe in mnenja, to je za vsako posebej, pripravljeni in objavljeni pisni odgovori, katera pripomba ali mnenje je bila sprejeta ali delno sprejeta in kako.30 Cilj tega posvetovanja je bil pridobiti zaključno usmeritev strokovne in laične javnosti glede končnega osnutka posodobitve NEPN. Pripravljena je bila nova verzija osnutka posodobljenega NEPN, ki je bila po zaključku medresorskega usklajevanja predložena v odločitev o sprejemljivosti izvedbe posodobljenega NEPN na okolje (celovita presoja vplivov na okolje). Celovita presoja vplivov na okolje Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje. Celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) v Sloveniji ureja Zakon o varstvu okolja (ZVO- 2). V skladu s tem je ministrstvo avgusta 2022 zaprosilo (takratno) Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije za izdajo odločbe, ali je za posodobljeni NEPN treba izvesti postopek CPVO, in konec septembra 2022 prejelo odločbo, da je treba izvesti CPVO in presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe načrta na varovana območja. V skladu s tem je ministrstvo v nadaljevanju pridobilo celovito strokovno in tehnično podporo za izvedbo CPVO, ki jo je izvajal konzorcij institucij, sestavljen iz Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV), ZaVita, svetovanje, d. o. o., STRITIH, svetovanje za trajnostni razvoj, d. o. o., in Špela Polak Bizjak, s. p. (v nadaljnjem besedilu: konzorcij CPVO). Ministrstvo in konzorcij sta spomladi 2023 pripravila osnutek začetnega poročila, v katerem so poleg obsega dela, obveznosti in terminskega načrta določeni tudi: • postopek po posameznih delovnih sklopih, • okvirni načrt sodelovanja z mnenjedajalci in javnostjo, 29 Celovite informacije z vsemi posvetovalnimi gradivi, prejetimi pripombami in mnenji ter končnimi analizami dodatnega sklopa posvetov glede prenove ukrepov NEPN so na voljo na spletni strani NEPN, in sicer na https://www.energetika- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/sodelovanje-z- javnostjo/dodatni-sklop-posvetov-glede-prenove-ukrepov-nepn/. 30 Vse prejete pripombe in mnenja, skupaj z odgovori, kateri od njih in kako so bili upoštevani v posodobljenem NEPN, so objavljene na spletni strani NEPN in dostopne na povezavi https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/sodelovanje-z-javnostjo/razgrnitev-koncni-nepn-posvetovanje- javnost/. 30 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS • način, kako bo izvajalec javnega naročila zagotovil čim manjši negativni vpliv na okolje pri izvedbi predmeta javnega naročila. V okviru procesa CPVO je sodelovanje z javnostjo potekalo usklajeno s procesom priprave posodobljenega NEPN ter skladno z Okvirnim načrtom sodelovanja z javnostjo. Slednji je bil pripravljen ob začetku procesa CPVO in je smotrno dopolnjeval posvetovanje z javnostjo, ki je potekalo glede posodobljenega NEPN.31 Postopek CPVO, v katerega so se kot stranski udeleženci vključile tudi nekatere nevladne okoljske organizacije, se je izvedel v skladu s slovensko zakonodajo in je potekal v več korakih, vključno s: • pripravo izhodišč za vsebinjenje in posvetovanje, • pripravo osnutka okoljskega poročila, • javno razgrnitvijo osnutka okoljskega poročila, posvetovanjem z javnostjo in dopolnitvijo osnutka okoljskega poročila, • odločitvijo o sprejemljivosti dopolnjenega okoljskega poročila in posodobljenega NEPN. Najprej so bila maja in junija 2023 pripravljena interna priporočila o zmanjšanju vpliva prvega predloga posodobitve NEPN na okolje, ki so bila v nadaljevanju upoštevana tudi pri pripravi osnutka posodobitve politik in ukrepov NEPN. Poleti 2023 je bil pripravljen tudi Načrt sodelovanja z mnenjedajalci in javnostjo, ki je vključevanje javnosti v CPVO smiselno povezal z vključevanjem javnosti, ki je bilo predvideno v okviru posodobitve NEPN.32 Sledila je faza priprave okoljskih izhodišč, v kateri je konzorcij CPVO v sodelovanju z naročnikom, konzorcijem NEPN, mnenjedajalci in javnostjo preučil okoljska načela ter opredelil potrebne podatke in metodologijo za oceno vplivov. V okviru priprave poročila o vsebinjenju sta bili izvedeni tudi dve delavnici za mnenjedajalce, stranske udeležence in zainteresirano javnost, na kateri so udeleženci podali mnenja, komentarje in predloge.33 Jeseni 2023 je sledila priprava osnutka okoljskega poročila in dodatka za zavarovana območja, ki sta bila decembra 2023 skupaj z osnutkom posodobljenega NEPN (verzija 3.0) predložena v proces pridobivanja mnenja o ustreznosti. V tej fazi sta bili januarja 2024 za mnenjedajalce in stranske udeležence organizirani tudi delavnici, na katerih je konzorcij CPVO predstavil zaključke osnutka okoljskega poročila in podal zahtevana pojasnila.34 V procesu pridobivanja mnenja o ustreznosti okoljskega poročila za osnutek posodobljenega NEPN so bila vsa gradiva večkrat dopolnjena in maja 2024 je bilo izdano mnenje o ustreznosti. Ministrstvo je nato konec maja 2024 začelo javno razgrnitev zadnje verzije gradiv in zaključno javno posvetovanje.35 Po zaključku javnega posvetovanja je bila pripravljena nova verzija osnutka posodobljenega NEPN, okoljskega poročila in dodatka za presojo sprejemljivosti na varovana območja, ki je bila predložena v odločitev o sprejemljivosti izvedbe posodobljenega NEPN na okolje (celovita presoja vplivov na okolje). 31 Načrt sodelovanja z mnenjedajalci in javnostjo v okviru procesa CPVO in več informacij je na voljo na spletni strani NEPN na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt- 2024/celovita-presoja-vplivov-na-okolje/#c1657. 32 Načrt sodelovanja z javnostjo je dostopen na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/celovita-presoja-vplivov-na-okolje/#c1657. 33 Priprava okoljskih izhodišč (vsebinjenje) je dostopna na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/celovita-presoja-vplivov-na-okolje/#c1668. 34 Informacije o pripravi okoljskega poročila so dostopne na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni- dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/celovita-presoja-vplivov-na-okolje/#c1669. 35 Informacije o javni razgrnitvi in posvetovanju z javnostjo so dostopne na https://www.energetika- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/celovita-presoja-vplivov-na- okolje/#c1670. 31 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Sodelovanje nacionalnega parlamenta Državni zbor ne sodeluje neposredno v procesu sprejemanja posodobitve NEPN, saj NEPN in njegovo posodobitev v skladu z Energetskim zakonom sprejme vlada. Kljub temu si vlada prizadeva državni zbor obveščati o poteku procesa priprave posodobitve NEPN, kar poteka z obveščanjem ob sprejetih vladnih gradivih in ad hoc seznanjanjem državnega zbora s poslanskimi vprašanji. Ne glede na navedeno pa so poslanci državnega zbora enako kot vsi drugi deležniki vljudno vabljeni, da se udeležujejo aktivnosti posodobitve NEPN. Na podlagi sklepa Odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je bilo poleti 2022 pripravljeno Poročilo o stanju izvajanja NEPN. Poročilo je upoštevalo zadnje razpoložljive podatke in ocene (predvsem za leto 2020) in na kratko podalo ključne ugotovitve po posameznih razsežnostih energetske unije, to je glede a) ciljev, b) zadnjega stanja in c) ocene izvajanja. K poročilu je bil priložen seznam ukrepov iz NEPN z informacijo o izvajanju posameznih ukrepov. Poročilo je vlada sprejela 19. oktobra 2022 in ga poslala državnemu zboru v seznanitev. Enako je vlada seznanila državni zbor s poročilom, ki je bilo pripravljeno spomladi 2023 v okviru prvega dvoletnega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega poročanja Evropski komisiji o izvajanju NEPN. Vlada je državni zbor tudi seznanila z osnutkom posodobitve NEPN, ki je bil junija 2023 predložen Evropski komisiji. Novembra 2023 in januarja 2024 je v državnem svetu potekal strokovni posvet oziroma javna razprava glede posodobitve NEPN; posvet novembra 2023 se je osredotočil na zeleno preobrazbo gospodarstva, javna razprava januarja 2024 pa predvsem na zagotavljanje nizkoogljičnih virov v elektroenergetskem sistemu Slovenije do leta 2035 ter zanesljive in cenovno konkurenčne oskrbe z energijo. Državni svet je po obeh dogodkih sprejel zaključke, ki jih je ministrstvo preučilo in v čim večji meri upoštevalo v procesu priprave posodobljenega NEPN. Vlada je tudi sprejela mnenje in podrobnejša pojasnila k posameznim zaključkom strokovnega posveta in javne razprave.36 Sodelovanje lokalnih in regionalnih organov Organizacije, ki predstavljajo lokalne skupnosti, so bile enako kot drugi deležniki povabljene k sodelovanju pri vseh aktivnostih posodobitve NEPN, pri čemer je bil odziv občin (raven pokrajin v Sloveniji še ni bila vzpostavljena) sprva nekoliko manjši – le nekatere od 212 občin, od katerih jih ima 12 status mestnih občin, so se sporadično vključile v aktivnosti posodobitve NEPN (na primer Mestna občina Ljubljana). Ta proces se je v nadaljevanju bistveno okrepil in ministrstvo je vzpostavilo aktivno sodelovanje predvsem z Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS). Junija 2023 je bil tako na Mestni občini Ljubljana z Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) izveden posvet glede posodobitve NEPN, na katerem so sodelovali predstavniki mestnih in drugih občin Slovenije. Posvet je bil še posebej namenjen ključnim temam, ki so povezane s posodobitvijo NEPN in mestnimi občinami, kot so promet, raba energije in obnovljivi viri energije. ZMOS je poleti pripravil obsežen nabor pisnih pripomb in predlogov glede posodobitve politik in ukrepov NEPN, ki so jih pripravljavci osnutka posodobitve NEPN jeseni 2023 temeljito pregledali in v zelo velikem obsegu upoštevali pri pripravi osnutka posodobitve politike in ukrepov NEPN. Aprila 2024 je bil nato skupaj z ZMOS organiziran drugi skupni posvet za vse občine in njihova združenja glede posodobitve NEPN, s poudarkom na vsebinah, ki najbolj 36 Več informacij glede sodelovanja z državnim svetom je na voljo na spletni strani NEPN na https://www.energetika- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/podnebni-in-energetski- dialog-na-vec-ravneh/dialog-s-posameznimi-delezniki/. 32 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS zadevajo občine. Udeležilo se ga je približno 40 predstavnikov občin, javnih podjetij lokalnega pomena, MOPE in pripravljavcev NEPN.37 Sodelovanje gospodarstva in mladih Ministrstvo in konzorcij NEPN sta v času priprave posodobljenega NEPN (2022‒2024) aktivno sodelovala na številnih strokovnih in javnih dogodkih ali jih tudi soorganizirala; na njih sta predstavljala spremljanje izvajanja NEPN ter proces posodobitve strokovnih podlag in NEPN. V okviru takšnih dogodkov so številni in raznoliki deležniki podajali svoje predloge in mnenja, ki so jih pripravljavci osnutka posodobljenega NEPN skrbno proučili in si jih prizadevali v čim večji meri že sproti vključevati v proces posodabljanja strokovnih podlag in NEPN. V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, ki navaja, da države vzpostavijo podnebni in energetski dialog na več ravneh, sta si ministrstvo in konzorcij NEPN aktivno prizadevala tudi za sodelovanje s poslovno skupnostjo, še posebej z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), ki je največja, najmočnejša in najvplivnejša povezava gospodarstva v Sloveniji. Tako so bile med pripravo osnutka posodobitve NEPN izvedene številne aktivnosti, vključno z razpravo o scenarijih in osnutku ciljev posodobljenega NEPN (maj 2023), razpravo o osnutku politik in ukrepov posodobljenega NEPN (oktober 2023), razpravo o razogljičenju industrije in zelenem prehodu, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji (januar 2024), ter razpravo o posodobljenih strokovnih podlagah in dopolnjenem osnutku posodobljenega NEPN (maj 2024). GZS je kot predstavnica gospodarstva redno pripravljala predloge in pripombe, glede katerih so pripravljavci podajali pojasnila in si jih prizadevali tudi ustrezno vključevati v osnutek posodobljenega NEPN.38 Mladi so bili že v času priprave NEPN 2020 prepoznani kot ena ključnih skupin in so bili neposredno vabljeni k ciljnemu sodelovanju. Pripravljavce osnutka posodobitve NEPN je zelo razveselilo, da so se začeli mladi postopoma in v različnih oblikah vedno odločneje vključevati v proces osnutka posodobljenega NEPN. Pri tem sta bili sprva aktivni (le) skupini Mladi za podnebno pravičnost (MPP) in Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (MMG DJS), ki sta se vključevali v ciljne strokovne posvete jeseni 2022 in spomladi 2023 in podajali pisne pripombe v okviru posvetovanj z javnostjo (jeseni 2022 in spomladi 2023), v nadaljevanju pa so se jim pridružile še druge skupine mladih. Že spomladi 2023 je minister MOPE podprl idejo priprave in izvedbe energetskega foruma mladih. Jeseni 2023 so se državna sekretarka in predstavniki MOPE aktivno udeležili Mladinskega energetskega foruma, ki ga je organiziral Mladinski svet Slovenije in na katerem so bile obravnavane relevantne podnebne in energetske teme.39 Posvetovanja z drugimi državami članicami Regionalno sodelovanje in posvetovanje med državami članicami pri uresničevanju ciljev in prispevkov NEPN je obveza, ki jo določa Uredba (EU) 2018/1999. Slovenija redno spremlja 37 Več informacij glede sodelovanja z lokalnimi organi je na voljo na spletni strani NEPN na https://www.energetika- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/podnebni-in-energetski- dialog-na-vec-ravneh/dialog-s-posameznimi-delezniki/. 38 Več informacij o sodelovanju gospodarstva pri pripravi osnutka posodobljenega NEPN je na voljo na spletni strani NEPN na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt- 2024/podnebni-in-energetski-dialog-na-vec-ravneh/dialog-s-posameznimi-delezniki/. 39 Več informacij o sodelovanju mladih pri pripravi osnutka posodobljenega NEPN je na voljo na spletni strani NEPN na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt- 2024/podnebni-in-energetski-dialog-na-vec-ravneh/dialog-s-posameznimi-delezniki/. 33 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS aktivnosti drugih držav članic, ki so povezane s pripravo posodobljenega osnutka NEPN, in aktivno sodeluje pri s tem povezanih aktivnostih na ravni EU v okviru odbora za energetsko unijo in odbora za podnebne spremembe. Ob pripravi prvega NEPN je Slovenija organizirala regionalno posvetovanje s strokovnjaki sosednjih držav. Glede na pozitivne izkušnje tega regionalnega posvetovanja smo v postopku posodobitve NEPN znova organizirali regionalno posvetovanje s strokovnjaki sosednjih držav, ki sodelujejo pri pripravi posodobljenega NEPN. Cilji dogodka so bili predstavitev stanja in napredka sodelujočih držav pri pripravi posodobljenega NEPN, navezava stikov s strokovnjaki iz sosednjih držav, izmenjava pogledov med strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi posodobitev NEPN, krepitev obstoječega sodelovanja in iskanje novih priložnosti za regionalno sodelovanje s sosednjimi državami. Dogodka, ki je potekal 20. februarja 2024 v Ljubljani, se je udeležilo več kot 40 strokovnjakov, in sicer predstavniki Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovenije, predstavnica Evropske komisije ter predstavniki organizacije Cambridge Econometrics, ki je Sloveniji nudila tudi strokovno podporo pri izvedbi srečanja. Iz Slovenije so se dogodka udeležili generalni direktor Direktorata za energijo ter predstavniki ministrstva, Ministrstva za finance Republike Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Na dogodku so sodelovali tudi predstavniki konzorcija NEPN pod vodstvom Instituta Jožef Stefan in predstavniki konzorcija CPVO pod vodstvom Elektroinštituta Milan Vidmar. Celodnevno srečanje je bilo razdeljeno na dva tematska dela. V dopoldanskem delu srečanja so predstavniki vseh petih sodelujočih držav predstavili potek in trenutno stanje pri posodobitvi NEPN v njihovi državi ter nato razpravljali o priložnostih in izzivih, s katerimi se pri pripravi posodobitve srečujejo. Popoldanski del srečanja je bil namenjen predstavitvi regionalnega sodelovanja in iskanju novih priložnosti za sodelovanje. V začetku popoldanskega dela srečanja je predstavnica Evropske komisije na kratko predstavila priporočila Komisije državam članicam ter primere dobre prakse regionalnega sodelovanja. V nadaljevanju je ekipa Cambridge Econometrics predstavila analizo priložnosti za sodelovanje Slovenije s sosednjimi državami, ki jo je pripravila v okviru projekta tehnične pomoči. Predstavitvam je sledila skupinska delavnica z razpravo, v kateri so udeleženci dogodka identificirali ključna področja, ki bi jih NEPN posameznih držav morali obravnavati za krepitev regionalnega sodelovanja, razpravljali so o izzivih in ovirah čezmejnega sodelovanja ter o tem, kako jih odpraviti, ter identificirali načine za sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in industrijo, ki bi pospešilo inovacije na energetskem in podnebnem področju. Kot nadaljevanje aktivnosti v sklopu regionalnega posvetovanja je ekipa Cambridge Econometrics pripravila poročilo o dogodku, ki vključuje analizo priložnosti za sodelovanje med državami na nekaterih ključnih področjih (promet, obnovljivi viri energije, industrija, kmetijstvo in vodik). Poročilo identificira iniciative za sodelovanje med državami, ki so že v teku oziroma v načrtu, ter poudarja potencialna področja za nadaljnje sodelovanje in je rezultat analize NEPN sosednjih držav, analize prestavitev ter poznejše diskusije strokovnjakov posameznih držav, ki so sodelovali na regionalnem posvetovanju v okviru posodobitve NEPN.40 40 Končno poročilo o priložnostih za regionalno sodelovanje (april 2024), angl. Final Report on opportunities for regional cooperation (April 2024), je na voljo na https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/regionalno_posvetovanje/nepn_2024_regcoo_report_apr2024.pdf. 34 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Dogodek je bil s strani udeležencev prepoznan kot izjemna priložnost za navezovanje stikov s strokovnjaki iz sosednjih držav, izmenjavo pogledov med strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi posodobitev NEPN, udeleženci pa so čas namenjen razpravi v okviru predstavitev, kot tudi čas v okviru odmorov za kavo in kosilo izkoristili za aktivno mreženje in izmenjevanje mnenj.41 Sodelovanje s Komisijo Slovenija v povezavi s pripravo posodobljenega NEPN na ravni EU aktivno sodeluje pri delu odbora za energetsko unijo in odbora za podnebne spremembe. Prav tako je zaprosila Evropsko komisijo za tehnično pomoč, ki jo ta omogoča državam članicam glede priprave posodobljenega NEPN. Izvajanje tehnične pomoči, ki jo je zagotavljal konzorcij institucij, ki je vključeval svetovalno podjetje ICF (vodilni in odgovorni partner), Cambridge Econometrics, adelphi, CSD in Artelyis, je aktivno steklo spomladi 2023, in do maja 2024 so bile izvedene tri ključne aktivnosti, ki so pomembno prispevale k osnutku posodobitve NEPN. 1. Podpora pri socioekonomskih indikatorjih in projekcijah ter pri tehničnih indikatorjih in projekcijah: Namen teh aktivnosti je bil pregledati morebitne vrzeli v podatkih in obstoječih makroekonomskih projekcijah za Slovenijo, določene tehnične indikatorje in projekcije, še posebej v povezavi z energetskim sektorjem (predvsem glede projekcij cen električne energije in emisijskih kuponov, razvoja regionalne infrastrukture za vodik in e-goriva, razvoja jedrskih tehnologij na ravni EU, vključno z majhnimi modularnimi reaktorji). 2. Regionalno sodelovanje: Namen te aktivnosti je bil prispevati k regionalnemu sodelovanju, predvsem posvetovanju in sodelovanju s sosednjimi državami, še posebej s proučitvijo relevantnih osnutkov posodobljenih NEPN in pripravo predlogov za izboljšanje regionalnega sodelovanja. 3. Mapiranje specifičnih politik in ukrepov ter pregled in ocena vrzeli: Namen teh aktivnosti je bil najprej pregledati politike in ukrepe NEPN na nekaterih področjih v sosednjih in nekaterih izbranih državah članicah EU, na podlagi česar bi lahko okrepili in/ali dopolnili tudi politike in ukrepe v posodobljenem slovenskem NEPN, in nato pregledati zadnji osnutek slovenskega posodobljenega NEPN in, tudi upoštevajoč oceno Evropske komisije, oceniti morebitne vrzeli glede na energetske in podnebne cilje EU ter identificirati mogoče dodatne politike in ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče zapolniti vrzeli oziroma okrepiti osnutek posodobljenega NEPN. V okviru navedenih aktivnosti je bilo izvedenih več delavnic in pripravljenih gradiv, pri čemer so te aktivnosti pomembno krepile proces in vsebine v osnutku posodobljenega NEPN.42 Končno, Slovenija je temeljito in celovito proučila priporočila Evropske komisije, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 in jih v čim večji meri ustrezno upoštevala pri pripravi končnega posodobljenega NEPN. 41 Vse informacije, pripravljena gradiva za posvetovanje in končno poročilo o regionalnem posvetovanju so na voljo na https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt- 2024/posodobitev-nepn/#c1533. 42 Več informacij in vsa pripravljena končna gradiva so na voljo na spletni strani NEPN na https://www.energetika- portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/druge-strokovne- podlage/#c1844. 35 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS 2 NACIONALNI CILJI Poglavje vključuje predlog novih nacionalnih ciljev po vseh petih razsežnostih NEPN do leta 2030. Cilji izhajajo iz scenarija z dodatnimi ukrepi (DU). Slovenija je pri pripravi NEPN pretehtala vse sprejete cilje in je na podlagi posodobljenih strokovnih podlag, javnega posvetovanja, celovite presoje vplivov na okolje in ob upoštevanju priporočil Komisije, razen pri določanju deleža OVE zaradi posebnih nacionalnih okoliščin, določila nove razvojno naravnane in ambiciozne cilje do leta 2030, usklajene glede na sprejet zakonodajni okvir »Pripravljeni na 55«, Direktivo o energetski učinkovitosti, obnovljivih virih in drugo. Glavni in sektorski energetski in podnebni cilji so v nadaljevanju smiselno razporejeni in prikazani po posameznih razsežnostih, čeprav nekateri cilji vplivajo na več razsežnosti.

2.1 — Razsežnost razogljičenje

2.1 Razsežnost razogljičenje Pregled ključnih ciljev: • prispevati k doseganju neto ničelnih emisij TGP na ravni EU do leta 2050, kar je izhodišče za načrtovanje ciljev, politik in potrebnih ukrepov do leta 2030, • zmanjšati skupne emisije TGP za vsaj 55 % do leta 2033 (in od 35 % do 45 % do leta 2030, glede na obseg zmanjšanja delovanja Termoelektrarne Šoštanj) glede na leto 2005, • zmanjšati emisije TGP do leta 2030 za več, kot Sloveniji določa Uredba o delitvi bremen, to je vsaj za 28 % glede na leto 2005, z doseganjem sektorskih43 ciljev: o promet: –1 %, o široka raba: –69 %, o kmetijstvo:50 –2,8 %, o ravnanje z odpadki: –65 %, o industrija:* –40 %, o energetika:* –35 %, * Samo del sektorja, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami. • zmanjšati emisije TGP v stavbah za vsaj 70 % do leta 2030 glede na leto 2005, • zagotoviti, da v sektorju LULUCF v obdobju od leta 2021 do leta 2025 emisije TGP ne presegajo ponorov in da je v letu 2030 ponor v tem sektorju vsaj –146 kt CO2 ekv, • na področju prilagajanja zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb in tveganju podnebno pogojenih nesreč ter občutljivost in ranljivost Slovenije zanje in tako krepiti odpornost in prilagoditvene sposobnosti družbe, • zagotavljanje podnebne pravičnosti, • ukinjanje spodbud za rabo fosilnih goriv do leta 2030, • zagotavljanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo s spodbujanjem trajnostne potrošnje in proizvodnje, 43 Sektorji so določeni v skladu z metodologijo IPCC za pripravo evidenc emisij TGP. V sektor široka raba (CRF 1.A.4) so vključene emisije zaradi rabe energije v gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih in kmetijstvu. V sektor kmetijstvo (CRF 3.) so vključene druge emisije iz kmetijskih dejavnosti (emisije iz črevesne fermentacije, razpadanja živalskih iztrebkov, gnojenja in tako dalje). V sektor LULUCF (CRF 4) so vključene spremembe zaloge ogljika, shranjenega v tleh (za šest kategorij rabe tal), v gozdu in lesnih proizvodih. 36 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS • doseči vsaj 33-odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 in o vsaj 55-odstotni delež rabe energije v stavbah iz OVE, o vsaj 30-odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji, o vsaj 2 do 3-odstotno letno povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja in do leta 2030 vsaj 25 do 40 odstotni delež te proizvodnje, o vsaj 55-odstotni delež OVE pri proizvodnji električne energije, o vsaj 45-odstotni delež OVE pri ogrevanju in hlajenju, o vsaj 26-odstotni delež OVE v prometu, • pospešeno umeščanje obnovljivih virov energije v prostor, • pospešena solarizacija streh v javnem sektorju, • razogljičenje proizvodnje EE – postopno opuščanje rabe premoga: prenehanje obratovanja premogovnih enot najpozneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda, • postopno razogljičenje sektorjev energijsko intenzivne industrije, ki jih je težko razogljičiti (angl. hard to abate sectors): zagotovitev finančnih spodbud za prestrukturiranje proizvodnih procesov z uvajanjem zelenih tehnologij, obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, vključno z vodikom, in zelenih goriv ter s tehnologijami za zajem, transport in uporabo CO2, • večja vlaganja v človeške vire in nova znanja, potrebna za prehod v podnebno nevtralno družbo in za zmanjšanje izvedbenega primanjkljaja, • z ukrepi NEPN prispevati k zmanjšanju emisij onesnaževal zraka.

2.1.1 — Emisije in odvzemi toplogrednih plinov

2.1.1 Emisije in odvzemi toplogrednih plinov Vlada je v SRS 2030 določila, da je »prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo /…/ prednostna razvojna usmeritev za celotno gospodarstvo«.44 Ključni cilj dolgoročne podnebne politike Slovenije je nujni prehod za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050, kar je tudi uzakonjeno v Zakonu o varstvu okolja. Cilj doseči neto ničelne emisije (ponori, enaki preostalim antropogenim emisijam TGP) oziroma podnebno nevtralnost do leta 2050 je skladen s Pariškim sporazumom. Cilji NEPN upoštevajo to dolgoročno usmeritev in so usklajeni z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50).45 Po ReDPS50 bo Slovenija zmanjšala izpuste TGP za 80–90 % do leta 2050 glede na leto 2005, hkrati pa pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanja podnebne varnosti prebivalcev (glej tudi poglavje 4.1.1). ReDPS50 opredeljuje tudi strateške sektorske cilje do leta 2050. Oprostitve oziroma vračila plačil dajatev, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv in so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij TGP, bodo do leta 2030 ukinjene. Raba fosilnih goriv bo s postopnim dvigom okoljske dajatve CO2 in drugih dajatev ter uvedbo sheme EU ETS2 postala negospodarna. 44 Sprejeta 7. decembra 2017, dostopno na http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf. 45 Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (Uradni list RS, št. 119/21 in 44/22 – ZVO-2). 37 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Za doseganje cilja razogljičenja gospodarstva bodo sektorji energijsko intenzivne industrije, ki jih je težko razogljičiti (angl. hard to abate sectors), deležni finančnih spodbud (domači viri in viri EU: Sklad za podnebne spremembe, Inovacijski sklad, Modernizacijski sklad in drugi) za prestrukturiranje proizvodnih procesov z uvajanjem zelenih tehnologij, obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, vključno z vodikom, in zelenih goriv ter s tehnologijami za zajem, transport in uporabo CO2 (shranjevanje CO2 v Sloveniji ni predvideno). Slovenija bo zagotovila tudi fiskalne spodbude v obliki olajšav za izvedbo naložb v učinkovito rabo energije in za znižanje končne rabe energije oziroma naložb v samooskrbo in oskrbo z obnovljivimi viri energije (OVE). Pripraviti bo treba tudi shemo za spodbujanje izvajanja projektov s področja zajema in shranjevanja ogljika v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti, ter drugih ukrepov zmanjšanja emisij TGP v industriji, ki bo temeljila na novi Uredbi o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope (Akt o neto ničelni industriji, sprejet junija 2024).46 Zavezujoči cilji Slovenije za emisije TGP za leto 2030 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami (neETS) V skladu z uredbo o zavezujočem zmanjšanju emisij TGP za države članice47 je Slovenija zavezana svoje emisije TGP v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami (ETS1) (v nadaljnjem besedilu: ESR), do leta 2030 zmanjšati za vsaj 27 % glede na leto 2005. Poleg cilja za leto 2030 je v uredbi določena tudi linearna trajektorija, ki ob upoštevanju prožnosti, določene v uredbi, ne sme biti presežena. NEPN določa višji cilj zmanjšanja emisij TGP sektorjev ESR do leta 2030; to je za vsaj 28 % glede na leto 2005. Za uspešno doseganje cilja zmanjšanja emisij TGP v sektorjih ESR je pomembno obvladovati in zmanjševati emisije v vseh vključenih sektorjih, zato so v NEPN določeni sektorski cilji zmanjšanja emisij TGP do leta 2030 glede na leto 2005.48 46 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope (Akt o neto ničelni industriji), (EU) 2024/1735. 47 Uredba (EU) 2023/857 določa nacionalne cilje glede zmanjšanja emisij TGP za vsako državo članico EU. Oblika ter način nadzora in poročanja v okviru Uredbe o zavezujočem zmanjšanju emisij TGP sta bila usklajena za vse države članice z Uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. 48 Določeni z upoštevanjem pravno obvezujočih ciljev, že sprejetih političnih odločitev na ravni EU o dolgoročnih ciljih, stroškov zmanjševanja emisij TGP v Sloveniji ter drugih splošnih, razvojnih, sektorskih in okoljskih ciljev ter upoštevanjem učinkov tehnoloških rešitev. 38 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 3: Sektorski cilji10 za leto 2030 in zmanjšanje emisij TGP v sektorjih ESR Cilji zmanjšanja glede na Zmanjšanje Letne emisije TGP Sektorji leto 2005 glede na leto [kt CO2 ekv] [kt CO2 ekv] 2022 2030 2030 2005 2022 203049 NEPN NEPN Promet 4399 5793 4355 –1 % –25 % Široka raba 2720 1266 843 –69 % –35 % Kmetijstvo 50 1769 1706 1720 –2,8 % 0% Ravnanje z odpadki 828 380 290 –65 % –25 % Industrija 51, * 1505 1155 903 –40 % –24 % Energetika52, * 635 452 413 –35 % –9 % * Samo del sektorja, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami. Pri reševanju prometne problematike, ki prispeva kar polovico emisij TGP ESR, sta ključnega pomena pravilno in učinkovito oblikovanje in izvedba ustreznih ukrepov, ki bodo vplivali na emisije TGP. V prvem koraku mora Slovenija zaradi nenehne rasti cestnega (tovornega in potniškega) prometa posebno pozornost nameniti železniškemu prometu in ukrepom trajnostne mobilnosti. S tem bo zmanjšala ogljični odtis v prometnem sektorju in razbremenila gosti promet, ki postaja nevzdržen za slovenske ceste. Za izvajanje tega cilja bomo nadgradili obstoječo železniško infrastrukturo, razvijali kolesarsko in peš infrastrukturo, razvijali integralni javni promet, spodbujali trajnostne oblike prevoza, izboljšali povezanost prostorskega in prometnega načrtovanja ter razvijali podporno okolje za večjo učinkovitost in rabo alternativnih goriv v prometu. Ključno je tudi tudi obvladovanje rasti potniškega in tovornega prometa ter usmerjanje prometnih tokov na alternativne transportne načine, kar bo v določeni meri doseženo tudi z ukrepi, ki zmanjšujejo privlačnost prevoza z avtomobili. Cilj je, da se v deležu potovanj zmanjša število potovanj z osebnim avtomobilom in bistveno poveča delež potovanj peš, s kolesom ali javnim potniškim prevozom. Cilj zmanjšanja skupnih emisij TGP53 54 NEPN kaže, da bo Slovenija celotne emisije TGP do leta 2030 glede na leto 2005 zmanjšala za vsaj od 35 % do 45 %, do leta 2033 pa vsaj za 55 %. V NEPN sta predvidena postopno opuščanje rabe domačega in uvoženega premoga za energetske namene in prenehanje obratovanja vseh premogovnih enot najpozneje do leta 2033 po načelih pravičnega prehoda. Cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 oziroma do leta 2033 je usklajen s ciljem Slovenije, da zagotovi podnebno nevtralnost v Sloveniji do leta 2050 (ZVO-2, ReDPS50). 49 Okvirne emisije leta 2030 na podlagi ciljnega zmanjšanja emisij. 50 Samo emisije kategorije 3 po CRF klasifikaciji. Ne vključuje emisij zaradi rabe fosilnih goriv in emisij/ponorov kategorije 4 po CRF klasifikaciji (LULUCF). 51 Industrija vključuje emisije sektorjev IPCC: Zgorevanje goriv v industriji (1.A.2) in Industrijskih procesov (2). 52 Energetika vključuje emisije sektorja IPCC: Oskrba z energijo (1.A.1) in Ubežne emisije (1.B). 53 Brez upoštevanja LULUCF. 54 Glede na predlog Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (MOPE, 28. 11. 2024), bi se obseg delovanja Termoelektrarne Šoštanj lahko bistveno zmanjšal že do leta 2030. 39 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Cilji na področju emisij in odvzemov emisij za sektor raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) Zaveze Slovenije na podlagi Uredbe (EU) 2018/841 in Uredbe (EU) 2023/839 Gozdarstvo in kmetijstvo (raba zemljišč) sta ključna dejavnika v sektorju LULUCF ter sta po eni strani neposredno odvisna od podnebnih razmer, hkrati pa se je po drugi strani prav zaradi podnebnih sprememb povečala njuna vloga pri okoljskih (ekosistemskih) storitvah (ReDPS50). V obdobju 2021‒2030 je del nacionalno določenega prispevka EU tudi sektor LULUCF, za katerega je cilj Slovenije zagotoviti: • v obdobju 2021‒2025 emisije ne bodo presegle ponorov (po uporabi obračunskih pravil), • v obdobju 2026‒2029 vsota razlik med neto emisijami (v vseh kategorijah poročanja) in povprečno vrednostjo neto emisij v letih 2021, 2022 in 2023 ne presega proračuna za obdobje 2026‒2029, • v letu 2030 doseže ponor v višini vsaj –146 kt CO2 ekv. Slovenija lahko za doseganje ciljev v sektorju LULUCF po potrebi uporabi splošno prilagodljivost, prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi gospodari, in mehanizem za rabo zemljišč v skladu s pogoji in določili uredb EU za sektor LULUCF. Uredba 2023/839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 določa, da se v sektorju raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) na ravni Unije leta 2030 doseže ponor 310 milijonov ton CO2 ekv. Ta uredba določa tudi nacionalne cilje držav članic za leto 2030. Cilj Republike Slovenije je povečati neto ponore za 212 tisoč ton CO2 ekv v primerjavi s povprečjem podatkov iz evidenc TGP za leta 2016, 2017 in 2018 oziroma zagotoviti ponore –146 tisoč ton CO2 ekv v letu 2030. Projekcije kažejo, da bo Slovenija ta cilj v letu 2030 dosegla ne glede na scenarij (obstoječi, dodatni ukrepi). Z upoštevanjem do zdaj poročanih neto emisij v sektorju LULUCF (to je za leto 2021 in 2022) se zdi, da država ne bi smela imeti težav pri doseganju zaveze glede izpolnjevanja proračuna za obdobje od leta 2026 do leta 2029. Navedena uredba za obdobje 2021‒2025 določa tudi zavezo, da ob upoštevanju prilagodljivosti emisije iz vseh obračunskih kategorij zemljišč ne presegajo ponorov toplogrednih plinov (to je pravilo o nepreseganju). Za kategorijo gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, je posebna obračunska metoda določena na podlagi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki je za Slovenijo –3.270,2 kt CO2 ekv. Primerjava referenčne vrednosti s projekcijami neto emisij za sektor LULUCF kaže na to, da bo imela Slovenija v tem obdobju velike težave pri izpolnjevanju pravila o nepreseganju. V letih 2021 in 2022 so bili ponori iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, minimalni, kar pomeni, da bi imela Slovenija zaradi obračunskih pravil več kot 6 milijonov ton CO2 presežnih emisij iz sektorja LULUCF. Zadnji razpoložljivi podatki o povprečni vrednosti lesne zaloge v gozdovih (to je NGI 2020‒ 2023) kažejo, da se je neznatno povečala glede na leto 2018. Čeprav se je dejanski letni posek po naravnih motnjah, ki so bile v obdobju 2014‒2018, zmanjšal, lahko majhno povečanje lesne zaloge pripišemo upadu prirastka oziroma povečanju mortalitete. To je posledica podnebnih sprememb (na primer daljša obdobja suš), ki negativno vplivajo tako na prirastek kot tudi na mortaliteto. Do leta 2025 je tako nemogoče pričakovati, da bi lahko v sektorju LULUCF povečali ponore do te mere, da bi bili usklajeni z referenčnimi vrednostmi. Možnost pogozdovanja kot izvajanja dodatnega ukrepa za povečanje ponorov je zaradi velike gozdnatosti Slovenija močno omejena, saj ni potenciala za dodatno širjenje gozdov (na primer pogozdovanja). Bilanca neto emisij v sektorju bo zato precej odvisna od drugih dodatnih ukrepov. To so na primer 40 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS preprečevanje širjenja posamične poselitve in zmanjšanje krčenja gozdov, kar se lahko doseže s premišljenim prostorskim načrtovanjem na državni, regionalni in lokalni ravni. Pomembna dodatna ukrepa sta tudi promocija uporabe lesa pri gradnji objektov in spodbujanje investicij v primarno predelavo lesa. Zlasti slednji je dolgoročno ključnega pomena za Slovenijo, tako v smislu skladiščenja ogljika v lesnih proizvodih kot tudi dodane vrednosti. Do 15. marca 2027 bo Republika Slovenija predložila poročilo o usklajenosti za sektor LULUCF, ki bo vsebovalo bilanco skupnih obračunanih emisij in odvzemov za obdobje 2021‒2025. Glede na predhodne (letne) obračune bodo v tem poročilu po potrebi podane podrobnosti o uporabi oziroma namenu prilagodljivosti, ki jih omogoča uredba. V obdobju 2021‒2030 lahko Slovenija za dosego cilja uporabi prilagodljivost v skupnem znesku –17,2 milijona ton CO2 ekv, če bodo izpolnjeni pogoji, kot izhajajo iz uredbe. Z vidika zagotavljanja kakovostnih prostorskih podatkov o rabi zemljišč je Slovenija naredila napredek že v preteklosti. Pri ocenjevanju rabe zemljišč in pridobivanju podatkov o površinah Slovenija od leta 2016 uporablja pristop 3, kot ga določajo smernice IPCC iz leta 2006. Ta pristop se nanaša na točkovno vzorčenje rabe zemljišč, ki je statistično zasnovano in daje geografsko eksplicitne podatke ter je metodološko usklajen z zahtevami iz Uredbe (EU) 2018/1999. Slovenija si bo prizadevala, da bo uporabljala najboljše razpoložljive prostorske podatke, vključno s tistimi, ki bodo na voljo iz sistema Copernicus. Poleg tega Slovenija stremi k razvoju celovitega inventurnega sistema za vse vrste rabe zemljišč in vlaga v zbiranje kakovostnih podatkov, da bo lahko izpopolnila poročanje za ključne kategorije oziroma pomembna skladišča ogljika. Dolgoročna podnebna strategija Slovenije (glej tudi poglavje 1.2) NEPN sloni na viziji, ciljih in usmeritvah Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50)55 in predstavlja akcijski načrt za njeno izvajanje. Za opis ciljev ReDPS50 glej tudi poglavje 1.2. Podnebna strategija temelji na načelih zmanjševanja emisij TGP, učinkovite rabe energije in zmanjševanja porabe energije, podnebne pravičnosti, pravičnega prehoda in znanstvenih dognanj. Cilji in ukrepi so utemeljeni z najnovejšimi in mednarodno priznanimi znanstvenimi dognanji ter temeljijo na načelih zakona, ki ureja varstvo okolja, med katerimi so glavna načela trajnostnega razvoja, celovitosti, sodelovanja, odgovornosti povzročitelja, preventive in previdnosti. Mednje se prepletajo tudi načelo konkurenčnosti, načelo spoštovanja sektorskih ciljev za lažjo integracijo sektorske politike, načelo stroškovne učinkovitosti, načelo zagotovitve aktivne vloge Slovenije v mednarodni skupnosti, načelo ohranjanja habitatov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti in katerih stanje se tudi zaradi podnebnih sprememb slabša, ter načelo ohranjanja kulturne dediščine. Glavna usmeritev, ki jo uresničuje podnebna strategija, je zmanjševanje emisij TGP. Vizija podnebne strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in proti podnebnim spremembam odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri, hkrati pa ohranjala visoko stopnjo konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena bo vplivom podnebnih sprememb in odporna proti njim. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah 55 Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (Uradni list RS, št. 119/21 in 44/22 – ZVO-2). 41 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja. Med horizontalnimi usmeritvami, ki veljajo za vse sektorje, so še večja snovna učinkovitost, spodbujanje nizkoogljičnih virov, energetska učinkovitost, trajnostni prostorski razvoj, trajnostna gradnja in spodbujanje digitalizacije ter javna uprava kot vzor. Slovenija ne bo sprejemala politik in ukrepov ter ne bo investirala sredstev na način, ki bi škodoval zavezam Pariškega sporazuma. Na področju prilagajanja podnebnim spremembam strategija daje prednost sonaravnim (na naravi temelječim) rešitvam, ki bodo zagotavljale ekološko povezljivost in ohranjanje oziroma revitalizacijo ekosistemov. Ključna usmeritev ReDPS50 glede podnebne pravičnosti je, da bo Slovenija zagotovila, da bodo stroški in koristi prehoda porazdeljeni pravično; da nihče ne bo pri prehodu v nizkoogljično družbo ostal prezrt; da bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje in da bodo subjekti, ki jih bo prehod najbolj prizadel, deležni pravočasne pomoči za potrebno ukrepanje. Pri tem bosta za zagotavljanje pravičnega prehoda zelo pomembna tudi oblikovanje in izvajanje drugih politik, ki prispevajo k zmanjševanju ravni neenakosti v družbi. Slovenija bo poskrbela, da bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov za prehod v NOD ter zlasti da ukrepi ne bodo poslabšali finančnega stanja skupin prebivalstva iz prvega in drugega dohodkovnega kvintilnega razreda. Ukrepi, ki bi prizadeli najbolj ranljive skupine, bodo za te skupine kompenzirani z ustreznimi mehanizmi. Vizija za kmetijstvo v ReDPS50 je zmanjšanje emisij TGP ob upoštevanju naravnih danosti za kmetovanje, izboljšanju prehranske varnosti ter povečanju samooskrbe s hrano in sledenju drugim ciljem multifunkcionalnega kmetovanja, kot so zmanjševanje negativnih vplivov na vodo, tla in zrak, varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje kulturne krajine, zagotavljanje dobrobiti živali in ohranjanje/povečevanje zalog ogljika v kmetijskih tleh. ReDPS50 usmerja tudi potrošniške in proizvodne procese v nizkoogljično krožno gospodarstvo in podaja te ključne usmeritve: Slovenija se bo pridružila izvajanju aktivnosti, ki jih predlaga novi evropski akcijski načrt za krožno gospodarstvo, in sicer s sodelovanjem pri oblikovanju in sprejemanju obvezujočih zakonodajnih zahtev glede trajnostnih izdelkov v EU, z okrepitvijo vloge potrošnikov (opolnomočenju potrošnikov, da bodo sprejemali premišljene odločitve in imeli dejavno vlogo pri trajnostnem prehodu) in upoštevanjem krožnega gospodarstva v javnem naročanju, z osredotočanjem na sektorje, ki porabijo največ virov in v katerih je potencial za kroženje velik, s preprečevanjem nastajanja odpadkov in njihovo preobrazbo v visokokakovostne sekundarne vire, s povezovanjem prizadevanj za krožno delovanje ter vključevanjem ljudi, regij in mest, s sodelovanjem pri globalnih prizadevanjih na področju krožnega gospodarstva. Strategija usmerja v povečanje snovne učinkovitosti z uporabo manj materialov, z zasnovo izdelkov za daljšo življenjsko dobo, z možnostjo popravila in daljšim časom uporabe izdelkov, z uporabo materialov, ki jih proizvedemo z manj emisijami in jih je mogoče reciklirati, s ponovno uporabo materialov in recikliranja, souporabo izdelkov. 42 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Splošni razvojni cilji države Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030)56 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. SRS 2030 v okviru osmega razvojnega cilja, to je prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, za spremljanje doseganja zastavljenega cilja določa poleg ciljnega deleža delež obnovljivih virov v končni rabi energije še dva kazalnika uspešnosti:57 • snovna produktivnost – do leta 2030 doseči ciljno vrednost 3,5 standarda kupne moči (SKM)/kg (glede na izhodiščno vrednost 1,79 SKM/kg v letu 2015), • emisijska produktivnost – do leta 2030 doseči povprečje EU v letu 2030 (glede na izhodiščno vrednost 2,9 SKM/kg CO2 ustreznik v letu 2015). Sektorski cilji Za oblikovanje ukrepov NEPN so pomembni tudi drugi sektorski cilji, med njimi poudarjamo naslednje. Kmetijstvo Med osnovnimi strateškimi cilji razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane so zagotavljanje prehranske varnosti in prehranske suverenosti s stabilno, odporno in konkurenčno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane, ohranitev oziroma povečanje obsega kmetijskih zemljišč, posvečanje posebne pozornosti ustrezni in dolgoročni kakovosti kmetijskih tal ter ohranjanju vseh njenih ekosistemskih storitev v okviru širšega cilja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri (voda, tla, zrak) in zagotavljanja javnih dobrin (varovanje biotske raznovrstnosti, kulturne krajine, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje …). Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«58 opredeljuje temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva, živilstva in podeželja ter je podlaga za novo strateško načrtovanje po letu 2021.59 56 Strategija razvoja Slovenije 2030, Vlada Republike Slovenije, 2017. 57 SRS 2030, str. 39. 58 Resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021, Državni zbor Republike Slovenije, 2020. 59 Resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021 je usklajena s specifičnimi cilji evropske kmetijske politike in določa štiri skupine ciljev: A. Odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, B. Trajnostno upravljanje naravnih virov in zagotavljanje javnih dobrin, C. Dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju in Č. Krepitev oblikovanja in prenosa znanja. Resolucija tako med posebne cilje v sklopih A. Odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, B. Trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin in C. Dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju uvršča med drugim: A9. Ohranitev proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč, B1. Zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak, B4. Ohranjanje kmetijske kulturne krajine, B5. Zagotavljanje višjih standardov dobrobiti živali, C3. Razvoj biogospodarstva ter tudi specifičen cilj B.2 Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Resolucija določa, da bo za preprečitev krepitve nadaljnjih posledic podnebnih sprememb treba zmanjšati občutljivost kmetijstva zanje in omejiti izpuste toplogrednih plinov. Ob tem je poudarjena omejena sposobnost kmetijskega sektorja za blaženje podnebnih sprememb, če želimo povečati obseg proizvodnje hrane. Resolucija določa tudi cilj, da bomo za ohranitev trajne rodovitnosti kmetijskih tal in obsega kmetijskih zemljišč spodbujali skrb za ohranjanje dolgoročne kakovosti obdelovalnih kmetijskih tal glede na njihove naravne pedološke značilnosti z ustreznimi tehnološkimi ukrepi in rabo kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije za pridelovanje hrane ter da na teh zemljiščih ne bomo spodbujali pridelovanja energetskih rastlin. 43 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo60 je prvič v zgodovini izvajanja skupne kmetijske oblikoval ločen specifični cilj, ki je namenjen blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje (SO4 Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije).61 Strateški načrt sledi ReDPS50 tudi s krepitvijo verig preskrbe z lokalno hrano rastlinskega izvora, ki bodo na območjih z ugodnimi razmerami za kmetovanje omogočile postopno preusmeritev govedoreje v rastlinsko pridelavo z visoko dodano vrednostjo. V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027 je močno okrepljeno tudi ekološko kmetijstvo, saj je vanj vključen ključni cilj povečanja v skladu s cilji Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027. Gre za ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 % kmetijskih površin v uporabi, s tem, da so določeni ločeni cilji za njive, trajne nasade in trajno travinje. Cilj sledi Akcijskemu načrtu EU za ekološko kmetovanje (25 % kmetijskih površin v uporabi v 2030). Trenutno je Slovenija z 11-odstotnim deležem ekoloških zemljišč po razvitosti ekološkega kmetijstva nad povprečjem EU oziroma na devetem mestu med članicami EU. Med pomembnejše naravne vire v Sloveniji spadajo tudi kmetijska zemljišča, ki skupaj zavzemajo 33 % površine. Med razvojnimi cilji s področja trajnostnega upravljanja naravnih virov v SRS 2030 so med kazalniki navedena tudi kmetijska zemljišča v uporabi, delež v skupni površini. Ciljna vrednost kazalnika v letu 2030 je doseči več kot 24 % kmetijskih zemljišč v uporabi, v letu 2022 je ta vrednost znašala 23,6 %. Osnova vsake prehranske varnosti pa so kmetijska zemljišča in kakovostna tla, zato je v primeru Slovenije bistveno strogo zavarovati kmetijska zemljišča. Kmetijska zemljišča visoke kakovosti so v Sloveniji omejena, zato je njihovo ohranjanje izjemnega pomena. V strukturi kmetijskih zemljišč prevladuje trajno travinje, ki pogojuje usmeritev slovenskega kmetijstva v živinorejo. Živinoreja je na eni strani vir emisij metana, na drugi strani pa z ohranjanjem travinja in prispevkom k zalogam ogljika v njivskih tleh prispeva k izkoriščanju potenciala kmetijskih tal za vezavo ogljika iz atmosfere. Povečane zaloge ogljika v tleh s tem deloma blažijo negativne učinke emisij metana na podnebje. Intervencije Strateškega načrta skupne kmetijske politike prispevajo k povečanju zalog ogljika v tleh s spodbudami za različne načine ozelenitev strnišč in spodbudami za izvajanje konzervirajoče obdelave tal. 60 Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo, dostopno na https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027. 61 V sklopu specifičnega cilja SO4 so bile opredeljene štiri potrebe: P13 Zmanjševanje izpustov TGP in amonijaka v kmetijstvu, P15 Prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu in gozdarstvu, P16 Obnovitev gozda po naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmerah, P38 Protipožarno varstvo v gozdovih. Posredno oziroma delno sta bili opredeljeni tudi potrebi: P26 Spodbujanje trajnostne rabe energije ter razvoja krožnega in biogospodarstva in P32 Zagotavljanje živalim prilagojenih načinov reje. V sklopu SO5 Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij je bila opredeljena še potreba P14 Ohranjanje in zagotavljanje kakovosti kmetijskih tal in preprečevanje erozije. Med intervencijami strateškega načrta, ki neposredno prispevajo k zmanjšanju emisij metana in didušikovega oksida, je treba poudariti naložbe v pokrita skladišča živinskih gnojil, podporo tehnikam gnojenja z majhnimi izpusti (naložbe v opremo in sofinanciranje izvedbe), podporo ukrepom, ki zahtevajo gnojenje na podlagi testiranja tal, podporo uporabi zaviralcev ureaze, nitrifikacije in denitrifikacije, podporo preciznemu gnojenju, omejevanju izpustov metana iz prebavil rejnih živali z optimiranjem krmnih obrokov in s krmnimi dodatki za omejevanje metanogeneze v vampu in finančnim spodbudam za gojenje metuljnic. 44 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Gozdarstvo oziroma sektor LULUCF Trajnostno, večnamensko in sonaravno je naravnano tudi gospodarjenje z gozdovi. Gozd je ekosistem z visoko biotsko raznovrstnostjo, zdravo življenjsko okolje in vir dohodka za lastnike. Pri upravljanju gozdnih ekosistemov se upošteva ravnotežje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Gozd je predvsem tudi vir lesa, najpomembnejše obnovljive surovine v naši državi (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07), ki se uporablja tudi kot obnovljiv vir energije. Sektor LULUCF vključuje emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so odvisni od sprememb zalog ogljika na gozdnih zemljiščih, njivskih površinah, travinju, mokriščih, naseljih in drugih zemljiščih. Bilanca neto emisij v tem sektorju je najbolj odvisna od gospodarjenja z gozdovi, gospodarjenja in rabe kmetijskih zemljišč, krčenja gozdov, širjenja naselij ter rabe lesa in lesnih izdelkov. Na področju gozdarstva so za usmerjanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v obdobju do leta 2030 pomembni predvsem območni gozdnogospodarski načrti za obdobje 2021‒2030 ter Operativni program za izvajanje nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2022‒2026.62 Na področju rabe kmetijskih zemljišč so najpomembnejše politike in ukrepi vključeni v Strateški načrt SKP 2023‒2027. Ta je usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje naravnih virov, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.63 Na bilanco emisij in ponorov v sektorju LULUCF precej vpliva tudi prostorsko načrtovanje. Za sektor pomembne strateške usmeritve povzema Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050.64 Za učinkovitejšo rabo lesa in lesnih izdelkov, zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva in ustvarjanje razmer za prestrukturiranje lesne industrije je vlada junija 2021 sprejela Slovensko industrijsko strategijo 2021‒2030. Osnovni cilji strategije, vezani na izkoriščanje lesa, so povečanje predelanega okroglega lesa v Sloveniji za neenergetsko rabo na 3 milijone m3 letno, doseči 30-odstotni delež lesa v vseh novih javni stavbah, razvoj novih načinov uporabe lesa, povečanje števila zaposlenih v panogah, povezanih z lesom, ter povečanje prodajne realizacije 62 Načrtovane politike in ukrepi iz obeh strateških dokumentov, ki bodo prispevali k doseganju podnebnih ciljev v sektorju LULUCF, so prilagajanje gozdov – prilagajanje drevesne sestave in zgradbe gozdov rastiščnim razmeram in podnebnim spremembam, naravno pomlajevanje gozdov ter obnova s sajenjem ali setvijo, kjer je naravno pomlajevanje moteno oziroma oteženo, sanacija poškodovanih gozdov, ki ima prednost pred rednim gospodarjenjem, ohranjanje vrstne in strukturne pestrosti gozdov, s čimer se pospešujeta biotska raznovrstnost in ohranjanje odmrlega drevja, ter vzpostavljanje mreže ekocelic, varstvo gozdov, ki je usmerjeno v ranljive gozdove ter zagotavljanje rednega nadzora zdravstvenega stanja gozdov in protipožarnega varstva gozdov, postopna premena za izboljšanje mehanske in biološke stabilnosti gozdnih sestojev, skrajšanje proizvodnih dob v najbolj ogroženih sestojih, vzdrževanje genetske pestrosti gozdov in zagotavljanje ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala, intenziviranje ukrepov v varovalnih in zaščitnih gozdovih. 63 Ključni podporni ukrepi oziroma intervencije, ki imajo vpliv na zmanjšanje emisij ali povečanje ponorov, so SOPO: Ekstenzivno travinje, SOPO: Tradicionalna raba travinja, SOPO: Naknadni posevki in podsevki, SOPO: Ozelenitev ornih površin prek zime, SOPO: Konzervirajoča obdelava tal, KOPOP: Ohranjanje kolobarja, KOPOP: Visokodebelni travniški sadovnjaki, KOPOP: Ohranjanje mejic, Ekološko kmetovanje. 64 ReSPR2050 opredeljuje naslednje za sektor LULUCF pomembne usmeritve: načrtno zmanjševanje ranljivosti naselij in infrastrukture – na primer umikanje poselitve in infrastrukture z ogroženih območij, kot so poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja, ter vzpostavljanje naravnih blažilcev ekstremnih vremenskih dogodkov in toplotnih otokov; vzpostavljanje ločitvenih zelenih pasov med naselji – z njimi se izboljšuje prepoznavnost naselij in krajine ter zagotavlja ekološka povezljivost zelenih sistemov, omejevanje širjenja posamične poselitve, sprememba rabe zemljišč – pri spremembi namenske rabe zemljišč se za dosego učinkovite rabe zemljišč kot del aktivne zemljiške politike izdela načrt gospodarjenja z zemljišči. 45 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS v lesni industriji na 2,5 milijarde evrov letno. V zvezi s to strategijo je vlada maja 2022 sprejela Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030.65 Možnosti za financiranje teh ukrepov so tako v okviru Strateškega načrta SKP 2023‒2027, kot tudi v mehanizmu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Prilagajanje na podnebne spremembe Slovenija je že leta 2016 sprejela Nacionalni strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam (SOPPS),66 ki vključuje usmeritve za večjo vključenost prilagajanja v politike, ukrepe in ravnanja. V dokumentu je podana vizija, da bo Slovenija do leta 2050 postala na vplive podnebnih sprememb prilagojena in odporna družba z visoko kakovostjo in varnostjo življenja, ki celovito izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Enaka vizija je podana v Resoluciji o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Leta 2008 pa je bila sprejeta Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam in z njo povezani Akcijski načrt prilagajanja na podnebne spremembe za leti 2010 in 2011. Strategija vsebuje pet temeljnih gradnikov/stebrov oziroma usmeritev, in sicer krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje, vzdrževanje in priobivanje novega znanja na področju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, ukrepe kmetijske in gozdarske politike, spremembo obstoječih predpisov ter krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva pri prilagajanju kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, zlasti v okviru EU. Kot izhaja iz Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2022, Slovenija na področju prilagajanja podnebnim spremembam zaostaja oziroma se jim še ne prilagaja sistematično, zato je pri prilagajanju šele v začetni fazi; čeprav se segreva hitreje od svetovnega povprečja (v obdobju 1961‒2020 se je temperatura zvišala že za 2,4 °C), opazimo tudi druge vplive/posledice podnebnih sprememb (povečana toplotna obremenitev v toplem delu leta, dvig gladine morja, podaljševanje rastne dobe, povečujejo se zimske padavine in zmanjšujejo poletne …). Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, ki jih pripravlja ARSO, se bo segrevanje ozračja v prihodnosti še nadaljevalo, s tem pa se bodo spremenili tudi padavinski režimi, daljši in močnejši bodo vročinski valovi, manj bo mrzlih in ledenih dni, pogostejše bodo hudourniške poplave v toplem delu leta, pogostejša in močnejša neurja s točo in močnim vetrom (intenzivnejša neurja), pogostejše in močnejše suše, pogostejše bodo poplave v zimskem času. Projekcije napovedujejo povečanje zimskih padavin, v zimskem času se bodo povečali tudi rečni pretoki, kar ugodno vpliva na proizvodnjo električne energije v HE. Glede na spreminjanje podnebja bo Slovenija pripravila študije ranljivosti in tveganja po sektorjih (glej poglavje 3.6.1), te pa morajo biti upoštevane pri izvajanju sektorskih ukrepov, da bodo ukrepi tudi podnebno 65 Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030 vsebuje naslednje konkretne ukrepe: – ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja za lesnopredelovalna podjetja, – podporo investicijam v povečanje kapacitet za predelavo lesa, – podporo zagotavljanja zadostnih količin gozdnih lesnih sortimentov (GLS) za lesnopredelovalna podjetja, – vpeljavo novih poslovnih modelov in digitalizacijo za izboljšanje poslovne odličnosti lesnopredelovalnih podjetij, – podporo zagotavljanju ustreznega kadra za razvoj lesnopredelovalnih podjetij, – spodbujanje raziskav, razvoj in inovacij v lesarstvu in razvoj podpornega okolja, vključno s povezovanjem z ustreznimi deležniki, – spodbujanje rabe lesa tako v javnem kot v zasebnem sektorju in večjo promocijo lesa. 66 Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, ki ga je sprejela vlada decembra 2016, določa okvir in usmeritve za prilagajanje podnebnim spremembam v Sloveniji. Dostopno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOPE/Okolje/Podnebne-spremembe/SOzP.pdf. 46 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS odporni. Hkrati morajo načrtovani ukrepi preprečiti bistveno povečanje škodnega potenciala ob ekstremnih poplavnih dogodkih. Ključni cilj posodobljenega NEPN na področju prilagajanja podnebnim spremembam je okrepitev politike in ukrepov na tem področju (vzpostavitev Centra za prilagajanje na podnebne spremembe in lokalne točke za regije in občine), vključno z raziskavami in izdelavo strokovnih podlag.

2.1.2 — Energija iz obnovljivih virov

2.1.2 Energija iz obnovljivih virov Skupni delež OVE do leta 2030 NEPN kot ciljno vrednost za leto 2030 določa vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije. Slovenija je pri pripravi prvega NEPN pretehtala sprejeti cilj iz SRS 2030, ki je 27-odstotni delež OVE do leta 2030, in je na podlagi posodobljenih strokovnih podlag ter posebnih nacionalnih okoliščin določila razvojno naravnan in uresničljiv nacionalni delež OVE in sektorske cilje do leta 2030.67 Slovenija si bo aktivno prizadevala za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih in s tem za omejevanje rabe energije. Na ta način se bo raba primarne in končne energije do leta 2030 zmanjšala. Slovenija bo z ustreznimi spodbujevalnimi zakonskimi ukrepi (pozitivna zakonska diskriminacija) promovirala in spodbujala rabo OVE, kar izredno pomembno vpliva na zanesljivost oskrbe z energijo, saj se s tem zmanjšuje uvozna odvisnost od fosilnih goriv. Poleg povečanja deleža OVE v končni rabi energije je treba delež OVE povečati tudi v sektorju proizvodnja električne energije in plinskem sektorju. Pri sprejemanju ukrepov na področju OVE bo posebna pozornost namenjena debirokratizaciji in ustrezni integraciji OVE v stavbe, prostor in energetski sistem ter postopkom umeščanja vseh potrebnih objektov v prostor. Slovenija si bo aktivno prizadevala tudi za pospešeno solarizacijo streh in uvajanje drugih OVE v javnem sektorju. Ob uspešni izvedbi vseh načrtovanih politik in ukrepov do leta 2030 je mogoče doseči: • vsaj 33-odstotni skupni delež OVE in sektorske deleže OVE: o 55-odstotni delež v sektorju električna energija, o 45-odstotni delež v sektorju ogrevanje in hlajenje, o 26-odstotni delež v prometu. • Delež OVE se poveča zlasti po letu 2025 kot posledica hitrejšega povečanja proizvodnje električne energije iz OVE in zmanjšanja bruto rabe končne energije. Povečanje rabe OVE v ogrevanju in hlajenju ter prometu je manjše. 67 Delež OVE, ki nam ga zaradi okoljskih zamejitev ali drugih razlogov ne bo uspelo doseči, bo morala Slovenija v skladu z uredbo zagotoviti z drugimi ukrepi, na primer s sodelovanjem v čezmejnih projektih, s statističnim prenosom ali vplačili v finančni mehanizem EU za OVE. 47 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS • V skladu z novo direktivo o OVE se v vseh scenarijih pri biogorivih postopoma povečuje delež naprednih biogoriv. Skupni delež naprednih biogoriv dela A priloge IX direktive OVE in obnovljivih goriv nebiološkega izvora (RFNBO) mora biti leta 2025 vsaj 1 %, leta 2030 pa vsaj 5,5 %, pri čemer morajo RFNBO leta 2030 predstavljati vsaj 1 % rabe energije v prometu. • Povečevanje deleža obnovljivih in nizkoogljičnih plinov (biometan, vodik in drugi sintetični plini) za doseganje vsaj 10-odstotnega deleža obnovljivih in nizkoogljičnih plinov v skupni oskrbi s plini do leta 2030.68 Prednostno se zastavljeni cilji dosežejo z: • umeščanjem na okoljsko sprejemljiva območja, pri čemer se še posebej spodbuja uvajanje na okoljsko najbolj sprejemljiva območja, • umeščanjem naprav v neposredno okolico obstoječih, če je to okoljsko sprejemljivo, • umeščanjem SE na že pozidana območja in prednostna območja ZUNPEOVE, • umeščanjem ČHE na lokacije, ki ne zahtevajo novih pregrad na vodotokih. Začrtani potek skupnega deleža OVE v obdobju 2021–2030 Na sliki 1 in v preglednici 4 je prikazan okvirni začrtani potek skupnega deleža OVE v obdobju 2021– 2030 za Slovenijo. Slika 1: Okvirni začrtani potek skupnega deleža OVE Slovenije v bruto končni porabi energije od leta 2021 do leta 2030 35 30 33 30 28 25 Skupni delež OVE [%] 26 25 20 15 10 5 0 2018 2020 2022 2024 2026 2028 2030 2032 68 V ENTSO-G in ENTSO-E scenarijih je za Slovenijo za leto 2030 predvidenih 1157 GWh vodika ter 2200 GWh biometana in sintetičnega metana; kakšna pa bo dejansko struktura teh plinov, je izredno težko napovedati in bo odvisno od razvoja domače proizvodnje in ponudbe na trgu EU do leta 2030. 48 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 4: Referenčne vrednosti na podlagi cilja 33 % v letu 2030 OVE Referenčne vrednosti na podlagi cilja 33 % Leto [%] 2020 25,0 2021 2022 25,4 2023 2024 2025 28,4 2026 2027 30,2 2028 2029 2030 33,0 Ciljna trajektorija za delež OVE v bruto končni porabi energije je bila določena na podlagi cilja Slovenije za leto 2030, ki je 33 % ter točke (a)(2) 4 člena OVE direktive (2023). Direktiva navaja, da mora država leta 2025 doseči referenčno vrednost vsaj 43 % skupnega povečanja energije iz obnovljivih virov med ciljem 2030 in zavezujočim ciljem za leto 2020, leta 2027 pa 65 % povečanja energije iz OVE. Sektorski deleži OVE v obdobju 2021–2030 Indikativni sektorski deleži OVE so bili določeni na podlagi projekcij razvoja OVE in bruto porabe končne energije do leta 2030. Preglednica 5: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju električna energija (OVE-E) OVE-E Potek deleža OVE-E Leto [%] 2020 35,1 2021 35,0 2022 36,5 2023 38,8 2024 40,7 2025 42,6 2026 44,9 2027 47,2 2028 49,3 2029 52,9 2030 55,4 49 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 2: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju ogrevanje in hlajenje v primerjavi z dejanskim potekom 50 45 43 45 42 40 38 Delež OVE - ogrevanje in hlajenje [%] 40 37 35 36 36 36 35 35 35,2 30 32 32 33 25 30 26 20 15 10 5 0 2005 2010 2015 2020 2025 2030 Preglednica 6: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju ogrevanje in hlajenje (OiH) OVE-OiH Potek deleža OVE-OiH Leto [%] 2020 32,8 2021 35,2 2022 35,5 2023 35,9 2024 36,3 2025 36,7 2026 38,3 2027 40,0 2028 41,6 2029 43,4 2030 45,2 Sprememba Direktive OVE (2023/2413) navaja v 23. členu, da si mora država članica prizadevati, da se bo delež OVE v ogrevanju in hlajenju na leto v povprečju povečal za 0,8 % v obdobju 2021‒2025 ter za 1,1 % v obdobju 2026‒2030. Potek deleža v zgornji preglednici kaže, da to povečanje ni doseženo, saj se po projekcijah v prvem obdobju poveča v povprečju letno za 0,5 %, v drugem obdobju pa za 1,0 %. Pomembno na nižjo rast deleža OVE vpliva dejstvo, da ima velik del OVE v ogrevanju in hlajenju lesna biomasa, raba katere se zaradi ukrepov URE zmanjšuje (Slika 4). 50 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 3: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju promet v primerjavi z dejanskim potekom 30 26 25 23 20 Delež OVE - promet [%] 20 17 15 14 11 11 11 11 11 10 8 7 5 5 2 0 0 0 2005 2010 2015 2020 2025 2030 Preglednica 7: Ocenjen začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2020 do leta 2030 v sektorju promet (OVE-T) OVE-T Potek deleža OVE-T [%] Leto 2020 10,2 2021 10,6 2022 10,7 2023 10,7 2024 10,8 2025 10,8 2026 13,8 2027 16,5 2028 19,5 2029 22,6 2030 25,8 Ciljni delež OVE v prometu po usklajenem predlogu Direktive OVE je 29 %, vendar je, če država načrtuje nižjo uporabo biogoriva na osnovi pridelkov, ki se uporabljajo za hrano in krmo, mogoče znižati delež v skladu s spremembo 26. člena po Direktivi 2023/2413 (EU), kar je izkoristila Slovenija, zato je ciljni delež 26 %. Direktiva 2023/1161 omejuje uporabo biogoriv dela B priloge IX na 1,7 % (z upoštevanjem faktorja 2). Hkrati direktiva omogoča, da države ob utemeljenih razlogih uveljavljajo izjemo in dovolijo višji delež. Predvideno je, da bo Slovenija to izkoristila, saj je za leto 2030 predvideno, da ta biogoriva dosegajo 2,8-odstotni delež. 51 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Začrtani poteki po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti Rezultate pričakovanega razvoja tehnologij za OVE v projekcijah scenarija z dodatnimi ukrepi (DU) prikazujejo spodnje preglednice, (glej tudi poglavje 4.2.3). 52 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 8: Ocenjeni začrtani poteki po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030, vključno s pričakovano bruto rabo končne energije, po posamezni tehnologiji v GWh GWh 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Bruto končna raba OVE SKUPAJ 13.236 14.262 14.487 14.828 15.111 15.402 16.246 17.090 17.934 19.033 19.965 Sončna energija 488 571 854 1254 1595 1936 2319 2703 3086 3469 3853 Vetrna energija 6 6 6 6 6 6 76 146 216 286 356 Hidro energija 4585 4622 4575 4528 4480 4433 4439 4444 4450 4711 4717 OVE plini 69 148 134 219 304 389 483 649 815 981 1147 1313 Tekoča biogoriva 1081 1192 1267 1341 1416 1491 1600 1709 1819 1928 2038 Lesna biomasa 5722 6369 6088 5807 5526 5245 5165 5085 5005 4924 4844 Energija iz okolice 683 804 916 1028 1139 1251 1322 1394 1465 1537 1697 Ostala OVE toplota 522 563 562 561 559 558 676 794 912 1030 1148 Preglednica 9: Ocenjeni začrtani poteki v sektorju električna energija po tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030 GWh 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Bruto proizvodnja električne en. iz OVE 5228 5353 5595 5954 6254 6554 7066 7579 8092 8860 9462 Sončna energija (SFE) 368 453 737 1137 1479 1821 2208 2596 2983 3370 3757 Vetrna energija 6 6 6 6 6 6 76 146 216 286 356 Hidro energija 4585 4622 4575 4528 4480 4433 4439 4444 4450 4711 4717 Bioplin 113 103 111 119 128 136 156 176 196 216 236 Lesna biomasa (SPTE in sosežig) 155 169 166 163 160 157 187 218 248 278 308 Geotermalna energija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 88 69 Bioplin, biometan, zeleni vodik in podnebno nevtralni sintetični plini. Prikazana je bruto končna raba. 53 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 10: Ocenjeni začrtani poteki v sektorju ogrevanje in hlajenje po tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030 GWh 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Bruto končna raba OVE za 6926 7717 7628 7540 7452 7363 7558 7753 7948 8143 8338 ogrevanje in hlajenje Sončna energija 119 118 117 116 116 115 111 107 103 100 96 OVE plini 35 32 69 107 144 182 278 374 470 566 662 Lesna biomasa 5566 6200 5922 5644 5366 5088 4977 4867 4757 4647 4536 Geotermalna in energija iz okolice 683 804 916 1027 1139 1251 1322 1394 1465 1537 1609 Proizvedena toplota iz OVE 522 563 562 561 559 558 676 794 912 1030 1148 Drugi OVE 0 0 43 85 128 170 194 217 241 264 288 Preglednica 11: Ocenjeni začrtani poteki v sektorju promet po tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030 GWh 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Bruto končna raba OVE v prometu 1149 1217 1300 1381 1465 1559 1756 1958 2166 2380 2599 Biogoriva 1081 1192 1267 1341 1416 1491 1592 1693 1794 1896 1997 od tega napredna biogoriva (del A 188 359 390 420 451 482 625 768 912 1055 1198 in del B priloge IX) Električna energija iz OVE 68 25 34 40 49 60 103 151 206 266 331 Sintetična goriva in »zeleni« vodik 0 0 0 0 0 8 60 111 162 213 264 (RFNBO) OVE plini (biometan) 0 0 0 0 0 0 1 3 4 6 7 54 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Povpraševanje po energiji iz biomase in biogoriv Na spodnjh slikah je prikazan ocenjen potek povpraševanja po lesni biomasi in celotni bioenergiji, razčlenjen na toploto, elektriko in promet. Slika 4: Ocenjen začrtani potek povpraševanja po lesni biomasi, razčlenjen na toploto, elektriko in promet v obdobju 2020‒2030 700 600 576 600 539 552 528 Raba lesne biomase [ktoe] 504 503 502 501 500 499 500 400 529 506 300 472 483 460 418 409 400 390 437 428 200 100 71 70 75 84 92 101 109 67 69 68 67 0 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Proizvodnja električne energije in toplote Ogrevanje in hlajenje Promet Slika 5: Ocenjen začrtani potek povpraševanja po bioenergiji, razčlenjen na toploto, elektriko in promet v obdobju 2020‒2030 Raba biomase Raba lesne biomase je usklajena s cilji LULUCF in ne zmanjšuje ponorov, zmanjšuje pa potrebo/povpraševanje po drugih energetskih virih. Kot je razvidno iz slike (Slika 6), se bo po projekciji skupna raba lesne biomase v energetske namene zmanjšala do leta 2030. 55 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Za doseganje tega cilja je treba zagotoviti izvajanje vsebin gozdnogospodarskih načrtov in izboljšati domačo predelavo lesa. Zato so usmeritve NEPN naslednje: • povečanje realizacije načrtovanih ukrepov v gozdarstvu, • spodbuja se predelava kakovostnih gozdno lesnih sortimentov iz slovenskih gozdov na ozemlju Slovenije v proizvode s čim višjo dodano vrednostjo (krepitev verig vrednosti), ki se vgradijo oziroma uporabijo v Sloveniji, • za energetske namene (tudi kot vir za sintetična tekoča goriva in pline) pa naj se načeloma uporabijo le les slabše kakovosti in droben les, ki je manj primeren za industrijsko predelavo, gozdni sečni in lesni ostanki in odsluženi les, • les naj se ustrezno vključi v sistem in kazalnike trajnostne gradnje ter zeleno javno naročanje, • NEPN ne predvideva pomembnejšega uvoza lesne biomase za energetske potrebe, • pri energetski rabi lesne biomase se stremi k učinkoviti rabi, kar se dosega s spodbujanjem rabe v sistemih daljinskega ogrevanje in ozaveščanjem uporabnikov malih kurilnih naprav na lesno biomaso o primernosti lesnih goriv in njihovega skladiščenja ter postopkov kurjenja in vzdrževanja peči. Lesna biomasa iz slovenskih gozdov je pomemben dejavnik blaženja podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja, zanesljivosti oskrbe s toploto, pozitivnih gospodarskih učinkov, sinergijskih učinkov vzdolž lesnopredelovalne verige in manjšanja uvozne odvisnosti. Pri tem je pomemben tudi gospodarski vidik, saj izraba gozdnih sečnih ostankov, manj kakovostnega in drobnega lesa v industrijske in energetske namene močno izboljša ekonomiko lesnopredelovalnih verig. Lesna biomasa ima velik pomen v proizvodnji toplote in električne energije v daljinskih sistemih, industriji in proizvodnji sintetičnih goriv z uporabo najnovejših tehnologij. Lesna biomasa naj se v energetske namene izrablja le nadzorovano in s čim višjim izkoristkom in čim manjšim negativnim vplivom na okolje (s čim manjšimi emisijami onesnaževal zunanjega zraka: delcev, dušikovih oksidov, hlapnih organskih spojin, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), obstojnih organskih onesnaževal (POP) in tako dalje), kar bo tako izobraževalni, zakonodajni kakor tudi tehnično izvedbeni izziv. Raba biomase v modernih individualnih, skupinskih in industrijskih napravah za ogrevanje ter proizvodnjo toplote in elektrike je za Slovenijo pomembna, saj ji omogoča ohranjanje razvoja podeželja, izboljšanje zanesljivosti in konkurenčnosti pri oskrbi z energijo, opuščanje fosilnih goriv in zmanjšanje emisij TGP. Lesna biomasa je za Slovenijo strateškega pomena za zanesljivo oskrbo s toploto v sistemih daljinskega ogrevanja in industriji ter z električno energijo s sistemi soproizvodnje z visokim izkoristkom, zato Slovenija v skladu s točko 3a 3. člena v spremenjeni Direktivi OVE (2023/2413) uveljavlja izjemo glede upoštevanja principa kaskadne rabe lesne biomase, pri čemer pa si bo prizadevala, da bo izkrivljajoči učinek na trg surovin iz biomase čim manjši. Odstopanja od kaskadnega principa po 3. točki 3. člena70 direktive OVE bo Slovenija enkrat letno sporočila Komisiji v skladu s točko 3b 3. člena Direktive OVE (2023/2413). 70 V skladu z direktivo OVE morajo države sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da je energija iz biomase proizvedena na način, ki minimizira neupravičene izkrivljajoče učinke na trg surovin iz biomase in škodljiv vpliv na biotsko raznovrstnost, okolje in podnebje. S tem namenom morajo države upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki, določeno v členu 4 Direktive 2008/98/ES, in poskrbeti za uporabo načela kaskadne uporabe biomase, s poudarkom na programih podpore in ob ustreznem upoštevanju nacionalnih posebnosti. 56 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Raba tekočih in plinastih biogoriv Uporaba biogoriv bo prednostno usmerjena v razvoj, proizvodnjo in uporabo naprednih trajnostnih biogoriv.71 Pri tem bomo izkoristili razvojne možnosti glede na razpoložljive surovine in spodbudili potreben tehnološki razvoj z razvojnimi spodbudami za izvedbo pilotnih projektov. Slovenija bo spodbujala razvoj tehnologij za proizvodnjo trajnostnih biogoriv, naprednih sintetičnih plinastih in tekočih goriv ter uporabljala uvožena, dokler ne bo razvila in vzpostavila lastne proizvodnje. Drugi cilji glede OVE Zaradi zahtevnosti doseganja skupnega cilja glede OVE si je Slovenija zastavila cilje za leto 2030 v naslednjih sektorjih. STAVBE • Vsaj 55-odstotni delež energije v stavbah iz OVE – doseganje tega cilja bo omogočalo izpolnitev cilja Direktive OVE,72 da 49 % rabe končne energije v stavbah obsega OVE. INDUSTRIJA • Vsaj 1,6-odstotno letno povprečno povečanje deleža OVE pri ogrevanju in hlajenju v industriji brez odvečne toplote v letu 2025 in obdobju 2026‒2030,73 • vsaj 30-odstotni delež OVE v industriji, • prispevek goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki se uporabljajo za končno energijo in neenergetske namene, do leta 2030 znaša vsaj 42 % vodika, uporabljenega za končno energijo in neenergetske namene v industriji, in 60 % do leta 2035.74 SISTEMI DALJINSKEGA OGREVANJA IN HLAJENJA • Vsaj 2,5-odstotno letno povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja75 in do leta 2030 doseganje vsaj 40-odstotnega deleža te proizvodnje. SKUPNOSTI OVE • Nadaljevati aktivno spodbujanje razvoja skupnosti OVE in ciljno usmerjati investicije v OVE na območja, kjer niso potrebna dodatna večja vlaganja v omrežja. INOVATIVNE TEHNOLOGIJE OVE • Vsaj 5 % novih zmogljivosti za izkoriščanje OVE, nameščenih leta 2030, bo uporabljalo inovativno tehnologijo76 (indikativni cilj, usklajen z Direktivo OVE). 71 Napredna biogoriva so tekoča biogoriva, ki nimajo posrednega učinka na rabo tal in se uvrščajo v del A ali B priloge IX OVE direktive (2018/2001/EU) ter podnebno nevtralna sintetična goriva. 72 V skladu z zahtevami 15.a člena prenovljene direktive (EU) 2023/2413 o spodbujanju uporabe OVE. 73 V skladu z zahtevami 22.a člena prenovljene direktive (EU) 2023/2413 o spodbujanju uporabe OVE. Direktiva zahteva 1,6- odstotno povečanje v obdobjih 2021‒2025 in 2026‒2030. V prvem obdobju je to nedosegljivo, saj se ukrepi za povečanje deleža OVE še ne izvajajo. Po sprejetju NEPN pa bo na voljo le eno leto za izvajanje ukrepov in doseganje tega cilja. V letu 2022 ni bilo povečanja deleža OVE v industriji glede na leto 2021. 74 V skladu s 1. točko 22.a člena prenovljene direktive (EU) 2023/2413 o spodbujanju uporabe OVE. 75 V skladu z zahtevami 24. člena prenovljene direktive (EU) 2023/2413 o spodbujanju uporabe OVE. 76 Tehnologija za izkoriščanje OVE, ki na vsaj en način izboljšuje primerljivo najsodobnejšo tehnologijo ali omogoča izkoriščanje tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, ki se še ne trži v celoti ali vključuje jasno stopnjo tveganja. 57 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Pomen OVE za doseganje drugih podnebnih in energetskih ciljev Proizvodnja energije iz obnovljivih virov pomembno prispeva tudi k doseganju drugih podnebnih in energetskih ciljev NEPN, ki jim Slovenija sledi, zlasti k zmanjšanju emisij TGP in k ciljem energetske varnosti oziroma zanesljivosti, ter tudi h konkurenčnosti oskrbe z energijo. Zato je nadaljnji razvoj izkoriščanja OVE strateškega pomena za Slovenijo. Glede prispevka k ciljem energetske varnosti oziroma zanesljivosti se tehnologije OVE med seboj razlikujejo in v tem smislu v energetski mešanici niso med seboj zamenljive. Poudarjamo naslednje kriterije zanesljivosti, posebej zanesljivost elektroenergetskega sistema (EES), ker je tam zagotavljanje zanesljivosti najbolj kompleksno. Prispevek različnih virov OVE k posameznim podciljem zanesljivosti je naslednji. • Diverzifikacija dobavnih virov in poti, proizvodnih zmogljivosti, lokacij, tehnologij in energentov: Za zagotavljanje zanesljive oskrbe tudi, ko je otežena, na primer iz enega vira ali na eni lokaciji ali po eni dobavni pot, bo potreben razvoj širokega spektra vseh vrst obnovljivih virov energije. • Zadostnost EES – sposobnost za pokrivanje potreb odjemalcev po električni moči in energiji v vseh stanjih ob upoštevanju načrtovanih in nenačrtovanih razpoložljivosti vseh njegovih elementov: Dva kriterija, ki kažeta zlasti na zmožnost sistema za zagotavljanje zadostnih proizvodnih kapacitet in razpoložljivosti uvoza v obdobjih največje obremenitve, uporabljamo za oceno zadostnosti scenarijev razvoja ESS. To sta (1) verjetnost nepokrivanja porabe – LOLE (»Loss of Load Expectation«)77 in (2) pričakovana nedobavljena energija v EES – ENS (»Energy Not Served«). Tehnologije OVE se razlikujejo glede prispevka k navedenima kriterijema zadostnosti, pri tem je najpomembnejša vloga hidroelektrarn, večjih elektrarn na lesno biomaso in geotermalnih elektrarn, zlasti pa tudi črpalnih elektrarn kot enega od sistemov hranjenja električne energije.78 Vetrne in sončne elektrarne k temu kriteriju prispevajo v zelo omejenem obsegu zaradi omejitev v razpoložljivosti. Zlasti majhen je prispevek SE za zagotavljanje kapacitet v sistemu v času kritičnih obremenitev EES (zvečer pozimi). Ker so v vseh scenarijih potenciali za uvajanje proizvodnje električne energije iz biomase vključeni v polnem izkoristljivem obsegu, je bila narejena analiza delovanja EES za scenarij DU-JE z vključitvijo novih velikih HE in brez vključitve novih HE (glej poglavje 4.3). • Sigurnost EES – odpornost na motnje: Gre za obratovalno zanesljivost. Zasleduje se zagotavljanje vzdrževanja in povrnitve frekvence oziroma rezervne moči v EES po zahtevah ENTSO-E (sistemske storitve). Kot pri zadostnosti so med tehnologijami OVE razlike tudi glede prispevka k sigurnosti, torej pri zagotavljanju sistemskih storitev; tudi v tem primeru je najpomembnejša vloga hidroelektrarn in črpalnih elektrarn. VE in SE elektrarne v to niso vključene, geotermalne elektrarne in elektrarne na lesno biomaso se lahko vključujejo, a z bistveno višjimi stroški (glej poglavje 4). 77 Kazalnik LOLE (angl. Loss of Load Expectation) je verjetnost, da domače proizvodne zmogljivosti z upoštevanjem energije iz tujine ali brez nje ne bodo zadostovale za pokritje celotne porabe v sistemu, ter podaja statistično izračunano število ur v letu, ko poraba ob predvidenih razpoložljivih agregatih in ob upoštevanju statistične verjetnosti njihovega izpada ne bo pokrita. Če je vrednost LOLE nižja od ciljne vrednosti, je mogoče domnevati, da je v sistemu dovolj rezervne moči za zagotavljanje zanesljivega obratovanja, nasprotno je treba določiti količino potrebnega uvoza za doseganje tega merila. Vir: ELES, Razvojni načrt. 78 ČHE navajamo tukaj, čeprav ne gre za proizvodnjo energije iz OVE, ker je njihovo delovanje pogojeno z delovanjem HE. 58 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS • Večja dispečabilnost in zmožnost prilagajanja proizvodnih enot tudi izboljša zanesljivost EES oskrbe z energijo. Različne tehnologije OVE se med seboj razlikujejo in niso med seboj zamenljive. Znova je velika vloga hidroelektrarn, črpalnih elektrarn, vključujejo se lahko tudi elektrarne na biomaso deloma na račun ekonomičnosti, medtem ko je pri geotermalnih elektrarnah vpliv na ekonomiko še večji. Pri parnih tehnologijah (elektrarnah na biomaso in geotermalnih elektrarnah) je prilagajanje moči tehnološko omejeno in obratujejo pretežno pasovno. Poleg učinka na strateško zanesljivost se s prilagodljivimi enotami poveča tudi sposobnost EES za večjo integracijo energije iz drugih OVE, zlasti iz sončnih elektrarn, s tem pa se lahko dodatno prispeva k doseganju ciljev na področju OVE in TGP. • Uvozna odvisnost: Vsi OVE v vseh sektorjih pomembno prispevajo k ciljem samooskrbe Slovenije oziroma minimiziranju uvozne odvisnosti, medtem ko se prispevek k minimiziranju uvozne odvisnosti v najzahtevnejših zimskih mesecih izrazito razlikuje po tehnologijah. Stanje na področju OVE in relevantne nacionalne okoliščine Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov v 5. členu določa, da morajo države članice pri določanju nacionalnega prispevka OVE do leta 2030 upoštevati tudi vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na uvedbo OVE, kot so pravična porazdelitev v EU, gospodarske razmere in zmogljivosti, vključno z BDP na prebivalca, potencial za stroškovno učinkovito uvedbo energije iz obnovljivih virov, geografske, okoljske in naravne omejitve, raven elektroenergetske povezanosti in druge relevantne okoliščine. Slovenija je že pri pripravi prvega NEPN v letu 2019 ugotavljala, da je Komisija svoje priporočilo Sloveniji glede 37- odstotnega deleža OVE do leta 2030 pripravila samo na podlagi uporabe indikativne enačbe iz priloge 2 Uredbe (EU) 2018/1999, pri čemer očitno ni upoštevala vseh relevantnih okoliščin, ki vplivajo na določitev deleža OVE, čeprav bi to morala storiti v skladu z 2. točko 31. člena Uredbe (EU) 2018/1999. V nadaljevanju Slovenija utemeljuje nekatere specifične okoliščine, ki bodo bistveno vplivale na določanje nacionalnega prispevka k cilju glede OVE do leta 2030. a. Stanje v sektorju promet Slovenija je v skladu z Direktivo o OVE sprejela ambiciozen cilj na področju rabe OVE, to je 25-odstotni delež OVE do leta 2020. V letu 2020 je Slovenija dosegala 24,1-odstotni delež OVE in v letu 2021 24,6-odstotnega, s čimer je zaostajala za zastavljenim ciljem. Države, ki imajo velik delež prometa v bruto končni rabi energije in visok izhodiščni delež OVE, veliko težje napredujejo kakor druge države, kljub morda večjim potencialom in razpoložljivim finančnim virom, saj majhen delež OVE v prometu zahteva veliko večje deleže (pogosto tudi nedosegljive) v sektorju ogrevanje in hlajenje ter električna energija (skupni potencial OVE je zato manjši). Slovenija je v EU na četrtem mestu glede deleža rabe energije v sektorju promet v končni rabi energije (Slika 7), v katerem je uvajanje OVE izjemno zahtevno, saj so OVE v daleč največji meri biogoriva, katerih uporabo omejujejo različni standardi, hkrati pa je njihova proizvodnja velik trajnostni izziv (predvsem prve generacije). V letu 2030 bo promet prispeval le 4,3 odstotne točke k skupnemu deležu OVE, ne glede na to, da se bo raba biogoriv podvojila, delež OVE v prometu pa povečal z 10 na 26 %. Razlog je v tem, da k povečanju skupnega 59 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS deleža OVE iz sektorja promet prispeva le raba biogoriv brez multiplikatorjev. Povedano drugače: v letu 2030 promet k bruto končni rabi energije prispeva tretjino (promet obsega 36 % imenovalca skupnega deleža), k rabi energije OVE pa le osmino, torej več kot dvakrat manj. Slika 6: Primerjava napovedanih nacionalnih deležev OVE, izračuna EK in deleža rabe energije v prometu, vir: MzI na podlagi izračunov IJS-CEU, 2019 Projekcije prometnega sektorja kažejo na nadaljnje povečevanje obsega prometa v Sloveniji do leta 2030, ki bo odvisen od gospodarske dejavnosti v regiji ne le v Sloveniji, to je še zlasti tovornega prometa, kar bo vplivalo na to, da se bo raba energije v prometu zmanjševala počasneje kot v drugih sektorjih. Leta 2030 bo raba energije v sektorju promet za 11 % višja glede na leto 2019 v OU scenariju in za 7 % nižja v DU scenariju. Ohranjanje visokega deleža prometa v bruto rabi končne energije bo zelo omejevalo doseganje visokega skupnega deleža OVE do leta 2030, saj bo morala Slovenija v drugih dveh sektorjih (električna energija, toplota) nadoknaditi nižji delež OVE v sektorju promet, ki brez multiplikatorjev in električne energije znaša 12 %. b. Vplivi na okolje in drugi dejavniki, ki vplivajo na uvedbo energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji79 V projektu RES Slovenija80 je bilo ugotovljeno, da elemente tveganja za umeščanje OVE pomenijo omejitve, ki so vezane na naslednje varstvene kategorije: varstvo narave, vode, kakovost bivanja in druge kategorije. Zaradi vseh predstavljenih omejitev so možnosti zlasti za izrabo hidro- in vetrne energije omejene oziroma manjše kakor v nekaterih drugih državah EU. Poleg tega Slovenija nima možnosti za postavitev vetrnih elektrarn offshore. Dodatno možnosti za izrabo vetrne energije zmanjšuje zelo razpršena poselitev, saj je v Sloveniji stopnja urbanizacije nizka, kar 45 % vseh gospodinjstev je na podeželju, kar je precej več od povprečja EU (23 %). Posledično zelo malo lokacij z ustrezno hitrostjo vetra izpolnjuje zahteve za 79 V tem poglavju pojasnjujemo zlasti nacionalno specifične relevantne okoliščine, po katerih se Slovenija razlikuje od drugih držav EU. Vplivi na okolje vseh ukrepov NEPN so celovito obravnavani v Okoljskem poročilu. 80 Končno poročilo projekta RES Slovenia, Omogočanje uvajanja obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji, EIMV et all., Ljubljana, julij 2023. Glej tudi preglednico (Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.) v nadaljnjem besedilu. 60 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS potreben odmik od naselij zaradi varstva pred hrupom. Vetrna energija je največji vir za doseganje ciljnega deleža OVE v EU, saj k povečanju proizvodnje električne energije iz OVE v EU v obdobju 2020‒2030 vetrne elektrarne prispevajo kar 70 % (EU: 'Fit for 55' MIX-CP scenario). Slovenija na pomembnejši delež vetrne energije v bilanci OVE ne more računati. V Sloveniji je 355 območij Natura 2000, od tega jih je 324 določenih na podlagi Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah, ki države članice zavezujeta k ohranjevanju habitatov vrst in habitatnih tipov. V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst, med njimi jih je več kot 2000 uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Slovenija pomembno prispeva h globalnim ciljem in ciljem EU na področju biotske raznovrstnosti. Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v evropskem in svetovnem merilu, kar je obenem tudi odlično izhodišče za nadaljnji razvoj države. Poleg tega je v Sloveniji 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst, ki jih najdemo le pri nas. Vsi ti kazalniki nas uvrščajo med najbogatejša območja Evrope. Vrstno bogastvo je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je povezana z antropološkimi vplivi (intenzivnost vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja ...). O veliki biotski pestrosti v Sloveniji in njenem pomenu za EU priča tudi dejstvo, da ima naša država največji obseg območij Natura 2000 med vsemi državami članicami (37,16 % površine države). Ohranjanje biotske raznovrstnosti je naša obveznost na podlagi skupne zakonodaje EU in je pomembno za celotno Evropsko unijo. Zavarovana območja pokrivajo 13 %, gozdovi pa več kot 70 % površine. Z Naturo 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij (habitatni tipi Nature 2000), kar je nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij (habitatnih tipov) Nature 2000 v EU. Vlada se je zavezala, da bo zmanjševala pritiske na naravo s sistemskimi ukrepi, podprla izboljšanje upravljanja zavarovanih območij ter spodbujala bolj učinkovito spremljanje stanja okolja in narave ter nadzor nad njim. Potencial za postavitev sončnih elektrarn je sicer velik, večji od zastavljenega cilja, vendar je bilo pri vključevanju le-tega potrebno upoštevati sezonsko naravo proizvodnje in realno stopnjo razvoja tehnologij za pretvorbo viškov z namenom sezonskega shranjevanja. V NEPN je po projekciji delež proizvodnje električne energije v SE glede na končno rabo električne energije v letu 2030 26,2 %, kar je veliko več kot povprečje v scenariju EU (EU: 'Fit for 55' MIX-CP scenario), kjer ta delež znaša 15,8 %. Slovenija je zaradi navedenih dejavnikov in omogočenja uvajanja OVE v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji po sprejetju prvega NEPN pridobila tehnično pomoč Komisije, ki je bila izvedena v obliki projekta RES Slovenija med letoma 2021 in 2023. V okviru tehnične pomoči sta bila v sodelovanju s številnimi relevantnimi deležniki in ob upoštevanju občutljivosti izvedena celovita analiza in pregled nadaljnjega potenciala rabe OVE za proizvodnjo električne energije. Pri tem je analiza zajela potencial uvajanja sončnih in hidroelektrarn, ki presegajo 100 kW, in potencial uvajanja vetrnih elektrarn nad 1 MW instalirane moči. V sklopu analize občutljivosti je bilo za vsako od obravnavanih tehnologij OVE posebej (vetrna, hidro-, sončna in geotermalna energija) identificiranih in analiziranih 13 relevantnih varstvenih kategorij s področja varstva narave, voda, kakovosti bivanja in drugih kategorij (glej sliko spodaj). 61 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 7: Identificirane in analizirane relevantne varstvene kategorije Zaključna analiza, ki je prekrila rezultate ugotovljenega proizvodnega potenciala OVE in rezultate občutljivosti varstvenih kategorij, je omogočila oblikovanje ocen stopnje tveganja za verjetnost bistvenega vpliva na okolje zaradi potencialnega uvajanja specifičnih tehnologij OVE na posameznih območjih. Ti rezultati so bili pripravljeni tudi z namenom identificirati potencialna območja za nadaljnje usmerjanje razvoja OVE na državni ravni. Natančneje, rezultati so pokazali, da je od obravnavanih tehnologij OVE ob upoštevanju stanja zakonodaje na presečni datum 30. junij 2022 na območjih brez tveganja pomembnega vpliva na varstvene kategorije (ocena 0) potencial prepoznan samo v primeru sončnih elektrarn na strehah (4257 GWh/leto) in sončnih elektrarn na tleh (31,63 GWh/leto); drugih tehnologij brez tveganja ni. Skupni potencial vseh OVE na območjih nižjega tveganja pomembnega vpliva na varstvene kategorije (ocena 1) znaša le 992 GWh/leto (kar pomeni 1,7 % točk v deležu OVE). Z izjemo sončnih elektrarn se tako velika večina identificiranega OVE potenciala, razen potenciala za sončne elektrarne, nahaja na območjih višjega in zelo visokega tveganja pomembnega vpliva na varstvene kategorije. Rezultati tako kažejo, da je le 0,44 % vsega identificiranega OVE potenciala na območjih brez tveganja in le 0,01 % na območjih nižjega tveganja oziroma da je kar 99,55 % vsega identificiranega potenciala na območjih višjega in zelo visokega tveganja (glej spodnjo preglednico). 62 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 12: Izračuni površin, proizvodnega potenciala in ocena možne nazivne moči iz posamezne vrste OVE za Slovenijo RAZREDI GRADACIJE OBČUTLJIVOSTI NA 2. NIVOJU 0p 1p 2p 3p IZRAČUNI VRSTA OVE (brez (nižje (višje (zelo visoko SKUPAJ tveganja) tveganje) tveganje) tveganje) velike VE 0 3,09 49,29 1723,04 1.775 male VE 0 1,31 36,15 1213,30 1.251 Površina HE / / / / / območja SE na strehah 23,67 0,62 2,00 1,63 27,92 [km2] SE na tleh 0,18 4,49 61,38 340,53 406,59 SE na vodnih 0 0,64 1,57 15,91 18,12 površinah velike VE 0 64,50 1311,63 17.337,47 18.713,60 male VE 0 35,91 676,61 13.354,48 14.067,00 HE 0 27,76 550,36 3653,87 4232,02 Splošni letni proizvodni SE na strehah 4257,41 106,76 359,10 292,07 5015,34 potencial SE na tleh 31,63 760,10 10.245,99 57.346,16 68.383,88 [GWh/leto] SE na vodnih 0 33,15 81,85 819,68 934,68 površinah SKUPAJ (najboljši 4289,04 992,27 12.548,93 79.449,25 97.279,52 scenarij) velike VE 0 0,05 1,10 14,52 15,67 male VE 0 0,02 0,33 6,43 6,77 HE 0 0 0,13 0 0,13 Nazivna moč SE na strehah 3,87 0,1 0,33 0,27 4,56 [GW] SE na tleh 0,03 0,69 9,31 52,13 62,17 SE na vodnih 0 0,03 0,07 0,75 0,85 površinah Sončna energija SE na strehah imajo od vseh tehnologij največji proizvodni potencial na območjih brez identificiranih tveganj, in sicer 4257 GWh/leto, medtem ko je potencial SE na tleh na območjih brez tveganja 32 GWh/leto. Na območjih nižjega tveganja imajo največji potencial SE na tleh (760 GWh/leto), tem sledijo SE na strehah (107 GWh/leto). Potencial SE na vodnih površinah je večinoma na območjih višjega in zelo visokega tveganja. Vetrna energija Proizvodni potencial velikih VE na območjih nižjega tveganja je 65 GWh/leto, za male VE pa 36 GWh/leto. Analiza ni prepoznala potenciala za VE na območjih brez identificiranih tveganj. Hidroenergija Skupni potencial HE v območjih nižjega tveganja je 28 GWh/leto. Analiza ni prepoznala potenciala za HE na območjih brez identificiranih tveganj. 63 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Geotermalna energija Proizvodnega potenciala za geotermalno energijo ni bilo mogoče izračunati zaradi nedostopnosti podatkov. Glede na rezultate bi lahko Slovenija v primeru realizacije celotnega proizvodnega potenciala OVE na območjih brez tveganja pomembnih vplivov na varstvene kategorije (ocena 0) dvignila delež OVE v bruto končni porabi energije z 21,97 %81 v letu 2019 na 29,43 %. V primeru realizacije celotnega potenciala na območjih nižjega tveganja (ocena 1) bi se lahko delež OVE dvignil še za dodatne 1,73 odstotne točke, na končnih 31,16 %. Preostali del identificiranega OVE potenciala pa je na območjih višjega in zelo visokega tveganja, kar pomeni, da obstaja višje ali zelo visoko tveganje, da zaradi potencialnega pomembnega negativnega vpliva na okolje takšni projekti ne bi bili izvedeni. Preglednica 13: Ocenjen možen prispevek identificiranega OVE potenciala na območjih brez tveganja ali z malo tveganja k povečanju skupnega deleža OVE v bruto končni porabi energije 0p 1p Vrsta OVE SKUPAJ (brez tveganja) (nižje tveganje) Velike VE 0,00 % 0,11 % 0,11 % Male VE 0,00 % 0,06 % 0,06 % HE (male in velike) 0,00 % 0,05 % 0,05 % SE na strehah 7,41 % 0,19 % 7,60 % SE na tleh 0,06 % 1,32 % 1,38 % SE na vodnih površinah 0,00 % 0,06 % 0,06 % SKUPAJ82 (najboljši scenarij) 7,46 % 1,73 % 9,19 % Glede na rezultate in analize, ki jih ponazarja Preglednica 14, je razvidno, da so varstvene kategorije, ne samo območja Natura 2000, ampak tudi druge varstvene kategorije (s področja varstva narave, voda, kmetijskih in gozdnih zemljišč, kakovosti bivanja in druge), pomembna nacionalna okoliščina, ki lahko izrazito vpliva ne samo na obseg, ampak tudi na hitrost uvajanja energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, in jo je treba v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2018/1999 upoštevati pri določanju prispevka Slovenije na področju energije iz obnovljivih virov. 81 Pri izračunu deležev se upošteva delež OVE v bruto končni porabi iz leta 2019, to je 21,97 %, kar znaša 1.085.977 toe oziroma

12.630 — GWh

12.630 GWh. 82 Skupni izračun upošteva samo največji proizvodni potencial ene od vrst VE, proizvodnega potenciala velikih in malih VE ni moč sešteti, ker pokrivajo enaka območja. 64 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 14: Delež območja s prepoznanim potencialom OVE, ki je umeščen v oceno 3 (zelo visoko tveganje) po posamezni varstveni kategoriji SE na Velike Velike SE na SE na Delež ocene 3 [%] Male VE Male HE vodnih VE HE strehah tleh površinah Območja Natura 2000 67,71 62,65 66,82 31,06 0,00 29,49 5,85 Zavarovana območja 23,07 22,69 4,68 15,32 0,00 11,84 7,45 Naravne vrednote 12,06 10,18 51,37 38,89 0,00 14,10 4,19 Najpomembnejša območja pojavljanja živali, njihovi selitveni 17,52 11,41 25,74 1,06 0,00 0,16 0,50 koridorji in EPO izven Natura 2000 Podzemne vode 17,52 17,23 15,57 16,33 0,00 14,30 3,59 Površinske vode 2,31 2,14 19,10 34,83 0,00 6,28 85,82 Ogrožena območja zaradi poplav, erozije celinskih voda in morja, 4,34 4,23 1,52 29,68 0,00 22,39 42,66 zemeljskih ali hribinskih plazov, snežnih plazov Hrup 58,16 60,22 0,10 0,00 0,00 0,00 0,00 Elektromagnetno sevanje 1,16 1,38 0,00 0,00 0,00 6,87 2,43 Krajina 20,00 19,19 1,87 10,58 0,00 12,81 6,90 Kulturna dediščina 5,26 4,94 6,54 9,42 5,84 15,79 4,53 Varstveni režimi gozda in gozdne 16,73 18,00 5,47 5,24 0,00 18,03 0,28 funkcije Kmetijska zemljišča 10,04 9,71 0,00 5,06 0,00 23,17 0,00 Opomba: Deleži se ne seštevajo. Vrednost prikazuje, koliko območja s prepoznanim potencialom posamezna kategorija sama označuje kot zelo visoko tvegano (ga uvršča v oceno 3). S prekrivanjem lahko enakemu območju več kategorij dodeljuje zelo visoko tveganje. Nadaljnje spodbujanje rabe OVE je v Sloveniji tako pomembno pogojeno z okoljsko in prostorsko zakonodajo. Prihodnja izvedba projektov rabe OVE bo še posebej zahtevna za vetrne in hidroelektrarne zaradi navedenih tveganj pomembnih vplivov na varstvene kategorije in posledično okoljskih presoj, postopkov odločanja in umeščanja v prostor. Na področju vetra Slovenija še ni uspela narediti preboja, pri čemer strokovne podlage kažejo zamejen vetrni potencial na območjih z malo tveganja, kar pomeni, da bo, zlasti po letu 2030, tudi uvajanje obnovljive energije iz vetra v Sloveniji zahtevno. Končno, ob zahtevnih postopkih umeščanja v prostor se nasprotovanje nadaljnji izrabi hidroenergije in vetrne energije v Sloveniji krepi tudi v nekaterih lokalnih skupnostih, splošni javnosti in delih nevladnega sektorja. Intenzivno in hitro nadaljnje uvajanje energije iz obnovljivih virov v Sloveniji s ciljem doseganja čim višjega deleža OVE, še posebej po letu 2030, torej ne bo mogoče brez doseganja nacionalnega konsenza o razmerju med varstvenimi kategorijami in samooskrbo prebivalstva s strateško pomembnimi viri (voda, hrana in energija). 65 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS c. Krepitev energetske učinkovitosti v sektorju ogrevanje in hlajenje ter učinek na skupni delež OVE Povečanje energetske učinkovitosti v stavbnem sektorju in v sektorju ogrevanje in hlajenje ima neposreden vpliv tudi na zmanjševanje porabe OVE. Natančneje, s sanacijo oziroma izboljšanjem termodinamičnih lastnosti ovojev stavb, zamenjavo neučinkovitih kurilnih naprav z učinkovitimi in sanacijo distribucijskega omrežja se lahko dosežejo prihranki pri porabi toplote za potrebe ogrevanja in hlajenja prostorov, kar zaradi velikega deleža OVE v energiji za ogrevanje v Sloveniji vpliva na zmanjšanje porabe OVE (zlasti lesne biomase) v tem sektorju in ima s tem negativen učinek na skupni delež OVE. č. Upoštevanje deleža energetsko intenzivne industrije v Sloveniji, ki je večji od povprečja EU Skoraj dve tretjini (61,8 %) končne energije v industriji sta bili v letu 2020 porabljeni v petih energetsko intenzivnih panogah: proizvodnja kovin (23,4 %), proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (12,7 %), proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (12,2 %), proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (8,9 %) in proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov (4,6 %); (vir: SURS). Če med energetsko intenzivne panoge štejemo tudi proizvodnjo farmacevtskih surovin in preparatov, vidimo da so v letu 2020 energetsko intenzivne panoge ustvarile skoraj tretjino (32,9 %) dodane vrednosti v slovenski industriji (brez proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov pa 14,3 %), kar Slovenijo umešča na tretje mesto v EU po tem kazalniku (vir: EUROSTAT). Ta delež je večji le v Belgiji in na Danskem, vendar je v teh članicah prispevek kemične in farmacevtske industrije v dodani vrednosti znatno večji kot v Sloveniji. Tržno razpoložljive tehnologije v teh panogah za zdaj še ne omogočajo večje uporabe OVE. 66 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

2.2 — Razsežnost energetska učinkovitost

2.2 Razsežnost energetska učinkovitost Pregled ključnih ciljev: • pospešeno izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih (tudi pri oskrbi z energijo) kot ključni dejavnik uspešnega izhoda iz energetske krize in učinkovite izvedbe zelenega prehoda (in torej zmanjšanje porabe energije in drugih naravnih virov) po načelu »energetska učinkovitost na prvem mestu«, kar je osnovni pogoj za uspešen in konkurenčen prehod v podnebno nevtralno družbo, • do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost in obseg letnih prihrankov v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov vsaj v skladu z indikativnim ciljem, določenim v novi Direktivi o energetski učinkovitosti, • zagotoviti sistematično izvajanje sprejetih politik in ukrepov, da raba končne energije ne bo presegla 50,2 TWh (4320 ktoe), • zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 15 % do leta 2030 glede na leto 2020 in zagotoviti zmanjšanje emisij TGP v stavbah vsaj za 70 % do leta 2030 glede na leto 2005, • raba končne energije v javnem sektorju se bo zmanjšala za 1,9 % letno v primerjavi z izhodiščnim letom, • letno prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v javnem sektorju, • zagotoviti dostopnost do energetske učinkovitosti vsem – tudi finančno šibkejšim uporabnikom, • aktivna in pospešena podpora industriji za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti, uvajanju novih učinkovitih zelenih tehnologij in krožnega gospodarstva, • pospešiti izvedbo programov za informiranje, ozaveščanje in usposabljanje različnih ciljnih skupin o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe tehnologij za URE in izrabo OVE ter razumevanja koncepta zadostnosti in motivacijo za manj intenzivno materialno blaginjo. Energetska in snovna učinkovitost v povezavi s trajnostno rabo in lokalno oskrbo z energijo je razvojno najpomembnejši segment moderne družbe. Pospešen razvoj teh področij, ki temelji na povečanju kakovosti energetskih storitev ob manjšem vložku energije, je eden od temeljnih elementov prehoda v podnebno nevtralno družbo in bo ključno vplival na konkurenčnost slovenske industrije in družbe v prihodnje, ob tem pa je pomembno krepiti že izrazito razvite kompetence slovenskih podjetij na tem področju. Učinkovita raba energije in naravnih virov je prednostni in ključni ukrep razvojne in energetske politike za povečanje konkurenčnosti in razogljičenje slovenske industrije in družbe. Za Slovenijo pospešeni razvoj energetsko učinkovitih tehnologij pomeni tudi zmanjšanje energetske odvisnosti, kar bo prispevalo ne samo k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev, temveč tudi k povečevanju zanesljivosti oskrbe z energijo in imelo druge ugodne narodnogospodarske učinke. 67 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

2.2.1 — Nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti do leta 2030

2.2.1 Nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti do leta 2030 Cilj Slovenije je izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 vsaj v skladu z indikativnim ciljem, ki je določen v zadnji spremembi Direktive o energetski učinkovitosti (EED). Ob sistematičnem izvajanju sprejetih politik in ukrepov naj končna raba energije v skladu z definicijo EED leta 2030 ne bi presegla 50,2 TWh (4320 ktoe). Preračunano na raven primarne energije raba leta 2030 ne bi presegla 69,5 TWh (5980 ktoe). Projekcije kažejo, da Slovenija do leta 2030 lahko doseže manjšo rabo končne in primarne energije83 glede na referenčni scenarij PRIMES iz leta 2020 (v nadaljnjem besedilu: REF2020). Slovenija si je cilj na področju energetske učinkovitosti v obliki nivoja rabe končne energije leta 2030 postavila v skladu s priporočili Komisije po uporabi mehanizma zapolnitve vrzeli v višini 4,32 Mtoe. Največji vpliv na dolgoročno obvladovanje rabe primarne in končne energije ima promet, ki lahko zaradi visoke volatilnosti, pričakovanih trendov rasti in velikega deleža v porabi energije (delež znaša okoli 40 % skupne porabe končne energije), če se ukrepi ne bodo izvajali, resno ogrozi izpolnjevanje zastavljenih ciljev do leta 2030. Slika 8: Prikaz poteka doseganja prispevka k URE do leta 2030 v končni energiji 90 80 Raba končne energije [TWh] 70 60 50 40 Dejanski potek 30 PRIMES baseline 2007 - KE PRIMES REF 2020 - FEC 20 DU 10 Cilj NEPN1 0 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 83 Raba končne in primarne energije je določena v skladu z opredelitvijo EED (poraba primarne energije pomeni bruto razpoložljivo energijo brez mednarodnih pomorskih skladišč, končne neenergetske porabe in energije okolice; poraba končne energije pomeni vso energijo, ki se dobavi za industrijo, promet, vključno s porabo energije v mednarodnem letalstvu, za gospodinjstva, javne in zasebne storitve, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter druge sektorje končne uporabe, izključuje pa porabo energije v mednarodnih pomorskih skladiščih, energijo okolice in dobavo sektorju za pretvorbo in energetskemu sektorju ter izgube pri prenosu in distribuciji. 68 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 9: Prikaz poteka doseganja prispevka k URE do leta 2030 v primarni energiji 120 100 Raba primarne energije [TWh] 80 60 Dejanski potek DU 40 PRIMES baseline 2007 - KE 20 PRIMES REF 2020 - PEC Cilj NEPN1 0 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 Preglednica 15: Ocenjen začrtani potek rabe primarne in končne energije do leta 2030 v TWh [TWh] 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 PE 73,3 75,2 75,0 74,8 74,6 74,4 73,4 72,5 71,5 70,5 69,5 EED KE 51,8 55,6 55,5 55,5 55,5 55,5 54,4 53,4 52,3 51,3 50,2 EED Vir: Projekcije NEPN so bile izdelane z uporabo posodobljenega in razširjenega modela REES-SLO, več v poglavju 4.

2.2.2 — Prihranki, doseženi v okviru sheme obveznega zagotavljanja

2.2.2 Prihranki, doseženi v okviru sheme obveznega zagotavljanja prihrankov Slovenija bo nadaljevala izvajanje sheme obveznega doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih84 z energetskimi storitvami in ukrepi dobaviteljev energije in EKO sklada ter shemo nadgradila v skladu s spremembami Direktive o energetski učinkovitosti. Novi letni prihranki v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 morajo znašati vsaj (v skladu z novo Direktivo o energetski učinkovitosti85) 1,49 % letne porabe končne energije glede na povprečje v zadnjih treh letih pred 1. januarjem 2019. Obveznost bo v obdobju 2021–2030 razdeljena na prispevek zagotavljanja prihrankov dobaviteljev energije in z alternativnim ukrepom – izvajanjem programov Eko sklada, Borzena, ukrepov v okviru kohezijske politike in drugih programov spodbujanja URE iz javnih virov financiranja. Nadgrajeno bo spremljanje izvajanja in zagotavljanje kakovosti ocen, glej ukrep M21.2. Slovenija mora v obdobju 2021‒2030 doseči naslednje prihranke v skladu z novo Direktivo o energetski učinkovitosti. Kumulativni prihranki v obdobju znašajo 7849 GWh, letni prihranki so prikazani v preglednici. 84 Uredba o zagotavljanju prihrankov energije, Uradni list RS, št. 96/14. 85 Direktiva (EU) 2023/1791 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (prenovitev). 69 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 16: Potrebni prihranki v obdobju 2021–2030 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Delež 0,8 % 0,8 % 0,8 % 1,3 % 1,3 % 1,5 % 1,5 % 1,9 % 1,9 % 1,9 % Letni prihrank 458 458 458 745 745 859 859 1089 1089 1089 i [GWh] Slika 10: Letni in kumulativni prihranki energije v obdobju 2021–2030 na podlagi 8. člena EED Cilj Slovenije za doseganje prihrankov pri energetsko revnih gospodinjstvih v obdobju 2021‒ 2030 znaša 573 GWh, kar je v skladu z obveznostmi iz tretjega odstavka 8. člena EED. Za podrobnosti glej poglavje 2.4.5.

2.2.3 — Okvirni mejniki dolgoročne strategije prenove nacionalnega fonda

2.2.3 Okvirni mejniki dolgoročne strategije prenove nacionalnega fonda stavb Prenova Dolgoročne strategije za spodbujanje energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS)86 poteka. Krovni cilji glede prihranka končne energije za javni sektor so navedeni na začetku poglavja, strategija pa bo definirala še druge bolj podrobne cilje po sektorjih v skladu z zahtevami direktive o energetski učinkovitosti in cilji razogljičenja. S strategijo bo Slovenija zasledovala tudi doseganje 3 % obnove stavb v javnem sektorju. Vizija, ki jo opredeljuje veljavna DSEPS iz leta 2021, je do leta 2050 doseči nizkoogljično rabo energije v stavbah, kar bo Slovenija dosegla z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem uporabe OVE v stavbah. S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Cilj je tudi, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje. To vizijo bo ohranila tudi nova strategija. 86 Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS2050), Vlada Republike Slovenije, 24. februar 2021. Prenova v pripravi. 70 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

2.2.4 — Okvirni mejniki za leta 2030, 2040 in 2050

2.2.4 Okvirni mejniki za leta 2030, 2040 in 2050 Nacionalno določeni merljivi kazalniki napredka, z dokazi podprte ocene pričakovanih prihrankov energije in širših koristi ter njihovi prispevki k ciljem energetske učinkovitosti Unije, kot so vključeni v časovne načrte, določene v dolgoročnih strategijah prenove nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v skladu z 2.a členom Direktive 2010/31/EU, bodo določeni v novi Dolgoročni strategiji prenove za podporo prenove stavb do leta 2050.

2.2.5 — Pregled ključnih predpostavk projekcij prispevka k URE do leta

2.2.5 Pregled ključnih predpostavk projekcij prispevka k URE do leta 2030 NEPN temelji na predpostavki, da bodo za uspešen boj proti podnebnim spremembam ključne obstoječe in nove energetsko učinkovitejše tehnologije v vseh sektorjih rabe in oskrbe z energijo, ki morajo omogočati doseganje ciljev s stroški, ki jih bo gospodarstvo lahko preneslo. Pričakovane spremembe v rabi končne energije po posameznih sektorjih in gorivih so prikazane na spodnji sliki. Slika 11: Pričakovane spremembe pri rabi končne energije po posameznih sektorjih in gorivih Sprememba v obdobju 2021—2030 Sprememba v obdobju 2021—2030 2 1,0 0,5 1 0,0 Raba končne energije [TWh] Trdna goriva Raba končne energije [TWh] 0 Industrija in Tekoča goriva -0,5 gradbeništvo Plinasta goriva -1,0 -1 Promet OVE -1,5 -2 Odpadki -2,0 Gospodinjstva Vodik -2,5 -3 Ostala raba Daljinska toplota -3,0 -4 Električna energija -3,5 -5 -4,0 Scenarij z dod. ukrepi Scenarij z dod. ukrepi Prodor energetsko učinkovitih tehnologij na trge danes omejujejo predvsem neinformiranost in omejene naložbene zmožnosti končnih odjemalcev energije. NEPN predvideva izvajanje številnih ukrepov, s katerimi se bo izboljšala informiranost in se bodo odpravile ovire pri dostopnosti tehnologij za povečanje energetske učinkovitosti, dodatno pa se bodo izvajali tudi ukrepi energetske zadostnosti. Načrtovane so dodatne podpore za uveljavljanje novih tehnologij in nadaljnji razvoj energetskih storitev ter upravljanje njihove kakovosti: načrtovanje, izvedba, nadzor pri gradnji, ciljno spremljanje rabe energije in aktivno upravljanje z energijo v stavbah in na njih. Slovenija je izdelala oceno potencialov za učinkovito ogrevanje in hlajenje ter celovito strategijo ogrevanja in hlajenja. Z dodatnimi ukrepi v NEPN želi okrepiti in izboljšati lokalno načrtovanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja ter vzpostaviti boljše pogoje (finančno in tehnično pomoč) za nadaljnji razvoj skupnostnih sistemov – pospešeno prenovo, povečanje učinkovitosti in ozelenitev ter širitev in izgradnjo novih (manjših in mikro) sistemov daljinskega 71 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS ogrevanja in hlajenja na območjih z večjo gostoto potreb po toploti in hladu. Pomemben cilj pri tem je tudi povečanje konkurenčnosti in odpornosti proti cenovnim skokom energentov ter aktivne vloge odjemalcev. Vizija, ki jo opredeljuje že strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji in jo vsebuje tudi NEPN, predvideva intenzivno spodbujanje e-mobilnosti. Strategija in akcijski načrt bosta prenovljena tudi na podlagi zvišanja ambicij NEPN. Za doseganje zastavljenih ciljev in pospešeno spodbujanje e-mobilnosti bi bilo treba zagotoviti ustrezne pogoje tudi za ustrezno in pravočasno posodobitev elektrodistribucijskega omrežja. Ta naloga ni uresničena, zato ji bo v naslednjih letih treba nameniti precej več pozornosti.

2.3 — Razsežnost energetska varnost

2.3 Razsežnost energetska varnost Pregled ključnih ciljev: • zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, • diverzifikacija dobavnih virov in poti, proizvodnih zmogljivosti, lokacij, tehnologij in energentov pri oskrbi z energijo, • zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo: o ohranjati visoko raven elektroenergetske povezanosti s sosednjimi državami, cilj je več kot 80 %, o vsaj 85 % oskrbe z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100 % do leta 2040 ter o zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti – sposobnosti za pokrivanje potreb odjemalcev po električni moči in energiji v vseh stanjih ob upoštevanju načrtovanih in nenačrtovanih razpoložljivosti vseh njegovih elementov: ▪ zagotavljanje čim nižje vrednosti kazalnika pričakovanega tveganja izpada napajanja (kazalnik LOLE77), ▪ zagotavljanje vsaj 75 % potrebne moči v kritičnih urah obremenitev prenosnega elektroenergetskega omrežja z domačimi proizvodnimi kapacitetami do leta 2030 in ohranjanje vsaj 80 % potrebne moči tudi po letu 2033 (opustitev rabe premoga), o nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji ter čim prej in ne pozneje kot leta 2028 sprejeti kakovostno in transparentno odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne, o povečanje odpornosti elektrodistribucijskega omrežja proti motnjam in zmanjšanje morebitnih vplivov na naravno okolje (požari), povečati delež podzemnega srednjenapetostnega omrežja omrežja s sedanjih 35 na vsaj 50 %, o pospešen razvoj sistemskih storitev in aktivna vloga odjemalcev na področju električne energije (EE), daljinske toplote in drugega ter zagotovitev obveznega zagotavljanja zakupa vsaj minimalnega obsega sistemskih storitev znotraj Republike Slovenije, • zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe s plini: o nadgradnje povezav s sosednjimi državami in priprava na delovanje z novimi obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini, 72 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS o zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju fosilnih goriv tudi z domačo proizvodnjo obnovljivih in nizkoogljičnih plinastih in tekočih goriv; cilj do leta 2030 vsaj 5-odstotni delež obnovljivih in nizkoogljičnih plinastih goriv ter 1-odstotni delež tekočih goriv iz virov v Sloveniji, • pospešen razvoj tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije in izpolnjevanje naslednjih podciljev: o s pospešeno izgradnjo sistemov za hranjenje EE (SHEE): črpalnih elektrarn, baterij, pretvornikov v vodik in drugo zagotoviti, da bo delež njihove kapacitete (v GWh) v dnevni rabi EE večji od deleža skupne letne proizvodnje sončnih in vetrnih elektrarn v letni rabi EE, o zagotoviti prigradnjo SHEE k novim velikim SE, ki bo zagotavljala vsaj 25-odstotno zmogljivost njihove nazivne moči (kW), o spodbujanje vgradnje hranilnikov toplote k toplotnim črpalkam, v SDOH in drugo, o spodbuditi izgradnjo vsaj dveh večjih enot za elektrolizo za shranjevanje viškov proizvedene električne energije v vodik in preučiti možnosti skladiščenja.

2.3.1 — Nacionalni cilji in prispevki iz točke c 4. člena

2.3.1 Nacionalni cilji in prispevki iz točke c 4. člena Ključni cilj prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji je še nadalje zagotavljati ravnotežje med tremi temeljnimi cilji energetske politike, ki so: 1. čim manjši vplivi na okolje, 2. ustrezna zanesljivost oskrbe in 3. konkurenčna oskrba z energijo. Nadaljnji razvoj energetike v Sloveniji bo zahteval usklajeno delovanje na tehnološkem, zakonodajnem, ekonomskem in družbenem področju s ciljem zmanjšanja potreb po energiji, zmanjšanja uvozne odvisnosti, povečevanja diverzifikacije (energentov, tehnologij in lokacij proizvodnje, dobavnih virov in poti in drugega) in skladiščenja energije ter obvladovanja tveganj in izrednih razmer na trgih z energijo. Nove investicije, ki jih predvideva NEPN, brez ustrezne podpore in komunikacije z javnostjo ne bodo imele ustreznega učinka oziroma sploh ne bodo izvedene. Pričakovana struktura porabe primarne in končne energije je prikazana na spodnjih slikah. Slika 12: Pričakovana struktura rabe primarne energije – oskrba z energijo Oskrba z energijo Sprememba v oskrbi z energijo 100 Neto uvoz električne po gorivih (2021—2030) 90 energije 8 80 8 Vodik 6 70 11 11,9 16,1 OVE in odpadki 4 60 10 Nuklearna energija 50 2 [TWh] [TWh] 40 9 10,3 HE 0 29 9,5 30 Plinasta goriva -2 24 25,1 20 19,1 Tekoča goriva -4 10 18 11 8,8 8,1 0 -6 2005 2021 2025 2030 Trdna goriva 2030-2021 -10 73 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 13: Pričakovana struktura rabe končne energije87 70 Raba končne energije 70 60 56 52 60 50 Ostala raba OVE plini 50 Toplota 40 Gospodinjstva 40 Električna energija [TWh] [TWh] OVE in odpadki 30 Promet 30 ZP 20 20 Industrija in Tekoča goriva gradbeništvo 10 10 Trdna goriva 0 0 2005 2021 2025 2030 2005 2021 2025 2030 Temelj razmerij med posameznimi viri električne energije bodo dolgoročna ocena o zagotavljanju virov, konkurenčna cena končnega produkta, prostorska in okoljska sprejemljivost ter trajnostni vidik. Cilj je vsaj 85-odstotna oskrba z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100-odstotna do leta 2040 oziroma razpolagati z zadostnimi proizvodnimi kapacitetami za samozadostnost Slovenije pri oskrbi z električno energijo. Za zagotovitev ustrezne zanesljivosti oskrbe z električno energijo bo treba zagotavljati vsaj 75 % potrebne moči v kritičnih urah obremenitev prenosnega elektroenergetskega omrežja z domačimi proizvodnimi kapacitetami v najvišjih 100- urnih obremenitvah do leta 2030 in ohranjanje vsaj 80 % potrebne moči tudi po letu 2033 (opustitev rabe premoga). Doseganje ciljnega deleža oskrbe z električno energijo (GWh) iz proizvodnih naprav v Sloveniji se ugotavlja na letni ravni kot količnik vsote vse bruto proizvedene električne energije v Sloveniji (proizvodnja iz NEK se upošteva 50-odstotno) in celotne rabe električne energije v Sloveniji (vsota bruto proizvedene električne energije v Sloveniji in neto uvoza električne energije v tekočem letu). Nedoseganje cilja je dopustno ob ugodnih tržnih razmerah, vendar le ob hkratnem razpolaganju z zadostnimi proizvodnimi kapacitetami za izpolnitev cilja. Doseganje ciljnega deleža potrebne moči (MW) v kritičnih urah obremenitev prenosnega elektroenergetskega omrežja z domačimi proizvodnimi kapacitetami se za preteklo koledarsko leto ugotavlja z analizo najvišjih 100-urnih obremenitev na prenosnem sistemu. Upoštevajo se dejanska urna proizvodnja moči elektrarn na prenosnem omrežju in dosežene urne moči iz uvoza. Primerja se vsota moči iz: • A – preostale moči elektrarn: elektrarne, ki zagotavljajo sistemske storitve, še razpoložljiva moč elektrarn, ki ne obratujejo na polni moči,88 in elektrarn, ki so v obratovalni pripravljenosti, v remontu ali prisilnem izpadu ter so na območju SLO (upošteva se 100-odstotna moč iz NEK) ter • B – uvoza: časovno istoležnih urnih moči uvoza. Kriterij je izpolnjen, če je A > B, ciljni delež 75 % moči pa, če je kriterij izpolnjen vsaj v 80 od 100 najvišjih urnih obremenitev na prenosnem omrežju, hkrati pa v preostalih urah razlika B – A ne presega 20 % urne obremenitve na prenosnem omrežju. Kar z drugimi besedami 87 V končni energiji, ki je prikazana, je upoštevana tudi energija okolice. Enako velja tudi za oskrbo z energijo. 88 Za HE se v izračunu ciljnega deleža upošteva trenutna moč obratovanja, zato se jih ne vključuje dodatno v preostalo moč elektrarn (A). 74 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS pomeni, da mora biti v 75 % analiziranih kritičnih ur (100 ur najvišjih urnih obremenitev) razlika (bilanca) preostale vsote moči elektrarn na območju Slovenije pozitivna glede na moč iz uvoza. Torej je cilj dovolj rezerv v proizvodnih napravah, da lahko pokrijemo celoten uvoz moči vsaj v 75 % najbolj kritičnih ur ter vsaj 80 % moči v vseh najbolj kritičnih urah. Pri tem bo treba zagotoviti zadostnost oskrbe v različnih sezonah, shranjevanje viškov električne energije iz OVE s povezovanjem sektorjev ter ustrezne vire za zagotavljanje sistemskih storitev in ustrezno raven zanesljivosti obratovanja v vsakem času. Ohranjanje visoke ravni elektroenergetske povezanosti pomembno prispeva k zanesljivi oskrbi z električno energijo. EU je postavila cilj čezmejne povezanosti vsaj 15 % do leta 2030, da bi države EU spodbudila k povezovanju inštaliranih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. To pomeni, da bi morala imeti vsaka država vzpostavljene čezmejne prenosne zmogljivosti (daljnovodi, kablovodi), ki bi omogočale, da se vsaj 15 % električne energije, proizvedene na njenem ozemlju, prenese čez njene meje v sosednje države. Slovenija je na tem področju v veliki prednosti, mora pa ohraniti visoko raven elektroenergetske povezanosti. Na strateški ravni Republika Slovenija podpira nadaljnje izkoriščanje jedrske energije za proizvodnjo električne energije tudi z izgradnjo nove jedrske elektrarne oziroma malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR) v skladu s sprejeto Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.128 Realno bo letnica izgradnje nove jedrske elektrarne oziroma SMR predmet podjetniške optimizacije investitorja (za novo jedrsko elektrarno podjetje GEN energija), izvedba pa bo odvisna tudi od družbene sprejemljivosti projekta. Investitor mora čim prej zagotoviti pogoje za kakovostno podjetniško in strateško odločitev, ki bo omogočala optimiranje izvedbe investicije (na primer dodatne raziskave trga z električno energijo na področju EU in v regiji, aktualni razvoj jedrskih tehnologij in tako naprej) ter zagotoviti transparentnost postopkov in naročil. Za nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije je treba ohranjati uspešnost obratovanja jedrskih objektov v Sloveniji na visoki ravni. S ciljem ohranjanja obratovalne zanesljivosti si bo Nuklearna elektrarna Krško prizadevala, da število nenačrtovanih samodejnih zaustavitev v triletnem obdobju ostane manjše ali enako 1 in da bo letno zmožna proizvesti vsaj 5200 GWh električne energije. Jedrska varnost ne sme biti ogrožena, kar pomeni, da mora individualna obsevanost ostati manjša ali enaka 10 mSv. Glavne usmeritve prihodnjega razvoja sektorja proizvodnje električne energije so: • do leta 2030 bo sektor še vedno večinoma temeljil na uporabi mešanice primarnih virov iz Slovenije, predvsem OVE in jedrske energije, ter postopno zniževal uporabo domačega premoga; • izboljšali bomo diverzifikacijo primarnih virov za proizvodnjo električne energije, razvoj bo prednostno usmerjen v čim večji obseg izkoriščanja OVE, z uporabo različnih virov in tehnologij OVE s ciljem doseganja njihove čim večje diverzifikacije, tudi z izrabo lesne biomase, geotermalne energije in OVE plinov pri soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki bo do leta 2030 ciljno dosegla vsaj 5 % proizvodnje električne energije v Sloveniji; • ohranjali bomo odličnost in varno obratovanje jedrskih objektov v Sloveniji ter čim hitreje preučili možnosti vpeljave novih jedrskih tehnologij – opravili vse potrebne ekonomske 75 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS in druge strokovne analize ter aktivnosti, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2028 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne; • najpozneje do leta 2033 bo opuščena vsa raba premoga, zato bo treba pravočasno zagotoviti zadostne kapacitete predvidljivih proizvodnih virov v Sloveniji, da bomo z lastnimi viri lahko vedno zagotovili vsaj 80 % potrebne moči v elektroenergetskem omrežju z ustrezno diverzifikacijo tako glede lokacij kot tehnologij. Shranjevanje energije ima vse večji strateški pomen. Slovenija bo tudi v prihodnje v skladu z Direktivo 2009/119/EC zagotavljala količino rezerv nafte in njenih derivatov, ki ustreza najmanj devetdesetdnevni povprečni porabi v preteklem letu. Vedno večji izziv pa sta zaradi večjega obsega OVE shranjevanje električne energije in povezovanje različnih sektorjev.89 Zaradi predvidene velike rasti proizvodnje OVE iz sončnih in vetrnih elektrarn ne le v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah, bo na prenosnem in distribucijskem omrežju treba pospešiti vgradnjo sistemov za hranjenje EE (SHEE): ČHE, baterijskih zmogljivosti, hranilnikov toplote v sistemih daljinskega ogrevanja in stavbah s toplotnimi črpalkami ter z uporabo plinovodnih sistemov zagotoviti pretvorbo in shranjevanje sezonskih viškov električne energije v plinih (H2) in sintetičnih gorivih. Cilj na področju hranjenja električne energije je zagotavljanje kapacitet SHEE (ČHE, baterijske zmogljivosti, pretvorbe v vodik in drugega) v obsegu, da bo delež njihove kapacitete (v GWh) v povprečni dnevni rabi EE večji od deleža skupne letne proizvodnje sončnih in vetrnih elektrarn v letni rabi EE.90 Za doseganje tega cilja se spodbuja tudi gradnja SHEE v neposredni bližini (velikih, nad 1 MW moči) SE s ciljem zagotoviti zmogljivost SHEE v višini vsaj 25 % nazivne moči SE (kW). SHEE mora zagotavljati kapaciteto (kWh) za dve do štiri ure delovanja pri nazivni moči, s čimer se znatno zmanjšajo dodatne izgube v elektroenergetskem omrežju in potrebe po krepitvi elektroenergetskih omrežij. Zaradi ključne vloge hranilnikov v prihodnjem elektroenergetskem omrežju je treba zagotoviti spodbudne ekonomske pogoje (tudi s stimulativno omrežnino za hranilnike v polnilnem in v generatorskem režimu delovanja) za njihov hitrejši razvoj. Prenosni elektroenergetski sistem Slovenije bo tudi v prihodnje v vsakem času zmožen nemoteno obratovati v primeru izpada enega dela. ELES kot operater prenosnega sistema v svojih razvojnih načrtih načrtuje okrepitve in nadgradnje omrežja in razvoj kompleksnih sistemskih platform, s katerimi bo mogoče zagotoviti kakovostno oskrbo odjemalcev z električno energijo in boljšo odpornost proti morebitnimi motnjam, ki lahko nastanejo v elektroenergetskem sistemu Slovenije.91 89 Zagotavljanju stabilne količine električne energije so namenjeni sistemi za uravnavanje presežkov in primanjkljajev energije, ki se delijo na hranilnike, sisteme za prilagajanje porabe, sisteme za uravnavanje moči in sisteme za izravnavanje pomoči med različnimi energetskimi sistemi. Najhitrejše spremembe v količini proizvodnje energije se dogajajo pri sončnih elektrarnah. Njihovi sistemi za uravnavanje proizvodnje morajo biti sposobni hitrega prilagajanja, zato jih praviloma sestavljajo baterijski ali kondenzatorski sklopi. Uravnavanje proizvodnje vetrnih elektrarn je zaradi počasnejših sprememb v gostoti energije vetra mogoče s shranjevanjem energije v obliki gravitacijskih hranilnikov. Najbolj znana oblika teh hranilnikov so črpalne elektrarne. Navedeni sistemi so sposobni uravnavati presežke in primanjkljaje energije v krajšem obdobju, dostopni baterijski sistemi so sposobni uravnavati energijski cikel v obdobju do nekaj ur, medtem ko so gravitacijski hranilniki to sposobni do nekaj dni. Za daljša obdobja uravnavanja presežkov in primanjkljajev energije bo treba zagotoviti takšne rešitve, ki bodo omogočale uravnavati energijske cikle v obdobju nekaj mesecev. V preteklosti so to vlogo imele sezonske hidroelektrarne. 90 Povprečna dnevna raba EE je enaka vsoti letne končne rabe električne energije ter letnih izgub na prenosnem in distribucijskem omrežju, deljeno s številom dni v letu. Kapaciteta SHEE je enaka vsoti vseh nazivnih kapacitet (GWh) hranilnikov na vseh napetostnih nivojih v EES. Kapaciteta pretvornikov v vodik je enaka energijski vrednosti povprečne dnevne proizvodnje vodika. 91 Analize na podlagi simulacij so pokazale, da je v primeru izpadov največ težav mogoče pričakovati v omrežju Primorske in Dolenjske, obremenitve pa dosegajo visoke vrednosti tudi v omrežju Pomurja. 76 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Veljavni razvojni načrt distribucijskega omrežja zadošča pričakovanim povečanim potrebam na področju distribucije električne energije, a viri za njegovo izvedbo niso zagotovljeni. Zato bomo uvedli bolj razvojno naravnano financiranje razvoja distribucijskega omrežja za večjo zmogljivost, odpornost proti motnjam, naprednost in izkoriščanje prožnosti virov in bremen. Večjo naprednost in zmožnost izkoriščanja prožnosti virov in bremen distribucijskega omrežja bomo dosegli tudi z boljšo povezljivostjo elementov za merilnim mestom z elementi pred njim (dokončna uvedba pametnih omrežij, skupnosti, mest in tako naprej). Pomembno je, da povečevanje zmogljivosti omrežja (ki je in bo nujen, a dolgotrajen proces) in uvajanje trga prožnosti potekata vzporedno, saj drug drugega podpirata. Zaradi pričakovanih vse pogostejših in vse intenzivnejših vremenskih pojavov – intenzivnih neurij (projekcije ARSO) – in večjih škod v preteklosti (na primer zaradi žleda leta 2014, vetroloma leta 2017) je za večjo energetsko zanesljivost (sigurnost) ključno povečanje odpornosti elektrodistribucijskega omrežja proti motnjam, tudi s povečanjem deleža podzemnega SN-omrežja z zdajšnjih 35 na vsaj 50 %. Na področju zanesljivosti oskrbe s plinom bo Slovenija tudi v prihodnje izvajala in krepila ukrepe za zagotovitev zanesljive oskrbe na trgu plina z zagotavljanjem diverzifikacije virov, energentov in dobavnih poti, sodelovala z drugimi članicami EU (spodbujanje regionalne in dvostranske solidarnosti92), zagotavljala obveznost dobaviteljev končnim odjemalcem za dobavo plina po sklenjenih dobavnih pogodbah iz vsaj dveh različnih dobavnih virov, zaščito ranljivih odjemalcev in podobno. Slovenija bo za ta namen krepila plinovodne povezave med državami, tudi z izgradnjo vodikovodnega prenosnega sistema, in s tem zagotavljala stalno zanesljivost delovanja sistemov in oskrbe tudi v primeru izpada katerega od virov plina. Z ukrepi za energetsko učinkovitost in spodbujanje domače proizvodnje obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ter razvoja in raziskav na tem področju (proizvodnje vodika, sintetičnih plinov in goriv iz OVE in NO električne energije, lesne in druge biomase ter odpadkov) si bo Slovenija prizadevala zmanjševati obseg uvoza zemeljskega plina.

2.4 — Razsežnost notranji trg energije

2.4 Razsežnost notranji trg energije Pregled ključnih ciljev: • zagotoviti dodatne finančne, človeške in tehnične vire za pospešitev celovitega razvoja in vodenja omrežja za distribucijo električne energije za večjo zmogljivost, odpornost proti motnjam, za naprednost, povezljivost in prilagodljivost, kar bo omogočilo izkoriščanje prožnosti virov in bremen, vključevanje toplotnih črpalk, pospešeno uvajanje e-mobilnosti, vključevanje naprav za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz OVE, • učinkoviteje umeščati elektroenergetsko infrastrukturo v prostor, • najpozneje do leta 2027 vzpostaviti stalni monitoring kakovosti napetosti na merilnih mestih odjemalcev električne energije v povezavi z nadgradnjo sistema naprednega merjenja električne energije in zagotavljanjem tehničnih pogojev za razvoj trga s prožnostjo, 92 V načrtu je sprejetje sporazuma o solidarnosti pri oskrbi z zemeljskim plinom še z Avstrijo in Madžarsko. 77 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS • celovita prenova regulatornega okvira s takojšnjo prenovo trenutnega sistema omrežnine za podporo prehodu v podnebno nevtralno družbo, da bodo potrjeni načrti razvoja omrežij in naložbeni načrti operaterjev omrežij lahko usklajeni in da bo delež zagotovljenih investicijskih sredstev za izvedbo potrjenih načrtov razvoja operaterjev elektroenergetskih omrežij 100-odstoten, • podpora razvoju učinkovitega in konkurenčnega trga za popolno izkoriščanje prožnosti elektroenergetskega sistema in novih tehnologij, da bo v letu 2030 ponudba prožnosti na trgu storitev omogočala zagotavljanje 100 % zahtev po rezervi za povrnitev frekvence (RPF), • podpora medsektorskemu povezovanju z zagotavljanjem večje povezljivosti tehnologij razpršene proizvodnje, rabe in hranjenja električne energije in toplote, e- mobilnosti ter razvoju in izvajanju novih medsektorskih energetskih storitev, • spodbujati razvojno in raziskovalno sodelovanje med podjetji v in izven sektorja, • zagotoviti nadaljnji razvoj plinovodnega sistema in pripravo sistema na uvajanje (obratovanje) vodika v skladu s plinskimi tokovi in zmogljivostmi sistema ter uvajanje vodika in drugih novih obnovljivih in nizkoogljičnih virov plinov, • pripraviti regulatorno in podporno okolje za proizvodnjo nadomestnih obnovljivih in nizkoogljičnih plinov in pripravo plinovodnih omrežij za transport in oskrbo z novimi plini (indikativni cilj je vsaj 10-odstotni delež obnovljivega in nizkoogljičnega metana ter vodika v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030) ter podpreti razvoj in raziskave ter projekte domače proizvodnje teh plinov, • omogočiti blaženje in zmanjševanje energetske revščine s pospešenim izvajanjem obstoječih ciljnih ukrepov in ukrepov komplementarnih politik (med drugimi socialne, stanovanjske) s ciljem zmanjšanja deleža energetsko revnih gospodinjstev do leta 2030 do vrednosti največ med 4,6 in 3,8 %. Izvesti naložbe na področju URE in OVE v najmanj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih ter s tem v obdobju 2021–2030 zagotoviti kumulativni prihranek energije v višini 573 GWh.

2.4.1 — Elektroenergetska medsebojna povezanost

2.4.1 Elektroenergetska medsebojna povezanost Dolgoročni cilj Slovenije je še naprej izboljševati elektroenergetsko povezanost v regiji. Elektroenergetska medsebojna povezanost Slovenije se je v letih 2020 in 2021 gibala okoli 80 %, s čimer je Slovenija krepko presegala cilj 15 % za leto 2030.93

2.4.2 — Infrastruktura za prenos in distribucijo energije

2.4.2 Infrastruktura za prenos in distribucijo energije Infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije Veljavni razvojni načrt zadošča pričakovanim dodatnim potrebam na področju distribucije električne energije, vendar za njegovo izvedbo niso zagotovljeni finančni, človeški in tehnični viri. Za doseganje ambicioznih ciljev energetske in podnebne politike bo Slovenija zagotovila boljše pogoje, vključno s prenovo sistema omrežnine, za pospešeni razvoj omrežja za distribucijo električne energije, ki je temelj prihodnjega prehoda v podnebno nevtralno družbo, da bodo mogoči pospešeno vključevanje naprav za 93 State of the Energy Union – Slovenia, dostopno na https://energy.ec.europa.eu/publications/state-energy-union-report- 2023-country-fiches_en. 78 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, prilagajanje proizvodnje in odjema, večja povezljivost in vključenost toplotnih črpalk in drugih elementov za merilnim mestom ter izpolnjevanje zahtev, povezanih s pospešenim uvajanjem e-mobilnosti. Cilj je povečati zmogljivost, odpornost proti motnjam, naprednost, povezljivost in izkoriščanje prožnosti virov in bremen elektrodistribucijskega omrežja v skladu s trajnostnimi potrebami in aktivno vlogo uporabnikov distribucijskega sistema. Nujno bo enostavnejše in učinkovitejše umeščati elektroenergetsko infrastrukturo v prostor, saj predolgi postopki v veliki meri upočasnjujejo prehod v podnebno nevtralno družbo. Za uvajanje pametnih omrežij v sistem distribucije električne energije sta potrebna pospešena digitalizacija distribucijskega električnega omrežja in omogočitev izvajanja novih storitev, tudi na relaciji distribucijsko-prenosno omrežje, za kar bodo potrebni ustrezno število strokovnjakov ter tehnična sredstva za vodenje, razvoj in vzdrževanje modernega distribucijskega in prenosnega omrežja. Bistveni bodo povezovanje distribucijskega in prenosnega sistema ter vzpostavitev enotne platforme za spremljanje dejanske sprotne proizvodnje in odjema električne energije Slovenije v vsakem času in vpogled vanju. Vzpostavitev stalnega monitoringa kakovosti napetosti na merilnih mestih odjemalcev električne energije je ključna, saj distribucijsko elektroenergetsko omrežje postaja vse ožje grlo prehoda v podnebno nevtralno družbo. Posledice nezadostnega vlaganja v razvoj in ojačitev predvsem nizkonapetostnega omrežja se kažejo v vedno težjem priključevanju razpršenih virov energije in večjih bremen (toplotne črpalke (TČ), e-mobilnost). Ključni problem je zagotavljanje ustreznih napetostnih razmer na merilnih mestih odjemalcev v skladu s standardom SIST EN 50160. Distribucija izvaja stalni monitoring (SN zbiralke v RTP 110/x, v majhnem obsegu v TP SN/NN) in občasni monitoring. Sodobna napredna merilna oprema na odjemnih mestih že omogoča stalno merjenje napetostnega profila, podatki o kakovosti napetosti na merilnem mestu pa odjemalcem niso na voljo, čeprav imajo pravico vedeti, kakšne kakovosti je »blago«, ki ga na merilnem mestu prevzemajo. Podatki o napetostnih razmerah na koncu NN omrežja in trendih sprememb so ključni za določanje prednostnih nalog in načina razvoja omrežja (ojačenje omrežja, pametna omrežja). On-line podatki o napetostnih razmerah na merilnih mestih bi pripomogli tudi k razvoju trga s prožnostjo. Glede na veliko število merilnih naprav in stanje tehnike je zaradi lažje izvedbe na merilnih mestih odjemalcev treba zagotoviti stalni in kontinuiran monitoring vsaj naslednjih parametrov: odkloni napajalne napetosti, prekinitve, harmonske napetosti – THD vsaj do 10. harmonika, neravnotežje napajalne napetosti, po možnosti fliker. Infrastruktura za prenos in distribucijo plina Slovenija bo zagotovila nadaljnji razvoj plinovodnega sistema v skladu s spremenjenimi plinskimi tokovi in uporabo sistema, vključno z novimi viri obnovljivih in nizkoogljičnih plinov. Glede na spremenjene geopolitične razmere na vzhodnih dobavnih koridorjih od februarja 2022 in ukrepe EU za zmanjševanje izpostavljenosti vzhodnim dobavnim virom operater prenosnega sistema (OPS) prednostno načrtuje povišanje prenosnih zmogljivosti na mejni točki z italijanskim prenosnim sistemom, kar se odraža tudi v izboljšanju infrastrukturnega kriterija N-1. Infrastrukturni kriterij N-1 se bo v letih 2023 in 2024 povišal v območje nad 85 %. Približno 30 % zemeljskega plina se končnim odjemalcem dobavi po distribucijskem omrežju, ki ga imamo v 83 lokalnih skupnostih (od 212). Prihodnji razvoj obstoječih in novih distribucijskih omrežij plina je odvisen predvsem od zmožnosti zagotavljanja oskrbe z nadomestnimi obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini. 79 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Razogljičenje oskrbe z zemeljskim plinom Cilj NEPN je vzpostavitev tehničnih, zakonodajnih in spodbudnih pogojev za omogočanje razogljičenja oskrbe s plinom v Sloveniji. V ta namen bomo pripravili regulatorno in podporno okolje za nadomeščanje fosilnega metana z nadomestnimi obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini v omrežju plina (usmeritev vsaj 10 % do leta 2030), ki bodo proizvedeni v Sloveniji ali uvoženi z upoštevanjem sistema potrdil o izvoru. Infrastruktura za prenos in distribucijo plina se ustrezno nadgradi za omogočanje prenosa večjega deleža obnovljivih in nizkoogljičnih plinov od lokacij proizvodnje znotraj Slovenije oziroma od mejnih točk do končnih porabnikov v Sloveniji in za poznejši prehod na prenos 100 % teh plinov v omrežjih. V skladu z zakonodajo EU se bo razvijal trg obnovljivih in nizkoogljičnih plinov. Razogljičenje oskrbe s plinom bomo dosegli z nadomeščanjem zemeljskega plina s plini obnovljivega izvora in drugimi nizkoogljičnimi plini, pri tem poudarjamo: 1. vodik – proizveden z elektrolizo vode, za katero se uporabljajo viški električne energije iz OVE in jedrske energije, 2. biometan – metan, pridobljen z uplinjanjem lesne biomase ali iz bioplina, ki nastane z razkrojem organskih snovi, kot so gnojevka, ostanki poljščin in rastlinski material, komunalne odplake v čistilnih napravah in tako dalje, v anaerobnih pogojih v fermentorjih (gniliščih), saj bioplin zaradi svoje sestave ni primeren za oddajo v plinovodno omrežje (lahko vsebuje tudi do 50 % CO2 in v manjših koncentracijah tudi druge nečistoče), 3. sintetični metan – proizveden s CO2 ali CO metanancijo vodika v reaktorjih za katalitično ali biološko metanancijo, pri kateri so vodik, CO in CO2 pridobljeni z uplinjanjem organskih materialov, lahko pa se uporabi vodik iz prve točke ter CO2, zajet iz virov onesnaževanja ali iz zraka.

2.4.3 — Povezovanje sektorjev

2.4.3 Povezovanje sektorjev Za uspešno doseganje energetskih in podnebnih ciljev bo ključno večje povezovanje delovanja različnih energetskih sektorjev, še posebej povezovanje sektorjev električna energija, plin, promet, industrija ter daljinsko ogrevanje in hlajenje. V ta namen bomo zagotovili ustrezne tehnične zmogljivosti za pretvorbo viškov obnovljive električne energije94 v obnovljivi plin, vodik ali sintetični metan in toploto (angl. power-to-gas in power- to-heat). Tako bo omogočena sezonska hramba obnovljive energije v obliki plinov tudi v skladiščih v sosednjih državah. Po potrebi bo v plinovodnem sistemu in sistemih daljinskega ogrevanja omogočeno skladiščenje obnovljivih in nizkoogljičnih plinov tudi samo za krajši čas ali izravnavanje krajših nihanj v porabi v dnevu (v okviru skladiščne zmogljivosti prenosnega plinovoda, hranilnikih toplote in drugega). S povezovanjem sektorjev bo optimizirana tudi gradnja elektroenergetskega in plinovodnega omrežja, saj se za prenos energije lahko uporabi omrežje, ki je v danih razmerah najustreznejše. Optimalna izraba obeh omrežij znižuje potrebna dodatna vlaganja in posledično stroške prehoda v podnebno nevtralno družbo. Povečani obseg proizvodnje električne energije iz OVE bo pomembno vplival na delovanje in povezovanje energetskih trgov, na katerih bo zaradi večjih nihanj nepredvidljive proizvodnje treba zagotoviti učinkovite tržne instrumente za razvoj prožnosti in potrebnih novih energetskih storitev in prožnih virov, tudi soproizvodnjo z visokim izkoristkom. S pretvorbo in 94 Lahko pa tudi viškov jedrske ali druge nizkoogljične proizvodnje električne energije. 80 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS shranjevanjem viškov električne energije v plinska goriva in toploto ter izkoriščanjem odvečne topote bomo povezali plinski, toplotni in električni sektor za doseganje sinergijskih učinkov in zniževanje cen energije. Treba bo oblikovati nacionalni pristop k povezovanju toplotne infrastrukture in vključevanje v druge sektorje na lokalni in državni ravni.

2.4.4 — Povezovanje trgov

2.4.4 Povezovanje trgov Trg z električno energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji je odprt in liberaliziran. Veleprodajni in maloprodajni trg električne energije Dolgoročni cilj NEPN je nadaljnje odprto delovanje trga električne energije v Sloveniji brez regulativnih omejitev. Slovenija bo tudi v prihodnje aktivno podpirala povezovanje trgov s ciljem optimalne izkoriščenosti zmogljivosti obstoječih povezovalnih daljnovodov za trgovanje. Slovenija je na tem področju med vodilnimi državami in že ima spojene trge za dan vnaprej in znotraj dneva z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Dodeljevanje dolgoročnih prenosnih zmogljivosti (letno, mesečno) za prenos prek slovenskih meja se izvaja v skupni evropski avkcijski hiši JAO s sedežem v Luksemburgu. Slovenija je zavezana izpolnjevanju merila 70-odstotne razpoložljivosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki ga dosegamo z optimalnim načrtovanjem in vodenjem obratovanja elektroenergetskega sistema. V skladu s temi zahtevami načrtujemo tudi nadaljnji razvoj omrežja. Slovenija ima v skladu s septembra 2022 sprejeto interventno zakonodajo95 zamejene cene izravnalne energije aRPF. Ukrep naj bi veljal do konca leta 2025. Sicer na področju elektrike nima reguliranih cen, izjema je cena zasilne oskrbe (angl. last resort supply), ki jo izvaja distribucijski operater za odjemalce, če jo zahtevajo. Ta cena mora biti višja od tržne cene, a ne več kot 20 %. Namen te ureditve je preusmeriti odjemalce na pogodbo z izbranim dobaviteljem po tržni ceni. Borza v Sloveniji deluje uspešno tudi kot imenovani operater trga z električno energijo (angl. Nominated Electricity Market Operator – NEMO). Delež energije, izmenjane na borzi, je velik in je v letu 2022 znašal 88,6 % odjema iz prenosnega omrežja Slovenije. Dnevni trg in trg znotraj dneva dajeta dober cenovni signal. Udeleženci na trgu imajo tudi možnost trgovanja s terminskimi produkti, vendar je likvidnost izjemno nizka. Del storitev izravnave že danes pridobivamo iz razpršenih virov. V skladu z zakonodajo EU bomo nadaljevali z razvojem rešitev, ki bodo omogočale, da bodo uporabniki sistema lahko svoje storitve ponujali tudi preko neodvisnih agregatorjev. Končna uvedba naprednih števcev je predvidena do leta 2025. Hkrati se razvijata sistem za zajem in shranjevanje podatkov ter napredna povezljivost elementov za merilnim mestom z elementi pred njim. Zaradi povečevanja učinkovitosti omrežja si moramo prizadevati za pospešeno uvedbo naprednih merilnih sistemov in njihovo prilagoditev tudi za vzpostavitev stalnega monitoringa kakovosti napetosti. Vzpostavljen je brezplačen enoten spletni portal Moj elektro – Sistem za enoten dostop do merilnih podatkov (SEDMp). Portal je tako ena od storitev 95 Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE), september 2022, velja do 31. decembra 2025. 81 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Enotne vstopne točke nacionalnega podatkovnega vozlišča v skladu z Energetskim zakonom. Projekt se nadaljuje z razvojem storitev za upravičence do podatkov (dobavitelji, agregatorji, pooblaščenci). Upravičenci bodo podatke pridobili s pomočjo elektronske izmenjave podatkov (B2B). Na portalu je predvideno tudi informiranje končnih uporabnikov z ustrezno tehnično opremljenostjo merilnega mesta o kakovosti oskrbe z električno energijo. Konkurenca med dobavitelji se je z energetsko krizo zmanjšala, tudi velikost trga omejuje število konkurentov, čemur bo po izhodu iz krize treba nameniti ustrezno pozornost. Slovenija je z Zakonom o oskrbi z električno energijo (ZOEE) uveljavila ustrezne zakonske podlage za razvoj učinkovitega in konkurenčnega trga za izkoriščanje polnega potenciala prožnosti elektroenergetskega sistema in novih tehnologij. Spodbujanje prilagodljivosti odjema in vseh vlog aktivnega odjemalca v praksi (spodbujanje uvedbe baterijskih hranilnikov, porazdeljene proizvodnje, povezljivosti, skupnostne agregacije, energetske skupnosti, sočasne pogodbe z več dobavitelji in neodvisnimi agregatorji, možnost dobave po dinamični ceni in drugo) pa ostaja pomembna razvojna usmeritev NEPN z nadaljnjim razvojem sistema obračunavanja omrežnine in drugimi rešitvami. Drugih nacionalnih ciljev, ki bi bili povezani z drugimi vidiki notranjega trga energije, Slovenija razen veljavne zakonodaje EU nima opredeljenih. Trg plina Dolgoročni cilj je nadaljnje odprto delovanje trga s plinom v Sloveniji brez regulativnih omejitev, a z ustreznimi spodbudami predvsem za večjo rabo OVE. Tudi v prihodnje bo Slovenija krepila povezave s trgovalnimi točkami v sosednjih državah. Z načrtovano povezavo z Madžarsko pa bo omogočena tudi neposredna dobava iz madžarske trgovalne točke.96 Z namenom doseganja energetskih in podnebnih ciljev bomo tudi v Sloveniji upoštevali smernice in zakonodajo EU za postopno nadomeščanje deleža plina s plini obnovljivega in nizkoogljičnega izvora, kot so vodik, biometan, sintetični metan in drugo. Za ustrezen preboj teh plinov v energetsko bilanco bo potreben razvoj trga obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, ki bo lahko obstajal v sklopu trga plina ali pa kot samostojen trg. K razvoju trga obnovljivih in nizkoogljičnih plinov bodo prispevali tudi operaterji plinskih sistemov z nepristranskim priključevanjem proizvajalcev obnovljivih in nizkoogljičnih plinov in dostopom do njihovega sistema. Slovenija bo omogočala razvoj trga z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini, kar bo prispevalo k cenovni konkurenčnosti teh plinov na domačem trgu. Vzpostavil se bo sistem certificiranja obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, ki bo v skladu s certificiranjem teh plinov v drugih državah članicah, s čimer bo omogočen tudi izvoz v Sloveniji proizvedenih obnovljivih in nizkoogljičnih plinov v tujino. 96 Z namenom umestitve in vpogleda v možnosti in priložnosti glede povezovanja plinskih trgov v okolici Slovenije je Agencija za energijo v letu 2018 izvedla študijo, v kateri ugotavlja, da za slovenski trg ni potrebe po formalnem dodatnem povezovanju trgov po modelih, ki jih priporoča ciljni model trga ACER. Namesto tega je Sloveniji priporočeno, da regulator zagotovi izvajanje omrežnih kodeksov, slovenski trgovci pa lahko tudi v prihodnje uporabljajo lahko dostopno avstrijsko vozlišče. Ključnega pomena pri tem so zadostne kratkoročne čezmejne zmogljivosti po konkurenčnih cenah. Poleg tega študija spodbuja regulatorja in operaterja prenosnega sistema k uresničitvi projektov, ki omogočajo diverzifikacijo virov plina (Samoocena in razvojne možnosti slovenskega veleprodajnega trga z zemeljskim plinom, 2018, str. 54, dostopno na https://www.agen- rs.si/documents/10926/135879/Samoocena-in-razvojne-mo%C5 %BEnosti-slovenskega-veleprodajnega-trga-z-zemeljskim- plinom---kon%C4 %8Dni/9506c55a-3dbe-4648-91ed-20284d1af87a). 82 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

2.4.5 — Energetska revščina

2.4.5 Energetska revščina Cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev do vrednosti največ med 3,8 in 4,6 %. Cilj je skladen s kazalnikom, uporabljenim za izračun deleža energetsko revnih.97 Za njegovo doseganje je treba zagotoviti tudi dejavno zmanjševanje in preprečevanje energetske revščine v okviru komplementarnih politik: razvojne, plačne, zaposlitvene, davčne, stanovanjske, socialne in drugih pomembnih politik. Drugi cilj na področju energetske revščine do leta 2030 je izvedba naložb na področju učinkovite rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov (OVE) v najmanj 8000 energetsko revnih gospodinjstvih. Tretji cilj na področju energetske revščine do leta 2030 izhaja iz 8. člena prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti. V skladu z njim je ciljni kumulativni prihranek energije, ki ga je treba doseči v energetsko revnih gospodinjstvih v obdobju 2021–2030, ocenjen na 573 GWh. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo leta 2023 energetsko revnih 7,2 % oziroma 62.000 gospodinjstev ali 5,2 % oziroma 109.000 oseb. Zaradi podražitev tako različnih oblik energije in energentov kot tudi drugih življenjskih dobrin se je energetska revščina v letu 2022 poglobila glede na predhodno leto. Zadnji podatki namreč kažejo, da se je število energetsko revnih gospodinjstev v letu 2022 povečalo za 0,7 odstotne točke (še vedno pa je številka nižja kot v letu 2020), število energetsko revnih oseb pa ostaja nespremenjeno. To nakazuje na krepitev problema zlasti v enočlanskih gospodinjstvih. Nove razmere zahtevajo okrepitev izvajanja ukrepov za blaženje energetske revščine, ki so usmerjeni v trenutno razbremenitev energetsko revnih, pa tudi ukrepov za zmanjševanje energetske revščine (odprava vzrokov, zlasti s povečanjem energetske učinkovitosti). NEPN na področju energetske revščine določa naslednje aktivnosti. V obdobju do leta 2026 NEPN temelji na Akcijskem načrtu za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let, pri čemer so bila upoštevana Priporočila komisije (EU) 2023/2407. AN ER obsega naslednje ukrepe (glej tudi poglavje 3.3). 1. Vzpostavitev sheme za zmanjševanje energetske revščine z vsemi ukrepi iz sheme: glavna organizacijska ukrepa, potrebna za izvajanje drugih ukrepov iz sheme, sta vzpostavitev projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami za energetsko revščino, ki zagotavlja celostno multidisciplinarno pomoč (tehnična, socialna in osebna pomoč) za energetsko revne na enem mestu, ter vzpostavitev neformalne mreže za informiranje in ozaveščanje. Osrednji finančni ukrep sheme so investicijske spodbude za ukrepe URE in rabe OVE za energetsko revne, glavna podporna ukrepa pa energetsko svetovanje za energetsko revne (celostna podpora tej ciljni skupini pri izvedbi ukrepov URE in OVE, in tudi za reševanje težav, ki niso nujno tehnične narave) in informiranje energetsko revnih prek akterjev v neformalni mreži za informiranje in ozaveščanje na lokalni ravni. 2. Vzpostavitev pilotne faze uvajanja sheme (2024‒2026). 3. Izvajanje dolgoročnega financiranja delovanja sheme (pripravljeno v posodobitvi NEPN). 97 Slovenija je energetsko revščino ter s tem povezana merila in kazalnike opredelila v Uredbi o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, Uradni list RS, št. 132/22. 83 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS 4. Vzpostavitev in delovanje sosveta za energetsko revščino. V prvi fazi bo sosvet deloval zlasti kot podpora pri izvajanju ukrepov s krepitvijo koordinacije med akterji, pristojnimi za izvajanje ukrepov, ter med akterji in drugimi ključnimi deležniki. Pozneje je za sosvet predvidena usmerjevalna vloga. 5. Načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjševanje energetske revščine na lokalni ravni. 6. Izvajanje in spremljanje izvajanja akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine ter njegova prva posodobitev leta 2026 in nato vsaka tri leta. Okvirni cilj Slovenije je tudi blažiti in zmanjševati prevozno revščino (glej poglavje 3.2.3, ukrep M22.3). Cilji in ukrepi za zmanjševanje prevozne revščine bodo opredeljeni v Socialnem načrtu za podnebje (SNP), ki ga bo Slovenija pripravila leta 2025 ter bo začrtal tudi nadaljnji razvoj politik in ukrepov za zmanjševanje energetske revščine in bo, kjer bo to potrebno, dopolnjen v drugem AN ER.

2.5 — Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost

2.5 Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost Pregled ključnih ciljev: • povečanje vlaganj v raziskave in razvoj – najmanj 3,5 % BDP do leta 2030 (od tega najmanj 1,25 % BDP javnih sredstev v skladu z ReZrIS30), • večja vlaganja v razvoj človeških virov in novih znanj, potrebnih za prehod v podnebno nevtralno družbo, tudi s predvidenim postopnim povečanjem financiranja visokega šolstva na 1,5 % BDP, • povezovanje vsebin nove Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2030 (ReZrIS30) in vsebin Nacionalnega programa visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30) z NEPN in s tem spodbuda za financiranje vsebin podnebnih ukrepov, • podpora podjetjem in drugim gospodarskim subjektom za učinkovit in konkurenčen prehod v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, • spodbujanje ciljnih raziskovalnih projektov in multidisciplinarnih raziskovalno-razvojnih programov na vseh ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL 1–9) ter demonstracijskih projektov s ciljem doseganja podnebno nevtralne družbe in krožnega gospodarstva, za katere obstaja neposredni interes gospodarstva ali javnega sektorja in ki izpolnjujejo cilje nacionalnega razvoja, zlasti na področjih energetske učinkovitosti, krožnega gospodarstva in zelenih energetskih tehnologij ter trajnostnega kmetijstva, • usmerjanje podjetij k financiranju in vključevanju v raziskovalno-razvojne programe in demonstracijske projekte z aktivno davčno politiko, • spodbujanje novih in okrepitev obstoječih raziskovalno-razvojnih programov v skladu s cilji iz NEPN in Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), • spodbujanje uporabe digitalizacije pri podnebnih ukrepih in povečanje kibernetske varnosti v vseh strateških sistemih, • uporaba naprednih metod in tehnologij (tudi superračunalniških kapacitet) pri modeliranju, simuliranju in spremljanju podnebnih sprememb ter iskanju rešitev za zmanjšanje emisij, prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in prilagajanje na podnebne spremembe, 84 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS • spodbujanje raziskovalno-razvojnih programov sodelovanja javnega in zasebnega sektorja na vseh ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL 1–9) s ciljem doseganja podnebno nevtralne družbe, zlasti na področjih Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), ki prispevajo k podnebnim ciljem, • podpora nadgradnji in vzpostavitvi raziskovalnih infrastruktur v javnih raziskovalnih organizacijah za naložbe v uvajanje tehnologij, sistemov in infrastruktur za cenovno dostopno čisto energijo (vključno s tehnologijami za shranjevanje energije, zmanjšanje emisij, energetskimi poligoni in raziskovalno jedrsko infrastrukturo), • aktivno vključevanje Slovenije v evropske pobude za spodbujanje inovacij in v projekte centraliziranih skladov EU na področju podnebno nevtralne družbe in krožnega gospodarstva, • vzpostaviti konkurenčne pogoje za raziskovalno-razvojno in inovativno delo v javnih podjetjih, • konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor s tremi strateškimi cilji v skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) in njenimi cilji: o doseganje 95-odstotne povprečne produktivnosti v EU do leta 2030, o uvrstitev v skupino držav vodilnih inovatork EU do leta 2030 (Evropski inovacijski indeks najmanj 125 v S5), o uvrstitev v prvo tretjino držav EU po vseh petih osrednjih sestavinah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe do leta 2030 (najmanj deveto mesto v S5). Za področje raziskav, inovacij in konkurenčnosti, ki sodijo pod okrilje energetske unije, Slovenija nima ločenega strateškega dokumenta, temveč je navedeno področje prepoznano kot eno od prednostnih področij v širšem kontekstu strategije razvoja države, raziskovalno- inovacijske strategije, industrijske politike in programov spodbujanja konkurenčnosti. Za doseganje zastavljenih ciljev NEPN kot cilj potrjuje povečanje vlaganj v raziskave in razvoj v višini najmanj 3,5 % BDP do leta leta 2030 (od tega 1,25 % BDP javnih sredstev), pri čemer se bodo sredstva, namenjena ciljem podnebno nevtralne družbe98 povečevala in predvidoma usmerjala v ciljne raziskovalne projekte, multidisciplinarne raziskovalno-razvojne programe in demonstracijske projekte ter raziskovalno-razvojne programe sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. Z namenom doseganja zastavljenih ciljev bomo v prihodnje okrepili vlaganja v raziskave in razvoj, saj je bila raven vlaganj v letu 2021 na ravni 2,13 % BDP, od tega so javna sredstva znašala 0,53 % BDP (SURS, 2023). Slovenija tako zaostaja za povprečjem EU, ki je leta 2021 znašalo 2,26 % BDP, od tega 0,73 % BDP (2020) javnih sredstev za raziskave in razvoj (Eurostat, 2023). Za področje raziskav, razvoja, inovacij in konkurenčnosti je bila pripravljena nova Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2030 (ReZrIS30),99 ki ob upoštevanju doseganja ciljev podnebno nevtralne družbe vključuje tudi raziskave in razvoj za doseganje teh ciljev. Namenili bomo več finančnih sredstev tudi za preoblikovanje izobraževalnih vsebin z namenom ustvarjanja digitalne in raziskovalno naravnane družbe prihodnosti. Taka družba bo ustvarjala kader prihodnosti, ki bo ustrezno izobražen za zadovoljevanje vedno novih 98 Če ni posebej navedeno, se razume, da prehod v podnebno nevtralno oziroma nizkoogljično gospodarstvo vsebuje tudi krožno gospodarstvo. Prav tako zeleni prehod vključuje tudi krožno gospodarstvo. 99 Resolucija-o-znanstvenoraziskovalni-in-inovacijski-strategiji-Slovenije-2030.pdf (gov.si). 85 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS potreb, ki se kažejo s podnebnimi spremembami in potrebami po njihovem obvladovanju. Hkrati se bo Slovenija razvila v državo s konkurenčno delovno silo, ki bo lahko ozelenila delovna mesta v svojem gospodarstvu. NEPN na področju raziskav in inovacij za doseganje zastavljenih ciljev predvideva naslednje aktivnosti: • uresničevanje ReZrIS30 ob upoštevanju doseganja ciljev podnebno nevtralne družbe, • vzpostavitev sistematičnega spremljanja RRI projektov in sredstev za zeleni prehod, • dolgoročno prednostno razvijanje znanstvenih disciplin, ki so usklajene z razvojnimi potrebami Slovenije in interesi domačega gospodarstva, zlasti na področju podnebno nevtralne družbe, • uvajanje multidisciplinarnih raziskovalnih in razvojnih programov na vseh področjih, ki prispevajo k emisijam in odvzemom TGP, še zlasti na področju trajnostne rabe energije in kmetijstva, • izvedbo ciljnih raziskovalno-razvojnih programov in demonstracijskih projektov, ki izboljšujejo praktično usposobljenost za kakovostno pripravo, in izvedbo projektov na področju energetske učinkovitosti, krožnega gospodarstva, zelenih energetskih tehnologij ter na drugih področjih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, • pospešeno sodelovanje raziskovalno-razvojnih institucij in gospodarstva na vseh ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL 1–9) in skupno vključevanje v mednarodne projekte, • podpora nadgradnji in vzpostavitvi raziskovalnih infrastruktur na javnih raziskovalnih organizacijah za naložbe za uvajanje tehnologij, sistemov in infrastruktur za cenovno dostopno čisto energijo ter zmanjšanju emisij TGP (vključno s tehnologijami za shranjevanje energije, energetskimi poligoni in raziskovalno jedrsko infrastrukturo), • vpeljava digitalizacije pri implementiranju in spremljanju ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, saj s spodbujanjem in pospeševanjem digitalizacije povečamo uporabo naprednih tehnologij, vplivamo na napredno delovanje posameznih akterjev v družbi ter se s tem inovativno spoprijemamo s podnebnimi in družbenimi izzivi; poseben poudarek pri tem bo namenjen povečevanju kibernetske varnosti in zmanjšanju ranljivosti vseh ključnih strateških sistemov v državi, • uporaba superračunalniških kapacitet pri modeliranju, simuliranju in spremljanju podnebnih sprememb in iskanju rešitev, • aktivno vključevanje Slovenije v evropske pobude za spodbujanje inovacij in v projekte centraliziranih skladov EU na področju podnebno nevtralne družbe in krožnega gospodarstva. Z navedenim naborom predvidenih aktivnosti se vključujemo v razvojne politike, povezane z raziskavami in inovativnostjo, zlasti je pomembna tesna povezava z industrijsko, podjetniško, znanstvenoraziskovalno ter inovacijsko in izobraževalno politiko. Za prehod v podnebno nevtralno družbo morajo področja trajnostnega pridobivanja in rabe energije in druga področja, ki prispevajo k emisijam in odvzemom emisij TGP, postati prednostna področja raziskav, razvoja in inovacij. Vlaganja v raziskave in spodbujanje inovacij na področjih nizkoogljičnih tehnologij in energetske učinkovitosti pa ne prispevajo le k trajnostnemu razvoju, temveč hkrati tudi k zanesljivemu in konkurenčnemu delovanju energetskega sektorja, ki pomembno prispeva h konkurenčnosti celotnega gospodarstva. Razsežnost raziskav, razvoja, inovacij in konkurenčnosti zaradi horizontalnosti pomembno prispeva tudi k doseganju 86 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS ciljev drugih štirih razsežnosti energetske unije in k strateškim ciljem na drugih področjih (kmetijstvo in drugo). V Sloveniji bodo v prihodnje glavna področja raziskovanja s področij ravnanja z energijo: učinkovita raba energije v vseh sektorjih, obnovljivi viri energije, vodikove tehnologije,100 jedrska energija, energetska omrežja in sistemi, shranjevanje energije, povezovanje sektorjev, krožno gospodarstvo (trajnostne stavbe,101 nizkoogljični materiali, industrijski procesi in drugo), alternativna goriva v prometu in drugo. Na teh področjih bomo spodbujali tudi razvoj novih tehnologij in rešitev kot so nadgradnja tehnologij uplinjanja in predelave odpadkov v energetske namene, tehnologije power to X, vodikove tehnologije, digitalizacija energetike, kibernetska varnost, nanotehnologije, shranjevanje energije, zajemanje emisij, novi poslovni modeli, družbeni vidiki pravičnega prehoda v NOD in podobno. Ker bo pri tem treba povečati tudi ozaveščenost, razumevanje in spremembe vedenjskih vzorcev uporabnikov, je treba poleg tehnoloških vidikov vključiti tudi ustrezne raziskave na področju družboslovja. V kmetijskem sektorju bodo glavna področja raziskovanja učinkovito kroženje dušika, emisije metana iz prebavil rejnih živali in iz gnojišč, zaloge ogljika v kmetijskih tleh, ekološko kmetovanje in digitalizacija kmetijstva. Cilj NEPN je tudi krepitev sposobnosti na področju konkurenčnosti in tehnološkega razvoja v energetiki in razvoj novih izdelkov, proizvodnih procesov, storitev in rešitev, ki bodo primerni za prenos v gospodarstvo, zlasti v zvezi z URE in OVE ter podnebno nevtralnem in krožnem gospodarstvu, tudi upoštevajoč predpise EU o neto ničelnih industrijah. Vlada je decembra 2017 sprejela SRS 2030, v kateri sta opredeljena dva cilja, ki se nanašata na razsežnost raziskav, inovacij in konkurenčnosti v Sloveniji: • šesti cilj SRS 2030 je »konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor«, v katerem je med drugim določena tudi usmeritev v okoljsko sprejemljive tehnologije in ekoinovacije, ki kot pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetij hkrati prispevajo k zmanjševanju obremenjenost okolja, • osmi cilj SRS 2030 je določen »prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo« kot prednostna razvojna usmeritev za celotno gospodarstvo, pri čemer bo treba prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in rastjo rabe surovin in neobnovljivih virov energije ter s tem povezanim povečanim obremenjevanjem okolja. Vlada je januarja 2023 sprejela Slovensko strategijo trajnostne pametne specializacije (S5)102V nadgrajeni S5 je kot strateški cilj opredeljen zeleni prehod, ki se razume kot inovativna, nizkoogljična, digitalna in na znanju temelječa preobrazba gospodarstva in družbe. Pametna specializacija je platforma za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, na katerih imajo države, med njimi tudi Slovenija, kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc, in na tista, na katerih imajo inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S Slovensko strategijo pametne specializacije (S4) so bile v letu 2015 (nadgrajeno 2017) opredeljene nacionalne strateške razvojne prednostne naloge in niše, ki so v praksi podprte s ciljanim, prilagojenim, predvsem pa celovitim svežnjem ukrepov. S4 je strategija za povečanje konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti gospodarstva, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij. Ob 100 Eden od pomembnih projektov je projekt Severnojadranske vodikove doline, ki ga vodi Holding Slovenskih elektrarn (HSE) in vključuje 34 partnerjev iz treh držav ter pokriva celotno verigo, od proizvodnje, skladiščenja in distribucije do končne uporabe vodika v različnih sektorjih, predvsem industriji in prometu. 101 Vključno s tehnološkimi rešitvami za OVE in URE na kulturni dediščini. 102 S5 – Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije, dostopno na https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fministrstva%2FMKRR%2F Kljucni-dokumenti-S5 %2FS5_Verzija-1.0_lektoriran-cistopis_23.1.2023_3.docx&wdOrigin=BROWSELINK. 87 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS tem je Slovenija z izvajanjem S4 uvedla nov model razvojnega sodelovanja med ključnimi inovacijskimi deležniki in uspelo se ji je bistveno bolje integrirati v evropske in mednarodne razvojno-inovacijske mreže, platforme in konzorcije. Izvajanje S4 je tako bilo in je eno od ključnih orodij za krepitev in nadgradnjo slovenskega inovacijskega ekosistema. Strategija za novo obdobje do 2030 (S5) v ospredje postavlja trajnostni vidik in kot svoj osnovni cilj identificira zeleni prehod. Cilji S5 so: (1) dvig dodane vrednosti na zaposlenega, (2) izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije, (3) dvig podjetniške aktivnosti. Pri prehodu na S5 kot osrednji cilj določa zeleni prehod, ki ga ni moč uresničiti brez ustreznih znanj in kompetenc in tudi ne brez ustreznih in dovolj razvitih orodij, torej ključnih omogočitvenih tehnologij, med katere spada tudi IKT. S5 se deli na štiri vsebinska področja investicij za podporo: a. izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij; b. izboljšanje rasti in konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter ustvarjanje delovnih mest v malih in srednje velikih podjetjih; c. razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo ter č. digitalna preobrazba. Pri spodbujanju raziskav, razvoja, inovacij in konkurenčnosti do leta 2030 bodo imela poleg javnih raziskovalnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije in vlaganj zasebnega sektorja pomembno vlogo tudi evropska kohezijska sredstva v obdobju 2021‒2027, vključno s sredstvi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in Skladom za pravični prehod. Dodatno se načrtuje, da bo imel v prihodnje pomembno vlogo tudi Sklad za podnebne spremembe, katerega sredstva se bodo med drugim uporabila za financiranje raziskav in razvoja ter demonstracijskih projektov na področju energetike v drugih sektorjih za zmanjšanje emisij TGP in prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s sodelovanjem v pobudah Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET) in evropskih tehnoloških platform (SET-Plan, 2018). Poleg tega bodo v programskem obdobju 2021‒2027 za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij na voljo tudi sredstva Sklada za inovacije EU, sredstva za spodbujanje raziskav in inovacij na področju zelenih tehnologij pa bo mogoče pridobiti tudi iz programov LIFE in Obzorje Evropa. Tako kot doslej bodo za elektrodistribucijska podjetja in za operaterja prenosnega omrežja električne energije na voljo sredstva za raziskave in inovacije v okviru kvalificiranih projektov, ki jih letno odobrava Agencija za energijo. Sredstva so v okviru sheme spodbujanja raziskav in inovacij (RI) na voljo za:103 1) raziskovalne in demonstracijske projekte elektrooperaterjev, ki omogočajo koristi za elektrooperaterje, odjemalce oziroma širše družbene koristi, 2) raziskave oziroma demonstracije inovativnih prijemov pametnih omrežij in 3) razširjanje znanja, pridobljenega z izvajanjem projektov za zagotavljanje koristi in prihrankov pri uporabi omrežja končnega odjemalca ter za zagotavljanje učinkovitejših naložb v omrežje na podlagi rezultatov projektov. Sredstva Agencije za energijo se uporabljajo v kombinaciji z drugimi viri financiranja (na primer z evropskimi sredstvi in drugimi viri na podlagi mednarodnih in domačih projektov). 103 Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji 2020. Agencija za energijo, dostopno na https://www.agen- rs.si/documents/10926/38704/Poro%C4 %8Dilo-o-stanju-na-podro%C4 %8Dju-energetike-v-Sloveniji-v-letu- 2020/6ef6ecb0-4e1c-4ead-83eb-7da6326cd77f. 88 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

2.6 — Spremljanje izvajanja NEPN in poročanje

2.6 Spremljanje izvajanja NEPN in poročanje Celovito spremljanje izvajanja NEPN s ključnimi priporočili za izboljšanje in nadgradnjo izvajanja obstoječih ukrepov, pa tudi za oblikovanje dodatnih ukrepov omogoča usmerjanje izvajanja ukrepov ter vodenje in nadgradnjo politik za zagotavljanje prehoda v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev iz NEPN. Priprava vseh potrebnih podatkov in informacij za različne namene poročanja je sestavni del spremljanja. Izvajanje ukrepov in njihovih posameznih aktivnosti se spremlja s pomočjo kazalnikov oziroma meril uspešnosti, opredeljenih pri ukrepih v poglavju 3. Za pripravo ustreznih informacij in podatkov za spremljanje izvajanja posameznega ukrepa so pristojni izvajalci ukrepov, odgovorni pa nosilci odgovornosti. Nekateri pomembnejši ukrepi oziroma skupine ukrepov se spremljajo tudi z dodatnimi kazalniki, navedenimi v prilogi 2. V okviru spremljanja se, kjer je to potrebno, pripravijo tudi priporočila za izboljšanje in nadgradnjo izvajanja ukrepov. Krovno se izvajanje NEPN zagotavlja s spremljanjem doseganja glavnih ciljev iz NEPN. Kvantitativni kazalniki doseganja ciljev so opredeljeni v prilogi 1, dodatno pa je treba ustrezno spremljati tudi doseganje vseh tistih ciljev, ki so v NEPN opredeljeni kvalitativno. Seznama v prilogah 1 in 2 nista izključujoča – v skladu z novimi okoliščinami in potrebami se lahko razvijejo dodatni kazalniki ali opustijo obstoječi. Potreben je razvoj dodatnih kazalnikov za razsežnosti III (Energetska varnost), IV (Notranji trg energije) in V (Raziskave, inovacije in konkurenčnost). V okviru spremljanja izvajanja NEPN se zagotavljajo potrebne informacije in podatki za sprotne analize za ustrezno interpretacijo podatkov in poročanje o njih. O rezultatih spremljanja izvajanja ukrepov in doseganja ciljev se celovito poroča enkrat letno (priprava enega letnega poročila/pregleda na primer Podnebno ogledalo, kot to opredeljuje predlog Podnebnega zakona). Poročilo vsebuje kratek povzetek ključnih ugotovitev glede doseganja ciljev in izvajanja ukrepov ter priporočila za nadaljnjo nadgradnjo politik in ukrepov. Vsebina poročila se javno predstavi. Od leta 2023 se 15. marca na vsaki dve leti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 in izvedbeno uredbo EK104 pripravi in EK pošlje Celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo (NEPP). Hkrati se za odločevalce in strokovno javnosti pripravi tudi kratko zbirno poročilo, namenjeno strnjenemu in čim bolj jasnemu pregledu doseganja zastavljenih ciljev. 104 Commission Implementing Regulation (EU) 2022/2299 of 15 November 2022 laying down rules for the application of Regulation (EU) 2018/1999 of the European Parliament and of the Council as regards the structure, format, technical details and process for the integrated national energy and climate progress reports. Dostopno na https://eur-lex.europa.eu/legal- content/EN/TXT/?uri=CELEX:32022R2299. 89 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS 3 POLITIKE IN UKREPI Slovenija je že sprejela številne ukrepe energetske in podnebne politike. Za doseganje ciljev NEPN bo potrebno še naprej izvajati veljavne ukrepe, jih nadgraditi in razširiti ter sprejeti dodatne ukrepe. Posebno pozornost bo treba nameniti povečanju zmogljivosti za izvajanje ukrepov, spremljanju izvajanja ukrepov ter na podlagi ugotovitev ustrezno prilagajati in izboljševati posamezne instrumente. Politike in ukrepi NEPN za doseganje zastavljenih ciljev so smiselno razporejeni in predstavljeni po posameznih razsežnostih, da se ne podvajajo, čeprav imajo določeni ukrepi vpliv na več razsežnosti. Večina ukrepov iz prvega dokumenta NEPN je bila posodobljena, za doseganje novih zahtevnejših ciljev pa so dodani novi ukrepi.105 Ukrepi in politike so povzeti tudi iz akcijskih in drugih operativnih dokumentov in NEPN podaja nove usmeritve in priporočila za njihovo nadgradnjo za doseganje ciljev NEPN. Zaradi lažje sledljivosti jih skupaj z uporabljenimi okrajšavami povzema spodnja preglednica, kot strateška podlaga pa so navedeni tudi pri posameznih ukrepih. Področje prilagajanja na podnebne spremembe NEPN obravnava le delno. Slovenija na področju prilagajanja na podnebne spremembe nekoliko zaostaja. Za celovito oblikovanje in izvajanje ukrepov prilagajanja je treba izdelati tudi ustrezne strokovne podlage, vzpostaviti strukture, kar NEPN obravnava v poglavju 3.6.1. Konkretni cilji in ukrepi bodo tako zasnovani v ločenih dokumentih, namenjenih prilagajanju na podnebne spremembe. NEPN sicer vsebuje tudi nekaj ukrepov, ki skupaj naslavljajo blaženje in prilagajanje. Vsekakor pa je za podnebno nevtralno in podnebno odporno družbo potrebno skupaj izvajati (in upoštevati) ukrepe tako blaženja podnebnih sprememb kot prilagajanja nanje. Ciljne vrednosti nekaterih kazalnikov in meril uspešnosti so v preglednicah označene z »bdk«, kar pomeni, da bodo določene kasneje v novih akcijskih načrtih, drugih operativnih dokumentih NEPN ali ob spremljanju izvajanja NEPN. 105 Odgovorni oziroma vodilni nosilec za izvedbo je označen s krepko in podčrtano pisavo. 90 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 17: Seznam akcijskih načrtov in drugih operativnih dokumentov, ki jih vključuje NEPN Dokument Okrajšava PODNEBNI, PROSTORSKI IN DRUGI SPLOŠNI RAZVOJNI DOKUMENTI Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050106 ReDPS50 Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050107 ReSPR50 Strategija razvoja Slovenije108 SRS 2030 Pomorski prostorski plan Slovenije109 PPP VEČSEKTORSKI PROGRAMI FINANCIRANJA Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji110 OP EKP Načrt za okrevanje in odpornost 111 NOO Območni načrt za pravični prehod Savinjsko-Šaleške premogovne regije112 Območni načrt za pravični prehod Zasavske premogovne regije113 Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026114 PSPS23–26 SEKTORJI IN PODROČJA STAVBE Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050115 DSEPS Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let116 AN ER Strategija in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture117 PROMET Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030118 in pripadajoča Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030119 ter SRPRS, ReNPRP30 operativni načrti Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2020‒ 2025120 106 Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (Uradni list RS, št. 119/21 in 44/22 – ZVO-2). 107 Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50) (Uradni list RS, št. 72/23). 108 Strategija razvoja Slovenije, Vlada Republike Slovenije, december 2017. 109 Pomorski prostorski plan Slovenije (Uradni list RS, št. 116/21). 110 Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021‒2027 v Sloveniji, (različica 4.2.2), december 2022. 111 Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), Vlada Republike Slovenije, 28. julij 2021, Izvedbeni sklep Sveta (2021/10612) in 1. Sprememba Načrta za okrevanje in odpornost | GOV.SI, 2. Povzetek_spremembe_NOO_april_2024.pdf (gov.si). 112 Območni načrt za pravični prehod Savinjsko-Šaleške premogovne regije, Vlada Republike Slovenije, 28. 9. 2022, potrditev EK, 12. 12. 2022. 113 Območni načrt za pravični prehod Zasavske premogovne regije, Vlada Republike Slovenije, 28. 9. 2022, potrditev EK, 12. 12. 2022. 114 Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leta 2023–2026, Vlada Republike Slovenije, 2023. 115 Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS2050), Vlada Republike Slovenije, 24. februar 2021. Prenova v pripravi. 116 Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let, Vlada Republike Slovenije, 2023. 117 Strategija in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji do leta 2030, MMVŠZI, MVI. Dokument, sprejet na Vladi Republike Slovenije, avgust, 2023. 118 Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, Vlada Republike Slovenije, 29. julij 2015. 119 Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (Uradni list RS, št. 75/16, 90/21 in 130/22 – ZCPN). 120 Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2020‒2025. Vlada Republike Slovenije, 5. 12. 2019. 91 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vizija 2050+, razvoj slovenskega železniškega omrežja121 Vizija 2050+ Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z S AGvP alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji122 Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2022 in 2023123 AP AGvP INDUSTRIJA Slovenska industrijska strategija 2021–2030124 SIS Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030125 OSKRBA Z ENERGIJO126 Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z NSPP načeli pravičnega prehoda127 Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za ReDMRJE prihodnost Slovenije«128 Akcijski načrt in strategija za vodik Republiki Sloveniji (v pripravi) Akcijski načrt Strategije ogrevanja in hlajenja (osnutek)129 ANSOH ODPADKI Program preprečevanja odpadkov130 PPO Program ravnanja z odpadki PRzO Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode 131 Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet« Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ReNPROIG23–32 za obdobje 2023–2032132 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo133 SN SKP Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in ReNPURSK živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«134 121 Vizija 2050+, razvoj slovenskega železniškega omrežja, DRSI, oktober 2021; vlada se je z dokumentom samo seznanila. 122 Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji, Vlada Republike Slovenije, 12. oktober 2017. 123 Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2022 in 2023, Vlada Republike Slovenije, 23. december 2021. 124 Slovenska industrijska strategija 2021‒2030, Vlada Republike Slovenije, 24. junij 2021. 125 Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030, Vlada Republike Slovenije, maj 2022. 126 V NEPN so vključujeni tudi ukrepi iz Strategije za ogrevanje in hlajenje do leta 2050 z Akcijskim načrtom do leta 2030, pripravljenih kot input za NEPN v okviru projketa LIFE IP C4C. 127 Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, Vlada Republike Slovenije, 13. januar 2022. 128 Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije«, Državni zbor Republike Slovenije, 2024. 129 Osnutek, izdelan v okviru projekta LIFE IP Care4Climate. 130 Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja nodpadkov Republike Slovenije (2022), Vlada Republike Slovenije, 28. april 2022. 131 Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, Vlada Republike Slovenije, september 2020. 132 Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032, Državni zbor Republike Slovenije, 2023. 133 Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023‒2027 za Slovenijo, 2022. 134 Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«, Državni zbor Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 8/20). 92 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027135 ANEK Resolucija o nacionalnem gozdnem programu136 ReNGP Operativni program za izvajanje nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2022–2026137 OP NGP Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij 2021–2030138 GGN GGO OKOLJE, NARAVA Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030139 ReNPVO20–30 Operativni program ohranjanja kakovosti zraka140 OPOKZ Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka 141 OP NOZ Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023‒2028 in načrti upravljanja PUN 2023‒2028 zavarovanih območij Slovenije142 Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2023–2027, Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2023–2027, Program ukrepov NUV III upravljanja voda (NUV III), Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja za obdobje 2023-2027 143 Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023–2027144 NZPO II Načrt upravljanja z morskim okoljem 2022–2027145 NUMO Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022–2027146 OP OPV RAZISKAVE, RAZVOJ, IZOBRAŽEVANJE Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije147 S5 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030148 ReZrIS30 Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030149 ReNPVŠ30 Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2030150 NRRI 2030 Akcijski načrt uresničevanja »Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030« v obdobju 2022–2024151 135 Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027, MKGP, julij 2022. 136 Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Državni zbor RS (Uradni list RS, št. 111/07). 137 Operativni program za izvajanje nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2022–2026, Vlada Republike Slovenije, november 2022. 138 Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij 2021‒2030, Vlada Republike Slovenije, 2023. 139 Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20 in 44/22 – ZVO-2). 140 Operativni program ohranjanja kakovosti zraka, Vlada Republike Slovenije, 2021. 141 Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OP NOZ), Vlada Republike Slovenije, 2024. 142 Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028, Vlada Republike Slovenije, oktober 2023. 143 Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2023–2027, Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2023–2027, Program ukrepov upravljanja voda (NUV III), Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja za obdobje 2023–2027 (Uradni list RS, št. 107/23). 144 Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023–2027, Vlada Republike Slovenije, marec 2023. 145 Uredba o Načrtu upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022−2027, (Uradni list RS, št. 162/22), Priloga: Načrt upravljanja z morskim okoljem 2022−2027, Vlada Republike Slovenije, december 2022. 146 Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027, Vlada Republike Slovenije, april 2022. 147 Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije S5, oktober 2023. 148 Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, Državni zbor RS, (Uradni list RS, št. 49/22). 149 Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30), Državni zbor RS, (Uradni list RS, št. 49/22). 150 Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2030, Vlada Republike Slovenije, maj 2022. 151 Akcijski načrt uresničevanja »Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030« v obdobju 2022–2024, Vlada Republike Slovenije, avgust 2023. 93 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Pri izvajanju ukrepov NEPN se upošteva in izvaja področna zakonodaja za omejevanje emisij v zrak, vode in tla, hrupa, elektromagnetnega sevanja, svetlobnega onesnaževanja, ravnanja z odpadki, gospodarjenja z gozdovi in kmetijskimi zemljišči, varstvene režime ter varovana in zavarovana območja oziroma zakonodajo s področja varstva okolja in veljavni nacionalni program varstva okolja (NPVO), ki med drugim opredeljujejo območja Natura 2000, naravne vrednote, zavarovana območja, ekološko pomembna območja, kmetijska zemljišča, vodovarstvena območja, poplavna območja in območja poplav, območja kopalnih voda, gozdov s posebnim namenom in varovalne gozdove ter funkcije gozdov, kulturno dediščino ter izjemne krajine in krajinska območja nacionalne prepoznavnosti. Pri oblikovanju in izvajanju ukrepov NEPN se upoštevajo poleg področne zakonodaje tudi smernice in priporočila za posamezna področja.152 Od leta 2025 bodo znova veljala fiskalna pravila, ki jih bo Slovenija pri izvajanju načrtovanih aktivnosti NEPN morala spoštovati. V nadaljevanju so podani ukrepi/instrumenti podnebne in energetske politike za doseganje zastavljenih ciljev razčlenjeni na podrobnejše aktivnosti. 152 Sončne elektrarne se umeščajo ob upoštevanju omejitev in varstvenih režimov enot kulturne dediščine. Pri prenovah kulturne dediščine se upoštevajo poleg področne zakonodaje tudi priporočila, kot na primer Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (MzI, MK, 2016). Pri finančnih spodbudah se v primeru poseganja v kulturno dediščino zahteva kulturnovarstveno soglasje, kadar je to potrebno po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Dodatne obremenitve v okolju, ki je že preobremenjeno, niso sprejemljive. 94 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.1 — Razsežnost razogljičenje

3.1 Razsežnost razogljičenje

3.1.1 — Ukrepi in politike na področju LULUCF

3.1.1 Ukrepi in politike na področju LULUCF Sektor LULUCF vključuje emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so odvisni od sprememb zalog ogljika na gozdnih zemljiščih, njivskih površinah, travinju, mokriščih, v naseljih in na drugih zemljiščih. Bilanca neto emisij v tem sektorju je najbolj odvisna od gospodarjenja z gozdovi, gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in njihove rabe, krčenja gozdov, širjenja naselij ter rabe lesa in lesnih izdelkov. Na področju LULUCF se vrsta ukrepov že izvaja v okviru sprejetih dokumentov; to je sestavni del ukrepov NEPN za doseganje ciljev na področju LULUCF, ki se bodo izvajali v skladu z načrti. To so (glej tudi poglavje 2.1.1, podpoglavje sektorski cilji): • Gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij za obdobje 2021–2030,153 • Operativni program za izvajanje nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2022– 2026, • Strateški načrt SKP 2023–2027,154 • Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050, • Slovenska industrijska strategija 2021–2030, • Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030, • Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«,58,59 • Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027. Drugi ukrepi NEPN za sektor LULUCF so opredeljeni v naslednjih preglednicah tega poglavja ter med večsektorskimi ukrepi. 153 Na podlagi analize stanja in razvoja gozdov ter presoje gospodarjenja z gozdovi so v območnih načrtih opredeljeni glavni problemi pri gospodarjenju z gozdovi. Cilji gospodarjenja z gozdovi vključujejo zlasti temeljne učinke (vloge gozda), ki naj bi bili uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi in se kažejo predvsem v povečevanju proizvodnje lesa, ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu narave, zagotavljanju ponorov CO2 in krepitvi socialnih vlog gozda ob večjih mestih in turističnih naseljih. V načrtih so kolikor je mogoče upoštevane usmeritve iz nacionalnega gozdnega programa. Temeljne strateške usmeritve in prednostne naloge pri gospodarjenju z gozdovi so predvsem zagotoviti trajnost donosov gozdov in vseh njihovih vlog, ohranjati biotsko raznovrstnost gozdov na krajinski, ekosistemski, vrstni in genski ravni, ohranjati zdravje in vitalnost gozdov, povečati izkoriščenost proizvodnega potenciala gozdnih rastišč, povečati odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in uvajanje sodobnih tehnologij. Načrtovani možni posek je določen na podlagi stanja sestojev, razmerja razvojnih faz, ciljev in gojitvenih razmer v posameznih rastiščnih gojitvenih razredih. 154 Države članice so morale za izvajanje SKP pripraviti tako imenovane strateške načrte, v katerih so zajete intervencije prvega stebra (neposredna plačila, sektorski ukrepi), in drugega stebra (intervencije za razvoj podeželja) SKP. Vsebine strateških načrtov so določene z Uredbo 2021/2115/EU. Ta uredba uvršča med specifične cilje SKP tudi krepitev prizadevanj na področju doseganja podnebnih ciljev. 95 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 18: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Trajnostno Priprava in sprejetje gozdnogospodarskih načrtov za vse 2024‒2030 Obnova načrtov 2024‒2030: 10 % letno M2.1 gospodarjenje z načrtovanje MKGP gozdove. gozdnogospodarskih gozdovi enot Izboljšanje sistema spremljanja zalog ogljika na gozdnih 2024‒2028 Število izvedenih 2024‒2030: 1 panel letno spremljanje in zemljiščih: dogodkov MKGP poročanje • nadgradnja in izvedba za potrebe mednarodnega in domačega poročanja. Nadgradnja in izvedba M2.2 Izboljšanje sistema spremljanja zalog ogljika na gozdnih 2025 Sprememba zakona 2024: osnutek zakona, gozdne inventure zemljiščih: 2025: sprejetje predpisi MKGP • »nacionalna gozdna inventura« se vključi v nacionalno gozdarsko zakonodajo, zanjo pa se zagotovi stabilno financiranje. Izboljšanje sistema zagotavljanja kakovosti in nadzora 2025 Število izvedenih 2025: 1 kakovosti (QA/QC) pri poročanju: dogodkov • izboljšati zbiranje in kakovost podatkov o pridobljenih lesnih proizvodih (HWP), da bo mogoče poročati na ravni Tier 2 (to je spremljanje in MGTŠ, GIS zagotoviti nacionalne podatke o letni proizvodnji, uvozu in poročanje izvozu po vrstah lesnih proizvodov in drevesnih vrstah oziroma skupini iglavci/listavci, po potrebi posodobiti faktorje za projekte pretvorbe količine biomase v količino ogljika, določiti točnejše Nadgradnja sistema za razpolovne dobe za posamezne kategorije lesnih proizvodov). spremljanje odvzemov Izboljšanje sistema spremljanja zalog ogljika na 2024‒2029 Število izvedenih 2025: 1, M2.3 (ponorov) oziroma kmetijskih zemljiščih: dogodkov 2029: 1 zalog ogljika spremljanje in MKGP • vzpostavitev stalnega monitoringa in pridobitev podatkov o poročanje zalogah ogljika v lesni biomasi na kmetijskih zemljiščih, kjer se raba ne spreminja (rabe 1410, 1500 in 1800). Izboljšanje sistema spremljanja zalog ogljika na 2024‒2028 Število izvedenih en dogodek letno kmetijskih zemljiščih: dogodkov spremljanje in MKGP • vzpostavitev stalnega monitoringa in pridobitev podatkov o poročanje zalogah ogljika v tleh njivskih površin in travinja, na katerih se raba ne spreminja. 96 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti • Izboljšanje sistema spremljanja zalog ogljika na mokriščih in v 2025 Podatkovna zbirka 2026: 1 spremljanje in naseljih: MOPE poročanje • Vzpostavitev centralne zbirke podatkov za področje LULUCF, vključno za mokrišča in naselja. Izboljšanje integracije podnebne politike v sektorske 2026 Sprememba zakona 2026: sprejetje zakona politike: • v gozdarski zakonodaji (na primer Zakonu o gozdovih) in drugih Nadgradnja ukrepov v predpisi, aktih ustrezno nasloviti prilagajanje in blaženje podnebnih M2.4 MKGP sprememb, sektorsko politiko načrtovanje • izdelati je treba oceno ranljivosti in tveganja sektorjev kmetijstva in gozdarstva in jo ustrezno vključevati/upoštevati v sektorskih politikah. Povečati obseg državnih finančnih spodbud za lastnike 2030 Povečanje 2030: povečanje za 30 % glede na gozdov za nego in varstvo gozdov: proračunskih leto 2021 Državne spodbude za ekonomski • vključuje obnove gozda po naravnih nesrečah, izvajanje sredstev M2.5 lastnike gozdov za (finančne MKGP gozdnogojitvenih ukrepov za povečanje prilagoditvene nego in varstvo gozdov spodbude) sposobnosti gozdov, vlaganja v gozdne tehnologije ter predelavo in rabo lesa. Izobraževanje in Zagotoviti stalnost izobraževanja in delavnic o 2030 Število izvedenih 100 dogodkov letno delavnice o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi za lastnike gozdov dogodkov trajnostnem za povečanje realizacije načrtovanih ukrepov v gozdarstvu: usposabljanje in M2.6 MKGP, ZGS • v vsebine delavnic vključiti ukrepe za prilagajanje in blaženje gospodarjenju z informiranje podnebnih sprememb (in vsebine o drugih ukrepih). gozdovi za lastnike gozdov Naložbe v ureditev gozdne infrastrukture: 2025‒2027 Število naložb 2026: 228 naložb, • podpore za ureditev protipožarne infrastrukture v gozdu, ki predstavlja protipožarne preseke, protipožarne steze, 2028: 181 protipožarne zidove, vstopne ploščadi in izogibališča, mesta za ekonomski oskrbo helikopterjev in gasilskih vozil ter gasilcev z vodo za Ureditev protipožarne gašenje. Pri dodeljevanju podpor se preveri izpolnjevanje M2.7 (finančne MKGP infrastrukture v gozdu zahtev varstva narave. spodbude) Zagotavljanje protipožarnega varstva v požarno 2030 Povečanje 2030: povečanje za 50 % glede na ogroženih gozdovih: proračunskih leto 2021 • povečanje obsega financiranja za ukrepe protipožarnega sredstev varstva. 97 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Podpore za naložbe v Naložbe v primarno predelavo lesa in digitalizacijo: 2025‒2027 Število naložb 2027: 71, ekonomski • podpore za vzpostavitev ustrezno velikih, sodobnih obratov za 2028: 71, dejavnost primarne M2.8 (finančne MKGP predindustrijski obseg predelave lesa in posodobitev 2029: 71 predelave okroglega spodbude) proizvodnje obstoječih obratov, ki vsebuje tudi digitalizacijo. lesa Naložbe v razvoj gozdnega drevesničarstva: 2025‒2028 Število naložb 2026: 2, Naložbe v razvoj ekonomski • podpore za nakup nove specializirane mehanizacije oziroma 2027: 2, M2.9 gozdnega (finančne MKGP 2028: 2, opreme za gozdno semenarstvo, kontejnersko vzgojo in vzgojo drevesničarstva spodbude) 2029: 2 gozdnega drevja in izgradnjo rastlinjakov. Nakup sadilnega gozdnega materiala in materiala za zaščito sadik. 2025‒2028 Število naložb 2027: 3, 2028: 3, Naložbe v sanacijo in 2029: 2 obnovo gozdov po ekonomski Dela za odpravo škode in obnovo gozda ter vzpostavitev večje 2025‒2029 Število naložb 2027: 200, 2028: 200, M2.10 naravnih nesrečah in (finančne MKGP odpornosti in stabilnosti gozdov. 2029: 100 neugodnih vremenskih spodbude) razmerah Ureditev vlak potrebnih za izvedbo sanacije gozdov. 2026‒2029 Število naložb 2027: 27, 2028: 24, 2029: 17 Spodbujanje nadstandardnih kmetijskih praks oziroma 2023‒2027 Delež kmetijskih 37,40 % rabe kmetijskih zemljišč, ki prispevajo k zmanjšanju zemljišč v uporabi izpustov CO2 ali vezavi ogljika v tleh v okviru SN SKP (KZU), za katere 2023–2027: veljajo obveznosti, • SOPO: Ekstenzivno travinje (INP08.01), ki prejemajo Spodbude za • SOPO: Tradicionalna raba travinja (INP08.02), podporo za zmanjšanje emisij nadstandardne • SOPO: Naknadni posevki in podsevki (INP08.05), CO2, ohranjanje ali kmetijske prakse, ki • SOPO: Ozelenitev ornih površin prek zime (INP08.06), povečanje prispevajo k • SOPO: Konzervirajoča obdelava tal (INP08.07), skladiščenja ogljika ekonomski zmanjšanju emisij CO2 • KOPOP: Vodni viri (IRP18.02 NV.1), M2.11 (finančne MKGP iz kmetijskih tal • KOPOP: Ohranjanje kolobarja (IRP18.02 NV.2), spodbude) ohranjanju ali • KOPOP: Varovalni pasovi ob vodotokih (IRP18.02 NV.13), povečanju • KOPOP: Ohranjanje mokrišč in barij (IRP18.03 BK.5), shranjevanja ogljika v • KOPOP: Visokodebelni travniški sadovnjaki (IRP18.03 BK.7), kmetijska tla • KOPOP: Ohranjanje mejic (IRP18.03 BK.10), • Ekološko kmetovanje (IRP19). K doseganju ciljev intervencije KOPOP_NV bodo posredno prispevale tudi intervencije AKIS, in sicer: • Podpora za projekte EIP, (IRP31), 98 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti • Izmenjava znanja in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev, (IRP32), • Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno, (IRP38). Spodbujanje nadstandardnih kmetijskih praks oziroma 2023‒2027 Delež kmetijskih 18,33 % rabe kmetijskih zemljišč, ki prispevajo k ohranjanju ali zemljišč v uporabi izboljševanju biotske raznovrstnosti v okviru SN SKP (KZU), za katere 2023–2027: veljajo obveznosti in SOPO: Tradicionalna raba travinja (INP8.2), ki prejemajo SOPO: Zaplate neposajenih tal za poljskega škrjanca (INP8.8), podporo za ohranjanje in SOPO: Varstvo gnezd pribe (INP8.9), izboljševanje SOPO: Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih biotske (INP8.11), raznovrstnosti in KOPO: Posebni traviščni habitati (IRP18.03 BK.1), krajinske pestrosti Spodbude za KOPO: Traviščni habitati metuljev (IRP18.03 BK.2) nadstandardne KOPOP: Steljniki (IRP18.03 BK.3) kmetijske prakse, ki KOPO: Mokrotni traviščni habitati (IRP18.03 BK.4), prispevajo k ekonomski KOPOP: Ohranjanje mokrišč in barij (IRP18.03 BK.5) M2.12 ohranjanju in (finančne MKGP KOPOP: Suhi kraški travniki in pašniki (IRP18.03 BK.6) izboljševanju biotske spodbude) KOPOP: Visokodebelni travniški sadovnjaki (IRP18.03 BK.7), raznovrstnosti in BK.8 KOPOP: Strmi travniki (IRP18.03), krajinske pestrosti na KOPOP: Grbinasti travniki (IRP18.03 BK.9), kmetijskih zemljiščih KOPOP: Ohranjanje mejic (SC 6), (IRP18.03 BK.10), KOPOP: Obvladovanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (IRP18.03 BK.11), KOPOP: Sobivanje z velikimi zvermi (IRP18.03 BK.12), KOPOP: Planinska paša (IRP18.03 BK.13), KOPOP: Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (IRP18.03 BK.14), KOPOP: Ohranjanje suhih travišč (IRP18.03 BK.15) IRP19: Ekološko kmetovanje, IRP42: Lokalne pasme in sorte. 99 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 19: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Zmanjšanje neto letne Ohranjanje sposobnosti tal za skladiščenje zalog ogljika z 2030 Površina pozidanih 2030: neto rast pozidanih zemljišč rasti površin pozidanih zmanjševanjem neto letne rasti površin pozidanih zemljišč v okviru zemljišč manjša od 25 % glede na M3.1 načrtovanje MNVP izvajanja prostorske politike (izvajanje ZUreP-3, ReSPR50 in izhodiščno leto (2018) zemljišč za ohranjanje Načrta za izvajanje ReSPR50) zalog ogljika v tleh Za presojo vlog za spremembe namenske rabe gozda v občinskih 2025‒2030 Zmanjšanje emisij 2026: sprejetje smernic Zmanjšanje krčenja prostorskih načrtih se ob upoštevanju zakonodaje EU in zaradi krčenja M3.2 površin namenske rabe načrtovanje MKGP nacionalne zakonodaje prenovijo Splošne smernice s področja gozdov gozdov gozdarstva (to je posodobitev kriterijev za presojo sprememb Prenova smernic namenske rabe). Spodbujanje investicij Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno 2024‒2026 Število naložb 2024‒2026: 28 ekonomski družbo (v okviru NOO). Spodbujanje tehnologij za razrez in Predelava lesa, ki se 2030: vsaj 3 milijoni m3 M3.3 v primarno predelavo (finančne MGTŠ proizvodnjo lesa s poudarkom na industrializaciji prenov stavb. poseka v Sloveniji lesa spodbude) Večja uporaba lesa v gradbeništvu: Priprava in sprejetje 2024: sprejetje predpisi MGTŠ • priprava pravne podlage za učinkovito povečanje deleža lesa v 2024 pravne podlage javnih stavbah, • spodbude za izvedbo pilotnih/demonstracijskih projektov, 2024‒2030 Število večjih Vsaj en večji demo projekt vsako demonstracijskih leto projektov letno Promocija in • spodbude za uporabo lesa pri gradnji in prenovi, še posebej pri 2024‒2030 Delež lesa v javnih 2030: 40 % spodbujanje uporabe javnih investicijah, stavbah M3.4 lesa pri gradnji in ekonomski MOPE, Eko • promocija in prenos znanja o gradnji in prenovi ter vodenju ter 2024‒2030 Število slušateljev 2024: prvo merjenje, povečanje za prenovi objektov (finančne prenove gradnje z lesom. ciljnih izobraževanj 10 odstotnih točk letno sklad spodbude) 2024: prvo merjenje, povečanje za Spletna platforma 15 odstotnih točk letno za prenos znanja/anketa o zadovoljstvu uporabnikov Naložbe v razvoj ekonomski Ustanovitev Centra za gozdno semenarstvo, drevesničarstvo in 2024‒2025 Vzpostavitev centra 2024: izvedba javnih naročil, M3.5 gozdnega (finančne GIS, MKGP varstvo gozdov (v okviru NOO). 2025: gradnja, ureditev objekta in drevesničarstva spodbude) nakup pripadajoče opreme 100 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti V podnebno Priprava podnebnega zakona: 2025‒2028 Priprava zakonskih 2025: osnutek zakonskih podlag, zakonodajo vključiti • določiti odgovorne nosilce za pripravo in vodenje obračunov podlag 2026: zakonodajno sprejetje podlage za izvajanje emisij in ponorov v sektorju LULUCF, zakonskih podlag M3.6 poročanja in predpisi MOPE, MKGP • določiti izhodišča in podlage za osnovanje monitoringov in obračunavanja emisij zbiranje podatkov o zalogah ogljika, ki niso urejeni v sektorskih zakonodajah. in odvzemov (ponorov) v sektorju LULUCF Posodobitev in Posodobitve Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023‒ Po potrebi Posodobitev SN / nadgradnja 2027 s poudarkom na krepitvi ambicij na področju blaženja SKP2023‒2027 intervencij skupne podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. ekonomski M3.7 kmetijske politike za (finančne MKGP Priprava novega Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po 2027 Pripravljen Strateški 2027: 1 kmetijska in gozdna spodbude) letu 2027 s poudarkom na krepitvi ambicij na področju blaženja načrt zemljišča v sektorju podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. LULUCF Priprava podzakonskega predpisa, ki bo določal ravnanje z 2025 Priprava predpisa Ob prvi spremembi ZKZ predpisi MOPE rodovitno zemljo pri gradbenih posegih. Ureditev področne zakonodaje, da se na kmetijskih objektih, ki se 2027 Dopolnitev nahajajo na kmetijskih zemljiščih, omogoča namestitev zakonodaje predpisi MKGP, MOPE fotonapetostne naprave le, če ne pride do opustitve kmetijske pridelave in če to ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje. Izdelava celovite komunikacijske strategije o pomenu kmetijskih Še ni Še ni določeno Še ni določeno Ohranjanje in varstvo informiranje MKGP, MNVP zemljišč in načinov njihovega ohranjanja. Aktivnosti potekajo v določeno kmetijskih zemljišč sklopu izvajanja promocije Lepo je biti kmet. M3.8 ter zmanjšanje Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja na kmetijskih Površina kmetijskih 900.000 EUR za leti 2024 in 2025 zaraščanja kmetijskih zemljjiščih. Namen ukrepa je odpravljanje zaraščanja na zemljišč v površin kmetijskih zemljiščih v zaraščanju s ciljem ponovne vzpostavitve zaraščanju kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Če je poseg ekonomski, sprejemljiv samo pod določenimi pogoji oziroma omilitvenimi finančne MKGP V izvajanju ukrepi, o tem ZRSVN poda strokovno mnenje, ki se ga mora spodbude upoštevati. Finančna podpora se dodeli v obliki nepovratnih sredstev v višini 5000 EUR/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Od leta 2021 do konca februarja 2024 je bilo očiščenih okoli 330 ha površin. 101 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Do leta 2030 obnoviti naravne ekosisteme v skladu z navedenimi 2030 Površina Do leta 2030 obnovljenih 7200 Ha Obnova ali izboljšanje ciljnimi vrednostmi kot prispevek k ohranjanju skladišč in ponorov obnovljenih ali naravnih in polnaravnih obstoječih naravnih ogljika in s tem k razogljičenju Slovenije. izboljšanih in ekosistemov v dobro in stabilno ekosistemov, ki ohranjenih stanje kot prispevek k ohranjanju skladiščijo ogljik, v ekosistemov v in povečevanju skladišč in ponorov dobro in stabilno stanje ekonomski, skladu s PUN 2023‒ ogljika na naslednjih rabah: barja M3.9 kot prispevek k finančne MNVP, MKGP 2028: barja in in močvirja, grmišča in travišča, ohranjanju in spodbude močvirja, grmišča in obalni in priobalni habitatni tipi, povečevanju skladišč in travišča, obalni in sladke celinske vode in gozdni priobalni habitatni habitatni tipi ponorov ogljika in tipi, sladke celinske povečanje podnebne vode, gozdni odpornosti habitatni tipi Priprava podzakonskega predpisa, ki bo določal ravnanje z 2025 Priprava predpisa Sprejet predpis predpisi MOPE, MKGP zemeljskimi izkopi pri gradbenih posegih. Priprava predpisa, ki bo varoval in izboljšal kakovost tal ter 2029 Sprememba Sprejet predpis predpisi MOPE, MKGP Varstvo in izboljšanje zmanjšal degradacijo tal. predpisa M3.10 kakovosti tal Analiza predpisov in strateških dokumentov s področja 2026 Izvedba analize Izvedena analiza MNVP, MOPE, prostorskega načrtovanja v povezavi z varstvom tal z namenom načrtovanje MKGP določitve pomanjkljivosti in vrzeli pri naslavljanju preprečevanja degradacije in izkoriščanja tal. Preučitev vzpostavitve Preučitev vzpostavitve certifikacijske sheme za ogljično 2029 Izvedba raziskave 1 kmetovanje (carbon farming). za potencialno certifikacijske sheme raziskava in vzpostavitev sheme za ogljično kmetovanje načrtovanje/spr M3.11 MKGP (carbon farming) in emljanje/predpi potencialna si vzpostavitev sheme Preučitev možnosti za povezovanje lastnikov in skupno 2024‒2030 Število projektov 2030: 1 Pilotni projekt gospodarjenje za krepitev odpornosti gozdov in prilagajanje na povezovanje lastnikov podnebne spremembe. raziskava/ekono M3.13 gozdov za izboljšanje MKGP mski izvajanja negovalnih in varstvenih del 102 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Izdelava načrta za spremljanje učinkov naravovarstvenih ukrepov 2030 Priprava 2030: 1 Učinki na kmetijskih zemljiščih in kmetijskih tleh. metodologije naravovarstvenih M3.14 ukrepov na kmetijskih načrtovanje MKGP Spremljanje učinkov naravovarstvenih ukrepov skupne kmetijske 2030 Določitev načina in 2030: 1 zemljiščih in kmetijskih politike na kmetijskih zemljiščih in kmetijskih tleh. začetek spremljanja tleh

3.1.2 — Ukrepi in politike v kmetijstvu

3.1.2 Ukrepi in politike v kmetijstvu Preglednica 20: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju kmetijstva Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Svetovanje, izobraževanje in usposabljanje za kmete na področju 2024‒2030 Število svetovalnih Še ni določeno krmljenja rejnih živali, vključno s pripravo krmnih obrokov. ur Svetovanje, izobraževanje in usposabljanje za kmete na področju 2024‒2030 Še ni določeno načinov reje in skladiščenja živinskih gnojil, vključno s pašo. Svetovanje, izobraževanje in usposabljanje za kmete na področju 2024‒2030 Še ni določeno gnojenja kmetijskih rastlin, vključno glede priprave gnojilnih Javna služba izobraževanje načrtov. M4.1 kmetijskega in MKGP/KGZS usposabljanje Svetovanje, izobraževanje in usposabljanje za kmete s področja 2024‒2030 Še ni določeno svetovanja tehnik kmetovanja, ki preprečujejo emisije CO2 in ohranjajo ogljik v kmetijskih tleh. Svetovanje in organizacija izobraževanja in usposabljanja za 2024‒2030 Še ni določeno kmete s področja prilagajanja podnebnim spremembam. Usposabljanje za kmete na področju preusmeritve kmetijskih 2024‒2030 Še ni določeno gospodarstev v pridelavo več ekološke rastlinske hrane za ljudi. 103 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Prenos znanja kmetovalcem ter informiranje in usposabljanje 2024‒2030 Število izvedenih Še ni določeno kmetijskih svetovalcev o podnebnih spremembah, prilagajanju dogodkov Programi usposabljanja nanje, trendih emisij TGP v kmetijstvu in tehnologijah in ukrepih izobraževanje in na področju zmanjševanja emisij TGP. M4.2 demonstracijske MKGP usposabljanje dejavnosti Prenos znanja kmetovalcem in informiranje kmetijskih svetovalcev 2024‒2030 Število izvedenih Še ni določeno o vplivu in koristih prehoda iz intenzivne živinoreje v druge dogodkov mešane in rastlinske sisteme pridelave. Ciljni raziskovalni projekti (CRP) s področja vpliva podnebnih 2024‒2030 Število odobrenih Še ni določeno sprememb, prehranskih sistemov, prehranske varnosti in projektov prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev v mešane sisteme kmetijske proizvodnje, s poudarkom na rastlinski ekološki proizvodnji. Raziskave in inovacije Projekti Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) s področja 2024‒2030 Število odobrenih Še ni določeno v kmetijstvu in izobraževanje, okolja in podnebnih sprememb, ki bodo prispevali k doseganju projektov M4.3 živilstvu – v povezavi usposabljanje, MKGP specifičnih ciljev SN 2023‒2027, usmerjeni k razvoju rešitev za s trajnostnimi inovacije zmanjševanje, blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam prehranskimi sistemi in k razvoju ekološkega kmetovanja. Izboljšanje delovanja in povezanosti sistema kmetijskega 2024 Število oblikovanih 6 znanja in inovacij (AKIS, angl. Agricultural Konowledge konzorcijev and Innovation System): • konzorciji za razvoj novih znanj, inovacij in rešitev, ki podpirajo prehod v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo. Izvajanje strategij Izvajanje lokalnih projektov z vsebino blaženja podnebnih 2024‒2027 Število projektov v 10 lokalnega razvoja, ki ga sprememb in prilagajanja nanje v kmetijstvu in v drugih sektorjih vseh sektorjih ekonomski M4.4 vodi skupnost, do leta MKGP (na primer promet, krožno gospodarstvo) v okviru strategij (finančne lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027. 2027 (pristop spodbude) LEADER/CLLD) Uvedba finančnih instrumentov za spodbujanje razvojnih 2024‒2027 Število 2024: 12 Finančni instrumenti za projektov/naložb na področju prehoda v zeleno, digitalno in projektov/naložb 2025: 15 podnebno nevtralno kmetijstvo, vključno s projekti, ki prispevajo k 2026: 15 podporo prehodu v ekonomski MKGP/Sloven nadomeščanju fosilnih virov z uvajanjem oziroma širitvijo M4.5 zeleno, digitalno in (finančne ski regionalno 2027: 19 proizvodnje energije iz obnovljivih virov, večji energetski podnebno nevtralno spodbude) razvojni sklad učinkovitosti kmetijske proizvodnje, zmanjšanju emisij kmetijstvo toplogrednih plinov, povečanju kmetijskih površin v ekološki pridelavi. 104 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Pri tem se za proizvodnjo energije ne smejo uporabljati pridelki, ki so lahko uporabljeni za hrano ali krmo, ampak le za rastlinske ostanke (stranske proizvode) pri pridelavi hrane in krme in živinska gnojila. Naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil. 2025‒2027 Število naložb 2025: 54, 2026: 78, 2027: 24 Naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno 2025‒2027 Število naložb 2025: 12, 2026: 35, 2027: 32 uporabo rastlinskih hranil in trajnostno rabo FFS. Naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju 2025‒2029 Glave velike živine 2025: 700, 2026: 2669, 2027: nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali in (GVŽ) 4501, 2028: 2844, 2029: 399 Spodbude za naložbe zmanjševanja emisij TGP in onesnaževal zraka. v osnovna sredstva, ki Naložbe v mikrobioplinarne na kmetijskih gospodarstvih za 2025‒2028 Število naložb v 2025: 1, ekonomski prispevajo k manjšim pridobivanje bioplina iz živinskih gnojil, ki prispevajo k zmanjšanju mikrobioplinarne 2026: 3, M4.6 (finančne MKGP emisijam TGP in izpustov metana, amonijaka in posrednih izpustov didušikovega 2027: 3, spodbude) onesnaževal zraka v oksida. 2028: 1 sektorju kmetijstva Naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih 2025‒2027 Število naložb 2025: 120, 2026: 335, 2027: 356 nasadih. Naložbe v osnovna sredstva za pridelavo rastlinske hrane 2025‒2027 Število naložb 2025: bdk, 2026: bdk, 2027: bdk (rastlinjaki s pripadajočo opremo) ter sadja in okrasnih rastlin. Naložbe, ki zmanjšujejo zbitost tal oziroma izboljšujejo 2025‒2027 Število naložb 2025: bdk, 2026: bdk, 2027: bdk ekosistemske storitve tal. Spodbude za izvajanje nadstandardnih kmetijskih praks, 2027 Delež kmetijskih 20,94 % ki prispevajo k zmanjšanju izpustov didušikovega oksida zemljišč v uporabi in onesnaževal zraka iz sektorja kmetijstva: (KZU), za katera Spodbude za izvajanje • SOPO: Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak veljajo obveznosti, nadstandardnih (INP08.03), ki prejemajo načinov kmetovanja, • SOPO: Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP podporo za ekonomski ki prispevajo k (INP08.04), zmanjšanje emisij M4.7 (finančne MKGP zmanjšanju emisij • SOPO: Naknadni posevki in podsevki (INP08.05), N2O in onesnaževal spodbude) didušikovega oksida zraka • SOPO: Ozelenitev ornih površin prek zime (INP08.06), (N2O) in onesnaževal • Vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline, zraka • KOPOP: Vodni viri (IRP18.02 NV1), • KOPOP: Ohranjanje kolobarja (IRP18.02 NV2), • KOPOP: Integrirana pridelava poljščin (IRP18.02 NV3), 105 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti • KOPOP: Integrirana pridelava zelenjave (IRP18.02 NV4), • KOPOP: Integrirana pridelava hmelja (IRP18.02 NV5), • KOPOP: Integrirana pridelava sadja in oljk (IRP18.02 NV6), • KOPOP: Integrirana pridelava grozdja (IRP18.02 NV7), • KOPOP: Precizno gnojenje in škropljenje (IRP18.02 NV11), • KOPOP: Varovalni pasovi ob vodotokih, • Ekološko kmetovanje (IRP19). Spodbude za izvajanje nadstandardnih načinov reje, ki do 2027 Delež glav velike 7,91 % prispevajo k zmanjšanju emisij didušikovega oksida in živine, ki prejemajo onesnaževal zraka izsektorja kmetijstva: podporo za • SOPO: Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP zmanjšanje emisij (INP08.04), TGP in amonijaka • KOPOP: Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje goved (IRP18.01 PS1), • KOPOP: Krmljenje z zmanjšano količino dušika pri prašičih pitancih (IRP18.01 PS2), • KOPOP: Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje ovc in koz (IRP18.01 PS3). Spodbude za izvajanje nadstandardnih načinov reje, ki do 2027 Delež glav velike 5,37 % prispevajo k zmanjšanju emisij metana iz kmetijstva: živine, ki prejemajo • SOPO: Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP podporo za (INP08.04), zmanjšanje emisij • KOPOP: Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje goved metana Zmanjšanje emisij ekonomski M4.8 metana (CH4) iz (finančne MKGP (IRP18.01 PS1), kmetijstva spodbude) • KOPOP: Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje ovc in koz (IRP18.01 PS3). Oblikovanje in spodbude za izvajanje ukrepov za prehod v mešane 2025‒2030 Delež kmetijskih / sisteme pridelave/mešane ekološke poljedelsko-živinorejske površin v uporabi kmetije. (KZU) Nadaljevanje in nadgradnja izvajanja selekcije goveda in drobnice do 2030 Delež živali v Krave molznice: Izvajanje javnih služb ekonomski v smeri boljše učinkovitosti in zmanjšanja emisij metana, uvajanje kontroli prireje več kot 75 % M4.9 v živinoreji in MKGP (finančne metod za posredno ocenjevanje emisij metana iz prebavil, mleka in mesa kmetijskega nadgradnja in vzdrževanje informacijskega sistema za informiranje spodbude) svetovanja rejcev o doseganju rezultatov na njihovih kmetijah. 106 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Posodobitev nalog javne službe v živinoreji z večjim poudarkom na 2024‒2030 Prilagoditev / področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam z zakonodaje in javne namenom doseganja zastavljenih ciljev zmanjševanja emisij TGP in službe prilagajanja na vplive podnebnih sprememb v sektorju kmetijstva. Svetovanje, organizacija izobraževanj in usposabljanj 2024‒2030 Število svetovalnih Še ni določeno kmetov/živinorejcev s področja blaženja in prilagajanja podnebnim ur spremembam. Svetovanje, organizacija izobraževanj in usposabljanje 2024‒2030 Število svetovalnih Še ni določeno kmetov/živinorejcev na področju travništva, krmljenja rejnih živali, ur vključno s pripravo krmnih obrokov. Določitev novih tehnoloških rešitev, prilagojenih spremenjenim in 2025‒2030 Še ni določeno pričakovanim podnebnim razmeram, v proizvodnji kmetijskih rastlin. Določitev izhodiščnega materiala visoke genetske in zdravstvene vrednosti. Testiranje, izbira in preskušanje primernejših vrst, sort, podlag in klonov, prilagojenih ekstremnejšim razmeram pridelave. Dodatna podpora Odbira novih tipov sort, ki so še odpornejši zoper stresne položaje. izvajanju javnih služb v Preizkušanje/testiranje novih klonov z že vgrajeno povečano ekonomski M4.10 proizvodnji kmetijskih (finančne MKGP odpornostjo zoper stresne položaje. rastlin z namenom Odbiranje priznanih klonov s toleranco glede na na primer sušni spodbude) povečanja podnebne stres (preizkušanje na različnih krajih, v različnih obdobjih odpornosti pridelave, pri različnih tehnologijah in za različen namen uporabe za pridelovalce; upoštevanje okoljskega in gospodarskega vidika). Ovrednotenje učinkov ukrepov s pomočjo modela in dialoga z deležniki. Priprava osnutkov ukrepov zmanjšanja emisij v sektorju kmetijstvo ter razvoja družbenega konsenza glede kmetijstva in podnebne krize. Prenos znanja do uporabnikov, kmetov in drugih. 107 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Vključitev celostnega multidisciplinarnega razvojno- 2025‒2027 Pripravljeni scenariji 2027: 1 raziskovalnega programa za razvoj scenarijev in Raziskovalni program o podpornega okolja za zmanjšanje emisij v kmetijsko možnostih zmanjšanja prehranskem sistemu na način, ki istočasno podpira emisij TGP v kmetijsko biotsko pestrost, odpornost kmetij na podnebne MKGP, ARIS, M4.11 prehranskem sistemu z načrtovanje spremembe ter dolgoročno socio-ekonomsko trajnost MOPE, MVZI upoštevanjem drugih kmetijstva in podeželja. ciljev, ki jih sektor Priprava scenarijev z naslavljanjem virov emisij v celotnem kmetijstva zasleduje kmetijsko prehranskem sistemu ob upoštevanju podnebnih, okoljskih in ciljev nacionalnega razvoja. Podpora mladim Podpora mladim kmetom za prehod kmetij na mešano, mešano 2024‒2026 Število vključenih Število vključenih 2027: 15 kmetom in priprava ekološko in na ekološko rastlinsko pridelavo. mladih kmetov ukrepa za prehod načrtovanje in Priprava ukrepa za prehod kmetij v mešano, mešano ekološko ter 2025‒2030 Pripravljen ukrep Pripravljen osnutek ukrepa 2026: 1 M4.12 ekonomski MKGP kmetij v mešano rastlinsko ekološko pridelavo. (finančne ekološko ter na spodbude) rastlinsko ekološko pridelavo Izvedba raziskovalnega Izvedba pilotnega projekta za raziskovalno testiranje primernosti 2024‒2027 Pripravljena 2027: 1 pilotnega projekta za različnih kmetijsko-gozdarskih sistemov v Sloveniji kot podlaga za strokovna podlaga M4.13 razvoj kmetijsko- načrtovanje MKGP oblikovanje ukrepa v prihodnosti. za oblikovanje ukrepov v gozdarskih sistemov prihodnosti pridelave v Sloveniji 108 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 21: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju kmetijstva Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Posodobitve Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023‒ Po potrebi Posodobitev / 2027 s poudarkom na krepitvi ambicij na področju blaženja Strateškega načrta Posodobitev in podnebnih sprememb in prilagajanja nanje in spodbujanja 2023‒2027 nadgradnja ekonomski pridelave rastlinske hrane ter pridelave, kjer ne dosegamo M5.1 intervencij skupne (finančne MKGP samooskrbe. kmetijske politike v spodbude) Priprava novega Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po 2027 Pripravljen Strateški 2027: 1 sektorju kmetijstva letu 2027 s poudarkom na krepitvi ambicij na področju blaženja in načrt podnebnih sprememb prilagajanja nanje. Redna priprava in izdaja poročila o prizadevanjih na področju 2024‒2030 Pripravljena poročila 2024: 1, 2025: 1, 2026: 1, Podnebno poročilo o blaženja vplivov podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na 2027: 1, 2028: 1, 2029: 1, 2030: 1 M5.2 spremljanje MKGP stanju v kmetijstvu področju celotnega kmetijstva – spremljanje izvajanja ukrepov in učinkov. Priprava strokovne podlage/usmeritve za projektiranje gradnje 2025 Pripravljena 2025: 1 nizkoemisijskih, energetsko učinkovitih kmetijskih objektov, ki strokovna podlaga Strokovne in upoštevajo tudi zahteve s področja dobrobiti živali. zakonodajne podlage Priprava strokovnih podlag/usmeritev za spodbujanje gradnje 2025 Pripravljen načrt 2025: 1 načrtovanje, kmetijskih mikrobioplinskih in drugih OVE naprav. (Aktivnost se za učinkovitejše M5.3 spremljanje, MKGP, MOPE izvaja v povezavi z ukrepoma M16.4 in M16.4b.) blaženje podnebnih predpisi sprememb v sektorju Izvedba raziskave glede učinkov bolj trajnostnega ravnanja s 2025 Pripravljena 2025: 1 kmetijstva kmetijskimi odpadki in oziroma izpadi pridelka na emisije TGP iz raziskava kmetijstva oziroma v kmetijsko-prehranskem sistemu. Za druge ukrepe s področja odpadne hrane glej poglavje 3.6. Pregled in določitev potencialnih površin za umestitev rastlinjakov 2025‒2030 Pregled in določitev 2027: 1 in drugih zaprtih površin za kmetijsko pridelavo. potencialnih površin Spodbujanje naložb za Tehnična določitev primernih tipov zaprtih oziroma zavarovanih 2025‒2030 Določitev tipov 2027: 1 preusmeritev prostorov za naše agroklimatske pogoje. zaprtih površin kmetijskih Določitev primerne tehnične opreme za krmiljenje in upravljanje 2025‒2030 Določitev tehnične 2028: 1 načrtovanje, gospodarstev v drugih rastnih pogojev za doseganje optimalne mikroklime za opreme M5.4 spremljanje, MKGP pridelavo zelenjave in vzgojo sadik, zelenjave in okrasnih rastlin. predpisi sadja s ciljem večje Spodbujanje naložb v preusmeritev kmetijskih gospodarstev v 2025‒2030 Število naložb v 2028: število naložb 5 samooskrbe z pridelavo zelenjave ali sadja. površine v ha zelenjavo in sadjem Digitalna obdelava podatkov v rastlinski pridelavi za potrebe 2025–2030 Določitev sistema 2028: 1 blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. digitalne obdelave podatkov 109 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbude za povečanje ekološke pridelave, zlasti rastlinske, ki je 2027 Obseg ekoloških 2027: najmanj 18-odstotni delež neposredno namenjena prehrani ljudi. KZU ekoloških KZU do leta 2027 Spodbude za izvajanje ekološkega načina kmetovanja: Struktura • IRP19 Ekološko kmetovanje, ekološkega • IRP43 Ekološko čebelarjenje. kmetovanja po vrstah rabe/kulturah Investicije v ekološko kmetijstvo: kmetijskih zemljišč ekonomski • IRP 04 Naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne (trajni travniki, njive Spodbude za izvajanje M5.5 (finančne MKGP naravnosti ekoloških kmetij. in vrtovi, trajni ekološkega kmetovanja spodbude) nasadi) Število ekoloških kmetij Število ekoloških čebelarjev Število naložb v ekološko kmetijstvo Aktivnosti, ki izhajajo iz izvajanja projekta Razogljičimo Slovenijo z Stalna Mejnik1: Še ni določeno modelom sistemskega prehoda Deep Demonstration, in sicer vzpostavljena povezano izvajanje aktivnosti, na sedmih fokusnih področjih rešitev za celovito porfelja: upravljanje portfelja 1. trajnostna živinoreja, Mejnik 2: 2. diverzifikacija v rastlinsko proizvodnjo s poudarkom na Akcijski načrt za ekološki, izvedbo prednostnih 3. organiziranje vertikalne verige, zlasti na področju rastlinske ukrepov/načrt za Celovito upravljanje proizvodnje, postopno izvajanje portfelja za prehod v MKGP, drugi 4. transformacija prehranske verige z vidika prehoda v zeleno, ukrepov M5.6 odporen in trajnostni MOPE, MZ, (organizacijski) digitalno, podnebno nevtralno, Število kmetijsko-prehranski MVZI, MJU 5. reformulacija živil, identificiranih sistem 6. spremembe prehrane s povečanjem vnosa rastlinskih sinergij pri izvajanju proteinov, ukrepov 7. povečanje lokalne ponudbe in lokalnega povpraševanja s strani javnih zavodov. Vsebina ukrepov/podukrepov tega portfelja že vključuje vsebinske elemente, ki so vključeni v drugih predlaganih aktivnosti s področja kmetijstva in so del tega programa. Zato se bo izvajanje teh aktivnosti smiselno povezovalo z drugimi aktivnostmi v 110 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti preglednicah 20 in 21 ter z drugimi ukrepi tega programa, kjer bo to primerno in potrebno. Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in 2029 Izdelan načrt MKGP odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Drugi ukrepi s področja odpadne hrane so v poglavju 3.6.

3.1.3 — Ukrepi in politike na področju odpadkov

3.1.3 Ukrepi in politike na področju odpadkov Preglednica 22: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju odpadkov Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Izvajanje ukrepov Programa ravnanja z odpadki in programa Nadaljevanje Poročilo o izvajanju preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, da bodo doseženi izvajanja OP za odpadke cilji Slovenije na področju odpadkov. Izvajanje Programa ravnanja z odpadki in Povečati prizadevanja in aktivnosti za preprečevanje nastajanja odpadkov (ponovna uporaba, krožno gospodarstvo in podobno); programa M6.1 predpisi MOPE termično obdelavo odpadkov je kot zadnji ukrep potrebno preprečevanja ustrezno dimenzionirati (da se preprečita predimenzioniranje in odpadkov Republike potreba po uvažanju odpadkov). Preučitev možnosti za Slovenije (2022) nadgradnjo in po potrebi dopolnitev zakonske ureditve za olajšanje uporabe živinskih gnojil iz več kmetij na eni mikrobioplinski napravi v kmetijstvu. Spodbude za čiščenje in oddajo biometana v plinsko omrežje. 2024 Količina oddanega 2025: bdk Nm3 ekonomski Spodbude za mikrobioplinske naprave, čiščenje in oddajo biome- biometana v 2027: bdk Nm3 Zajem in uporaba M6.2 (finančne MOPE tana v plinsko omrežje. plinovodno omrežje 2030: bdk Nm3 odlagališčnega plina spodbude) (Glej tudi ukrep M12.2 in druge ukrepe v poglavju 3.1.6). Izvajanje Operativnega Izvajanje Operativnega programa odvajanja in čiščenja Nadaljevanje Poročilo o izvajanju programa odvajanja in komunalne odpadne vode, ki bo omogočalo doseganje ciljev izvajanja OP za odpadne vode M6.3 predpisi MNVP programa. čiščenja komunalne odpadne vode 111 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 23: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju odpadkov Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Zmanjšanje uporabe in Aktivnosti bodo oblikovane in izvedene v skladu z 2027 Sprejeta obvezujoča 2024: pobuda v proceduro EU M7.1 proizvodnje plastičnih davčna politika MOPE razvojem EU pravnega okvirja: uredba na ravni EU 2027: sprejeta uredba izdelkov • ažuren prenos področne zakonodaje v slovenski pravni red. 2028 Sprejet zakon 2028: sprejet zakon Priprava metodologije za izračun deleža OVE v odpadkih za 2024 Sprejeta 1 termično obdelavo. metodologija Izdelava strokovnih podlag za prostorsko umestitev tovrstnih 2024 Izdelane strokovne 1 Strokovne podlage za M7.2 strokovne objektov (ustreznost), ob upoštevanju okoljske sprejemljivosti (pri podlage obravnavo odpadkov za MOPE podlage dimenzioniranju energetske rabe je potrebno upoštevati hierarhijo energetske namene ravnanja z odpadki v skladu s PPO in PRzO in smernicami na tem področju). (Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4 in M16.4b.) Prenova programov energetske rabe odpadkov v skladu s 2024 Sprejet program 1 Programom ravnanja z odpadki in Programom preprečevanja energetske rabe odpadkov, izdelava podrobnih bilanc odpadkov (vrsta in količina odpadkov odpadkov primernih za energetsko izrabo) v Sloveniji in ocena načrtovanje njihovega energetskega potenciala za ogrevanje. Optimizacija (strateške in Sprejetje odločitve glede energetske izrabe odpadkov za oskrbo s Podeljene koncesije 2 M7.3 energetske izrabe strokovne MOPE toploto v industriji in sistemih daljinskega ogrevanja v skladu z za GJS odpadkov za ogrevanje podlage), načrti. predpis Kategorizacija odpadkov lesnopredelovalne industrije in odpadnih produktov odreza in ocena potenciala za energetsko izrabo. Ureditev možnosti kaskadne rabe toplotne energije v drugih sektorjih. Spremljanje količin ekonomski MKGP, MOPE, Nakup opreme za tehtanje odpadne hrane 2025 Delež javnih 30 % M7.4 odpadne hrane v javnih (finančne MVI, MDDSZ, zavodov s zavodih spodbude) MZ, MP, MO tehtnicami ekonomski Proučitev možnosti sofinanciranja nabave lokalne hrane v javnih 2025 Sprejete pravne 1 Sofinanciranje nabave MKGP, MOPE, M7.5 (finančne zavodih. podlage lokalne hrane v javnih MVI, MDDSZ, spodbude), zavodih MZ, MP, MJU predpisi 112 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Izobraževanje glede Priprava gradiva in učnih pripomočkov (videov) za izobraževanje 2025 Izvedba 3 sklopov 3 pomena lokalne, učencev in oseb, zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih o usposabljanj ekološke hrane in izgubah hrane in odpadni hrani ter dvig prehranske pismenosti. M7.6 MKGP, MOPE, Glej tudi poglavje 3.6. hrane iz shem usposabljanje MVI, MZ kakovosti v kontekstu zmanjševanja odpadne hrane in emisij TGP Proučitev možnosti izboljšane logistike in podporne infrastrukture 2026 Sprejetje pravne 2 za dobavo lokalnih živil v javne zavode vključno z ekološkimi živili podlage Izboljšava logistike in živili iz drugih shem kakovosti vsaj v višini ciljev Uredbe o ekonomski dobave lokalne hrane zelenem javnem naročanju hrane v javnih zavodih. M7.7 (finančne MKGP, MVI, javnim zavodom in spodbude), MDDSZ, MJU distribucije donirane V okviru projekta donirane hrane se prouči možnost izboljšane predpisi hrane koordinirane logistike in distribucije donirane hrane upravičencem donirane hrane po zakonu, ki ureja kmetijstvo, ter proučitev umestitve v zakonodajo. 113 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.1.4 — Ukrepi in politike v gospodarstvu

3.1.4 Ukrepi in politike v gospodarstvu Preglednica 24: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) v industriji in energetiki Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti • Priprava načrtov za podnebno nevtralnost zavezancev 2024: Št. ustrezno Vsi zavezanci po direktivi ETS, ki imajo to obveznost v skladu z Direktivo ETS in POZA za zavezanci po pripravljenih jasno opredelitev ciljev in mejnikov, ki bodo najmanj sledili direktivi načrtov za trajektoriji zmanjševanja količine kuponov v sistemu EU ETS ali podnebno bodo bolj ambiciozni od nje in bodo vodili v doseganje nevtralnost podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050. Priprava načrtov za podnebno nevtralnost za vse ostale ETS 2026: Št. ustrezno Vsi zavezanci po POZA naprave v skladu s POZA za jasno opredelitev ciljev in mejnikov, ki zavezanci po pripravljenih V skladu s cilji EU ETS (–62 %) bodo najmanj sledili trajektoriji zmanjševanja količine kuponov v POZA načrtov za sistemu EU ETS ali bodo bolj ambiciozni od nje in bodo vodili v podnebno doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050. nevtralnost. Zmanjšanje emisij TGP v EU ETS sklop sektorju v [%] do Trgovanje s pravicami instrumentov 2030 glede na leto M8.1 do emisije TGP (EU- (predpisi, MOPE, ARSO 2005 ETS) ekonomski, Krepitev zmogljivosti za učinkovito nadaljevanje izvajanja sheme EU do 2030 informiranje) ETS v Sloveniji. Informiranje podjetij o novostih na področju izvajanja sheme in o 2024 do 2030 Št. informacijskih bdk državnih podporah, ki jih nudi država za zmanjšanje emisij TGP. kampanj/posvetov/ dogodkov Odprava oprostitve plačila dajatve na emisije CO2 za zavezance 2024 do 2030 ETS, ki zneska, ki ustreza oproščenemu znesku dajatve na emisije CO2, ne vloži v URE ali OVE. Zmanjšanje brezplačne dodelitve emisijskih kuponov za naprave, ki 2024 do 2030 imajo v skladu z revidirano Direktivo ETS obveznost izvedbe priporočil iz energetskih pregledov, a jih niso izvedle – na podlagi revidirane Direktive ETS. Postopna odprava brezplačnih pravic do emisije za podjetja v CBAM 2024 do 2030 sektorjih na podlagi revidirane Direktive ETS. 114 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Priprava spodbud (lahko tudi za demonstracijske projekte), 2024 Zmanjšanje Vsaj 10 % prihranka emisij TGP v Nepovratne finančne vključno z ukrepi v okviru REPowerEU. Ukrep je namenjen sektorju specifičnih podprtih projektih, ki bodo podpi- spodbude za ukrepe ekonomski ETS in neETS. procesnih emisij v [t rali ukrepe energetske učinkovi- MGTŠ, MOPE M8.2 za zmanjševanje (finančne CO2/indeks fizične tosti v industrijskih procesih procesnih emisij v spodbude) proizvodnje] oziroma v skladu s krovnimi cilji zmanjšanja emisij TGP industriji Eko sklad Za spodbude Eko sklada glej ukrep M17.1. Za nove ukrepe in instrumente, ki se izvajajo v okviru Zakona o 2024 Dopoolnitev spodbujanju investicij in drugih programov, zlasti ko so vir pogojev in meril za sredstev za njihovo financiranje namenska sredstva (na primer dodeljevanje sredstva Sklada za podnebne spremembe), se smiselno spodbud uporabljajo pogoji in merila OVE/URE/TGP in krožnega gospodarjenja, ki so določeni v sedmem odstavku 4. člena zakona. Nepovratne finančne Pripraviti shemo spodbujanja z nepovratnimi finančnimi 2024 Vzpostavitev sheme spodbudami za ukrepe za prehod v podnebno nevtralno krožno in spodbude za ukrepe čisto gospodarstvo v skladu z novim Evropskim zelenim za zmanjševanje dogovorom. Ukrep je namenjen sektorju ETS in neETS. ekonomski M8.3 emisij TGP in MGTŠ, MKRR, (finančne Pripraviti nove spodbude za ukrepe, ki zmanjšujejo emisije TGP s 2025 Vrednotenje onesnaževal v MOPE, MKGP prehodom na proizvodnjo z uvajanjem novih izdelkov (lažji izdelki, ukrepov na podlagi spodbude) industriji z ukrepi izdelki z daljšo življenjsko dobo, ponovna uporaba izdelkov ali definiranih meril in krožnega materialov, zmanjšanje odpadkov in recikliranje, nadomeščanje kriterijev krožnega gospodarstva zemeljskega plina z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini (H2 in gospodarjenja drugo). Podpore izvedbi pilotnih projektov krožnega gospodarjenja. 2025 Št. pilotnih 1 projektov Vzpostavitev merljivih in jasnih kazalnikov za boljše spremljanje 2025 Vzpostavljen sistem Izvedba v predvidenem roku napredka krožnega gospodarstva. kazalnikov in zagotovljeno spremljanje Zmanjšanje emisij F- Prenova nacionalnih predpisov in ukrepov v skladu z novo uredbo 2026 V skladu s predpisi V skladu s predpisi in zakonodajo plinov iz stacionarnih predpisi, EU o F-plinih (2024/573/EU). in zakonodajo M8.4 MOPE virov in mobilnih usposabljanje klimatskih naprav 115 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbujanje reinvestiranja dela bilančnega dobička poslovnega leta 2025 Delež bilančnega 2025: sprejeta podjetij v večinski državni lasti za realizacijo investicijskih projektov dobička usmeritev/spodbuda za zniževanje okoljskega odtisa (za povečanje proizvodnje energije preusmerjenega v Spodbujanje podjetij ekonomski iz OVE oziroma povečanje zmogljivosti in širitve energetskih omrežij ta namen M8.5 v večinski državni lasti (upravljanje SDH, MOPE za integracijo OVE in drugo). Glej tudi ukrep M36.7 Priprava podlag k zelenemu prehodu naložb države) za uveljavljanje načela energetska učinkovitost na prvem mestu. Spremljanje izvajanja in po potrebi nadgradnja. 2026‒2030 Delež dobička 2025: 30 % 2027: 50 % preusmerjenega v 2030: 70 % ta namen Preglednica 25: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) v industriji in energetiki Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Pripraviti finančne spodbude za izvajanje projektov s področja Št. projektov in zajema, uporabe, transporta in shranjevanja ogljika v ocena učinka na sektorjih, ki jih je težko razogljičiti (angl. Hard to abate sectors) znižanje emisij TGP Finančne spodbude za ter drugih ukrepov zmanjšanja emisij TGP v industriji, ki bo projekte zajema, temeljila na Uredbi o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev uporabe in ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope (Aktu o shranjevanja ogljika ekonomski neto ničelni industriji).46 Shranjevanje na območju Slovenije ni M9.1 ter zmanjševanje (finančne MGTŠ, MOPE predvideno. emisij TGP v sektorjih, spodbude) Preučiti ustrezne organizacijske oblike za uspešno izvajanje ki jih je težko predvidenih projektov (na primer shema pogodb za razliko; angl. Carbon contract for difference). razogljičiti (angl. Hard to abate sectors) Pripraviti shemo finančnih spodbud za prestrukturiranje 2025 proizvodnih procesov in nadomeščanje obstoječih tehnologij, ki temeljijo na fosilnih virih, z novimi tehnologijami, ki temeljijo na vodiku in drugih OVE. Vzpostaviti sistem za podporo (pisarna/kontaktna točka) za prijavo 2024 Vzpostavitev pisarne podjetij na razpise za financiranje projektov razogljičenja, vključno v letu 2024; s krožnostjo in za pomoč pri vključevanju dekarbonizacijskih uspešnost Podpora podjetjem pri MGTŠ, MOPE, tehnologij, postopkov in storitev, v prijave na razpise za prijavljenih M9.2 prijavi na razpise za informacijski MVZI, MKGP financiranje projektov iz domačih virov in virov EU (Sklad za projektov (succsess financiranje projektov podnebne spremembe, Inovacijski sklad, Modernizacijski sklad, rate). Obzorje Evropa in tako naprej). Glej tudi urep M11.1. 116 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbude za vzpostavitev nove vodikove infrastrukture in Dolžina nadgradnje obstoječe plinovodne infrastrukture za transport vodika plinovodnega za povezovanje industrijskih odjemalcev s proizvajalci vodika in sistema za prenos vodikovodnim omrežjem. vodika, število Spodbude za ekonomski MOPE, Agencija odjemalcev, M9.3 vzpostavitev vodikove (finančne za energijo, priključenih na infrastrukture spodbude) MGTŠ vodikovodni sistem, število proizvajalcev, priključenih na vodikovodni sistem V okviru pregleda/revizije SIS se bo: 2024 Večja odpornost bdk • izvedla integracija podnebnih ciljev, industrije na • ocenilo, ali ukrepi in instrumenti politike ustrezajo ciljem SIS, zunanje vplive Revizija Slovenske • naredila ustrezna posodobitev ukrepov in instrumentov politike industrijske strategije za boljšo podporo zelenemu in digitalnemu prehodu industrije (na primer določitev boljših pogojev in kriterijev v okviru javnih M9.4 2021‒2030 (s informacijski MGTŠ razpisov), poudarkom na zelenem • presodilo, ali je potreba po pripravi dodatnih ukrepov kot prehodu) posledica preobrazbe industrijskega okolja zaradi energetske (in surovinske) krize ter • vzpostavil bolj učinkovit sistem upravljanja, glede na najboljše prakse drugih držav članic EU. 117 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.1.5 — Ukrepi in politike finančne narave

3.1.5 Ukrepi in politike finančne narave Preglednica 26: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju zelenih javnih financ Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Preoblikovanje okoljske dajatve v namensko dajatev in njeno 2024‒2030 Zmanjšanje emisij v Do leta 2030, glede na leto 2005: postopno zviševanje kot enega ključnih instrumentov trajnostnega prometu, široki rabi promet: -1 %, usmerjanja rabe energentov (odvisno od ogljične intenzivnosti ter v neETS široka raba: –69 %, energentov) ter vstop v EU ETS2: industriji in industrija, neETS: –40 %, • proučitev socialnih učinkov za najranljivejša gospodinjstva (rok energetiki. energ., neETS: –38 % 2024) in nadgradnja ukrepov za področje energetske revščine (instrument deluje v za blaženje učinkov na najranljivejša gospodinjstva (rok 2025) sinergiji z drugimi Okoljska dajatev za ter priprava ukrepov za področje mobilnostne revščine (rok ukrepi) sklop 2024), glej tudi ukrep M31.3, onesnaževanje zraka instrumentov • dajatev na emisije CO2 postane do vstopa v EU ETS2 v celoti M10.1 z emisijo ogljikovega MOPE CO2 dajatev (davčni, namenska – za namene v skladu z Direktivo EU ETS. dioksida in vstop v EU postane namenska okoljski) ETS2 Zagotovitev ničelne dajatve na emisije CO2 za 100-odstotna 2025 Sprememba uredbe Sprejetje biogoriva in diferenciacija višine dajatve v pogonskih gorivih, ki so jim biogoriva primešana, glede na vsebnost biogoriv, skladnih s trajnostnimi merili, in za sorodne primere. Spremembe in dopolnitve zakonodaje. 2024 sprejeti vsi akti Vsi Krepitev zmogljivosti pristojnih institucij (MOPE) za izvajanje tega 2024 Vzpostavljena ekipa in sorodnih ukrepov (za področje financiranja prehoda v podnebno na MOPE, pristojna nevtralno družbo in instrumente finančne narave). za področje 118 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Postopno povečanje prispevka za energetsko učinkovitost 2026 Višina dajatve; 0,27 €c/kWh do leta 2030 (prispevek URE). s prispevkom (višina bo preverjena z ekonomsko Namen ukrepa je zagotavljanje potrebnih namenskih sredstev za zbrana sredstva; analizo) MOPE izvajanje ukrepov URE (ob upoštevanju pravil s področja varstva spodbujene naložbe konkurence). oziroma zmanjšanje emisij Proučijo in nadgradijo se fiskalne spodbude za gospodar- 2025 zmanjšanje emisij, MF, stvo v obliki olajšav za izvedbo naložb, in sicer tako, da bo prihranek energije, MGTŠ, MOPE razlika med splošno olajšavo in olajšavo v zeleni in digitalni prehod proizvodnja OVE dovolj velika in stimulativna (na primer vsaj 10 odstotnih točk). Nadgradi se sistem oprostitev pri plačilu prispevkov za 2025 Proizvodnja OVE Spodbujanje zagotavljanje podpor proizvodnji električni energije iz OVE energetske in SPTE in prispevka URE, tako da bodo oprostitve spodbujale učinkovitosti in MOPE ukrepanje (na primer tako, da bodo od leta 2025 do tega davčna upravičena le podjetja, ki imajo lastno proizvodnjo električne izkoriščanja politika, M10.2 energije ali toplote iz OVE, na primer v višini vsaj 5 % letnih potreb obnovljivih virov spodbude, po električni energiji). energije na področju predpisi davkov, prispevkov in Podpora drugim ukrepom NEPN z davčnimi ukrepi za 2025‒2030 Zmanjšanje deleža doseganje večje stroškovne učinkovitosti: fosilnih goriv v drugih dajatev • proučitev alternativ za postopno zvišanje trošarin za fosilna končni rabi energije goriva za ogrevanje (ELKO, UNP, ZP) s ciljem, da se do uvedbe za ogrevanje in EU ETS2 leta 2026 zagotovi postopnost prehoda in jasno hlajenje ter prehod usmerja prehod na OVE, vodik, biometan, druga biogoriva, SNP na OVE, vodik, in SDOH. V tem okviru stimulativnih trošarin za OVE in biometan, SDO in MF, MOPE druge vire z nizkimi nizkoogljične vire energije (H2, biometan, e-goriva in drugo (v skladu z izhodišči EU v pripravi). emisijami TGP Glej tudi ukrep M28.18. V celotnem obdobju do leta 2030 se višina trošarine na fosilna goriva in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida določa z namenom usmerjanja cenovnega signala k zmanjšanju emisij TGP. 119 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Nadaljevanje in nadgradnja aktivnosti za zeleno 2025 proračunsko načrtovanje: zagotavlja se intenzivno medresorsko sodelovanje za oblikovanje usklajenih in učinkovitih rešitev na področju davkov in drugih dajatev v vseh sektorjih, v skladu z načrtovanimi spremembami zakonodaje EU (Evropski zeleni dogovor), ukrepi za doseganje zastavljenih ciljev podnebne nevtralnosti, cilji zmanjšanja onesnaževal zraka, vode in tal ter drugimi okoljskimi cilji. Pripravijo se strokovne podlage za davke v skladu z razvojem v EU, 2026 Izhodišča za za obdavčitev prevoza z e-vozili in vozili na druge nizkoogljične viri obdavčitev prometa energije tako, da bodo spodbujali prehod na nizkoogljične vire v obdobju 2030‒ energije ter usmerjali v zmanjšanje preostalih eksternih stroškov 2040 MF, MOPE in prometa (okoljskih in drugih). drugi resorji Na podlagi sprejete metodologije za zeleno proračunsko 2024‒2030 načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: metodologija) iz leta 2023 se nadgrajuje njen razvoj ob upoštevanju najboljših praks držav članic EU in mednarodnem prostoru. davčna Delovanje stalne medresorske delovne skupine, ki spremlja razvoj Zeleno proračunsko M10.3 politika, področja na EU in nacionalni ravni, nudi pomoč pri izvajanju načrtovanje ekonomski strokovnih nalog, ki izhajajo iz metodologije, ter skrbi za redno javno objavo vzorčnih primerov ocenjevanja in zastavljenih vprašanj in odgovorov. Nadaljevanje izvajanja obstoječih aktivnosti - ocenjevanje proračunskega financiranja projektov in ukrepov za doseganje okoljskih ciljev, v skladu s sprejeto metodologijo. Ocenjevanje proračunskega financiranja projektov in ukrepov kot 2027‒2030 2027: elementov tretjega dela proračuna, ki se skladno s predpisi Vzpostavitev uvrščajo v proračun države, ter tudi proračunskih prihodkov in nadzora kakovosti davčnih izdatkov za doseganje okoljskih ciljev na nacionalni in ocen mednarodni ravni, na ravni posameznega okoljskega cilja v skladu Letno: 2028 z metodologijo. Usposabljanje MOPE in drugi resorji Vzpostavitev in zagotavljanje nadzora kakovosti ocen vpliva na 2028: okoljske cilje po metodologiji, ki jih opravijo proračunski Prvo poročilo o uporabniki. realiziranih Usposabljanje proračunskih uporabnikov. proračunskih Priprava poročila o realiziranih proračunskih odhodkih, prihodkih in odhodkih, prihodkih davčnih izdatkih, ocenjenih v skladu z metodologijo. in davčnih izdatkih 120 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Preučitev morebitne odprave vračila trošarine za 2026‒2030 2026: prva analiza, industrijsko komercialni namen in za komercialni prevoz po potrebi osvežitev do leta 2026 s ciljem optimalne ukinitve najpozneje leta 2030, analize pozneje upoštevajoč tudi zakonodajo EU na področju trošarin in ob zagotavljanju ustreznega ravnovesja med okoljskimi, javnofinančnimi ter drugimi cilji države (konkurenčnost, dostopnost cen in tako dalje). Podpora prizadevanjem za odpravo vračila trošarine za industrij- sko komercialni namen in za komercialni prevoz na ravni EU. Sprejetje zakonskih omejitev za dajanje finančnih spodbud 2025 Obseg finančnih 0 EUR (2026‒2030) za namestitev samostojnih kotlov na fosilna goriva spodbud Postopno zmanjševanje v industriji v obdobju med letoma 2025 in 2030 – pogoj za vračilo od leta 2022 dalje je pridobljen certifikat v skladu s standardom ISO 50.001 ali ISO 14.001. Upravljanje spodbud ekonomski, MOPE, MF, MzI, M10.4 Priprava analize vpliva opuščanja drugih neposrednih in posrednih 2030 Obseg finančnih 0 EUR (2030) fosilnim gorivom predpisi MKGP, MGTŠ spodbud za rabo fosilnih goriv, da se celovito preuči vpliv na spodbud različne sektorje in javne finance ter pridobi podlaga za pripravo in odločanje o omilitvenih ukrepih. Sprejetje zakonskih omejitev za dajanje drugih subvencij (oziroma spodbud) za rabo, distribucijo in shranjevanje fosilnih goriv. Proračunska sredstva zdajšnjih spodbud se na podlagi analize 2025‒2030 Obseg spodbud in vpliva preusmerjajo v uvajanje učinkovitih zelenih tehnologij, doseženo razvoj poslovnih rešitev in odpiranje novih delovnih mest zmanjšanje emisij (spodbude v prometu, industriji, kmetijstvu, energetiki in drugo). TGP, izboljšanje Investicijski in drugi ukrepi se spodbujajo s subvencijami, davčnimi URE ali povečanje olajšavami in drugimi spodbudami. Spodbude so usmerjene v OVE izbrana področja zelenih projektov – in v tehnologije, opredeljene v Uredbi o neto ničelni industriji. Prednostna področja za spodbujanje bodo opredeljena v podrobnem načrtu. 121 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Ukrep se preimenuje v Finančno spremljanje izvajanja NEPN in je prestavljen k M10.5 ukrepu M35.6a k ukrepom spremljanja izvajanja; del ukrepa je že vključen v ukrepu M10.3 Vzpostavitev sistema in ustreznih pravnih podlag za izboljšanje 2024‒2030 Rast deleža energetske učinkovitosti v koncesijskih pogodbah na način, kot je energetsko urejeno za zeleno javno naročanje ter zagotovitev finančnih in učinkovitih koncesij kadrovskih virov. (Odgovornost MOPE, sodeluje MF). Podpora javnim organom pri zelenih javnih naročilih in krepitev 2024‒2030 Rast deleža zelenih * zmogljivosti javnih naročnikov: javnih naročil • priprava vzorčne dokumentacije za izbrane skupine izdelkov/storitev/gradnje/stavb • priprava smernic in metodologij ter razvoj (digitalnih) orodij za izvajanje ocene stroškov življenjskega cikla in vpliva na okolje MJU, MOPE, in drugih strokovnih gradiv, MGTŠ, MNVP, Razširitev in • nadaljevanje izvajanja rednih usposabljanj in mentoriranja, MzI, MKGP in predpisi, • zagotavljanje stalne strokovne pomoči javnim naročnikom in nadgradnja sistema drugi resorji, M10.6 informiranje, drugim deležnikom o okoljskih vidikih v javnih naročilih zelenega javnega pristojni za ozaveščanje naročanja (ZeJN) posamezne • promocija ZeJN, zlasti ozaveščanje deležnikov, naročnikov in skupine širše družbe, ter predmetov • promocija naročanja inovacij za doseganje ciljev zelenega javnega naročanja. Glej tudi ukrep M28.5 za vozila. Zagotovitev finančnih in kadrovskih virov za nadaljevanje izvajanja aktivnosti po izteku projekta LIFE IP Care4Climate leta 2026: • redno spremljanje razmer na trgu z novimi okolju prijaznimi 2024‒2030 tehnologijami in storitvami ter poslovnimi modeli, • krepitev zmogljivosti strokovnjakov za ZeJN. 122 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Širitev in nadgradnja sistema ZeJN: 2030 Vsebinska 1 na 3–4 leta • nadgradnja za obravnavo širših vidikov trajnosti, socialnih, nadgradnja uredbe, okoljskih vidikov ter vidikov krožnega gospodarstva, vključevanje vsebin • postopna vključitev obnovljivih in recikliranih goriv, v usposabljanja. Opravljena analiza • prednostno usmerjanje naročil v smer manjšega ogljičnega učinkov ZeJN. odtisa s spodbujanjem naročil storitve namesto nakupa, spodbujanje vključevanja načel krožnega gospodarstva, kot na primer spodbujanje daljše življenjske dobe izdelkov (na primer obnavljanja oziroma popravil izdelkov, recikliranja, tudi razgradnje in kroženja surovin, uporabe trajnostnih materialov na primer lesa in drugih obnovljivih virov in sekundarnih surovin) in podobno, • okrepiti spodbujanje trajnostne mobilnosti, v skladu s prenovo direktive EED in drugimi cilji zelenega prehoda, Pilotni projekti 1 • pilotni projekti zelenega javnega naročanja inovacij s ciljem 2028 Testranje pristopa priprave in vzpostavitev sistema spodbujanja zelenih inovacij. ZeJN Redno spremljanje zelenega javnega naročanja in energetsko 2026 Učniki ZeJN na TGP, bdk učinkovitih koncesij v Sloveniji ter njegovih okoljskih, ekonomskih 2029 URE in OVE in družbenih učinkov. Sistem spremljanja in stalnih izboljšav Priprava in izdaja zelene obveznice z garancijo države in 2024 Delujoč mehanizem 2024: pravila in potrebne pravne upravljanje zbranih sredstev v okviru obstoječega za angažiranje podlage izvedbenega okvirja (SID banka in drugo): 2025–2030 povratnih sredstev 2024: izdaja prvih zel. obveznic • določitev pravil in ureditev pravnih podlag, za zelene naložbe 2025‒2030: učinki TGP, OVE, URE, • zagotavljanje uporabe kriterijev nizkoogljičnosti oziroma URE in Doseženo sredstva Financiranje prehoda v OVE pri delovanju mehanizma, zmanjšanje emisij podnebno nevtralno finančni M10.7 MF • zagotavljanje delovanja mehanizma, TGP, letni obseg družbo z zelenimi instrumenti proizvodnje EE iz obveznicami • spremljanje učinkov. projektov OVE in/ali prihrankov eneregije bdk Znesek spodbujenih investicij, bdk. 123 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Nadaljnje zagotavljanje ugodnih pogojev kreditiranja 2030 Zmanjšanje rabe Vključeno drugje glede na razmere na trgu. Glej tudi ukrep M11.3. energije in emisij M35.1 ekonomski TGP v industriji, Posojila Eko sklada s Prestavlj prometu, široki rabi subvencionirano MOPE, Eko in oskrbi z energijo eno iz obrestno mero za sklad poglavja Izboljšati sistem spremljanja učinkov kreditov Eko sklada. 2024 Izdelana ocena 1 vsako leto okoljske naložbe spremljanje Potrebno je zagotoviti, da ne pride do dvojnega štetja doseženih učinkov po novi 3.6 izvajanja učinkov, ko je mogoča hkratna pridobitev nepovratnih sredstev in metodologiji kredita Eko sklada. Preglednica 27: Pregled novih finančnih instrumentov (NEPN 2024) na področju prehoda v NOD Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Oblikovanje celovitega sistema financiranja in opredelitev modelov Zasnova: Finančni vzvod: financiranja naložb za prehod v podnebno nevtralno družbo v 2025 razmerje med skladu s ReDPS50 in uveljavljanje načela energetska učinkovitost Vzpostavitev: subvencijami in na prvem mestu, ki bodo usmerjali vse akterje, investitorje, finančni 2027 spodbujenimi sektor, ponudnike in druge v obdobju po letu 2027 pri: investicijami. • javnih naložbah, Zagotoviti dotok za • zasebnih naložbah (različne ciljne skupine). financiranje pripravljenih Oblikovanje in vzpostavitev institucionalnega okvirja: projektov na petih • zapolnitev vrzeli v institucionalnem okvirju za razvoj investicij prednostnih Model financiranja in URE in OVE ter zmanjševanja emisij TGP, z nadgradnjo in/ali načrtovanje, področjih: izvajalska struktura za povezovanjem obstoječih izvajalskih struktur (Borzen, Eko M11.1 ekonomski, MOPE, MzI sklad, DRI in drugi), za enotno pripravo, presojo in financiranje • sistemi prehod v podnebno daljinskega organizacijski projektov ter koncentracijo znanja, spodbujanje nevtralno družbo ogrevanja in demonstracijskih projektov, usposabljanje akterjev, (glej tudi hlajenja, M11.1a) • večstanovanjske • zagotovitev programov tehničnih pomoči/tehničnih stavbe, pisarn v okviru shem dodeljevanja investicijskih spodbud (nepovratnih sredstev in drugih finančnih • stavbe v javnem instrumentov), ki bodo omogočali podporo investitorjem za sektorju v lasti kakovostno pripravo projektov (in tudi agregacijo razpršenih države, projektov, financiranje priprave projektov), kakovostno • projekti URE in obravnavo projektov in visoko stopnjo kombiniranja različnih OVE v občinah, virov financiranja, obravnavo finančnih tveganj in odpornosti na 124 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti gibanja cen energentov in podobno. V tem okviru organizacija • projekti podpore investitorjem na državni in regionalni ravni z trajnostne nadgradnjo in/ali povezovanjem obstoječih izvajalskih struktur mobilnosti (Borzen, Eko sklad in drugi) za vse relevantne ciljne Delež javnih skupine (lokalne skupnosti ter njihove gospodarske in druge investicij, javne službe, ožji javni sektor, gospodinjstva, posebej usmerjenih v večstanovanjske stavbe, SME id.) ter skupine ukrepov (OVE, prehod v podnebno URE, trajnostna mobilnost, javne stavbe, SDOH in drugo), nevtralnost • v tem okviru organizacijska nadgradnja, digitalizacija in Vrednost zasebnih kadrovska krepitev Eko sklada – vzpostavitev regionalne mreže investicij, za svetovanje za različne ciljne skupine/tehnologije, kot so usmerjenih v energetsko revna gospodinjstva (glej AN ER, do leta 2026), podnebno večstanovanjske stavbe, SME in podobno (vir: AN ER, delavnice nevtralnost. NEPN), • zagotovitev kadrovskih zmogljivosti, tudi s prerazporejanjem, v vseh institucijah, odgovornih za izvajanje podnebnih politik, zato da bo omočeno izvajanje povečanega obsega ukrepov in skrbno upravljanje povečanega obsega v ta namen razpoložljivih javnih sredstev, • nadgradnjo institucij pa je potrebno z dobro organizacijo in združevanjem sorodnih nalog ter porazdelitvijo nalog tudi na vse obstoječe institucije čim bolj optimirati. Nepovratne nacionalne finančne spodbude (komplementarne k tehnični pomoči ELENA ind.) za pripravo projektov za: • energetsko prenovo stavb ožjega in širšega javnega sektorja Nepovratne nacionalne • razogljičene in učinkovite sisteme DOH, skupnosti OVE finančne spodbude za • večstanovanjske stavbe, M11.1a ekonomski MOPE pripravo projektov • projekte trajnostne mobilnosti, prehoda v NOD • druge javne projekte URE in OVE. Ukrep se izvaja v povezavi z ukrepom M11.1, ki zagotavlja organizacijski okvir in financiranje izvedbe pripravljenih projektov z investicijskimi spodbudami, vključno s finančnimi instrumenti. 125 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbujanje razvoja visoko kakovostnih zelenih produktov, Vzpostavitev Zmanjšanje emisij bdk storitev in poslovnih modelov za razogljičenje in krožnost z visoko leta bdk TGP dodano vrednostjo, mednarodno prepoznavo slovenskih znamk, znanja in dizajna, prehod od dobavitelja v razvojnika ter investicije Spodbujanje razvoja z neposredno in posredno multiplikacijo ter ugodnim širšim visoko kakovostnih finančni M11.2 MGTŠ, SID družbenim učinkom, nadgradnja v obstoječem izvajalskem okvirju zelenih produktov in instrumenti oziroma obstoječih finančnih instrumentov (na primer trajnostna rešitev obveznica in podobno) ter zagotavljanje kombiniranih podpor (povratna in nepovratna sredstva = ‘blending’). Zagotavljanje uporabe kriterijev nizkoogljičnosti oziroma URE in OVE pri dodeljevanju spodbud. Zagotovitev dodatnih sredstev, ki bodo povečala razpoložljivost 2025 Stalnost financiranja povratnih sredstev, namenjenih usmerjeno za prenovo stavb in specifični prihranki druge okoljske naložbe. energije in emisij Povečanje premoženja Ukrep podrobneje ureja DSEPS. TGP, doseženi z Eko sklada za ekonomski MOPE, Eko investicijami URE in M11.3 dolgoročno povečanje instrumenti sklad OVE, prejemniki fonda povratnih posojil [kt spodbud CO2 ekv/milijon evrov, GWh/milijon evrov] 126 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.1.6 — Obnovljivi viri energije

3.1.6 Obnovljivi viri energije Opomba: Za ukrepe/instrumente s področja izkoriščanja OVE glej tudi poglavja 3.1.5, 3.1.8 in 3.6 (večsektorski instrumenti) ter 3.1.2, 3.1.3, 3.2.2, 3.2.3, 3.2.4, 3.3 in 3.6 (instrumenti v specifičnih sektorjih rabe in oskrbe z energijo). Preglednica 28: Pregled PRENOVLJENIH instrumentov (NEPN 2020) za spodbujanje proizvodnje energije iz OVE Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Sprejetje omogočitvenega programa na področju skupnosti OVE 2024 Priprava 2024: sprejetje (po ZSROVE) na podlagi ocene neupravičenih ovir za razvoj omogočitvenega skupnosti OVE s cilji: programa na • odpravljanja neupravičenih administrativnih in upravnih ovir za področju skupnosti skupnosti OVE, OVE • zagotavljanja sodelovanja elektrooperaterja s skupnostmi za lajšanje prenosa energije znotraj skupnosti, • zagotavljanja pravičnih, sorazmernih in preglednih postopkov registracije, omrežnin in ustreznih drugih dajatev, da skupnosti OVE ustrezno in uravnoteženo prispevajo k delitvi skupnih predpisi, stroškov v elektroenergetskem sistemu, informiranje MOPE, • zagotavljanja enakopravne obravnave skupnosti OVE na trgu z MSP, MKGP električno energijo, Spodbujanje lokalnih • zagotavljanja enakega in enakopravnega sodelovanja v M12.1 energetskih skupnosti skupnostih OVE vsem odjemalcem, tudi gospodinjstvom z oziroma skupnosti OVE nizkimi dohodki in ranljivim gospodinjstvom, • zagotavljanja orodij za lažji dostop do financiranja in informacij, • zagotavljanja regulativne podpore in podpore za razvoj zmogljivosti občinam in njihovim organom pri omogočanju in vzpostavljanju skupnosti OVE ter pri njihovi neposredni udeleženosti v skupnostih OVE. Pregled učinkov in izboljšanje omogočitvenega programa na 2027 in 2030 Izboljšave 2027 in potem vsaka tri leta: spremljanje področju skupnosti OVE vsake tri leta. omogočitvenega sprejetje izboljšav programa Zagotovitev podpore za: 2024 Zagotovitev 2024 – vzpostavitev predpisi, MOPE, • integracijo projektov lokalnih energetskih skupnosti v Lokalne tehnične in ekonomski MSP, MKGP energetske koncepte (LEK naj vključujejo nabor ustreznih kadrovske podpore 127 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti (finančne lokacij za lokalne skupnostne OVE projekte ter prioritizacijo Število skupnosti 2024: 10, spodbude) njihove izvedbe) (aktivnost se izvaja v okviru ukrepa M35.5), OVE 2027: 50, • podporo občinam za pripravo projektov lokalnih energetskih 2030: 100 skupnosti (v izvedbi projektnih pisarn kontaktne točke za spodbujanje rabe OVE), Skupna moč 2025: električna moč bdk MW, • finančne spodbude za izvedbo lokalnih skupnostnih OVE skupnostnih virov toplotna moč bdk MW, projektov, OVE 2027: električna moč bdk MW, • v sklopu kontaktne točke za spodbujanje rabe OVE promovirati, toplotna moč bdk MW, ozaveščati ter usposabljati ključne akterje za izvajanje 2030: električna moč bdk MW, projektov skupnosti OVE ter pripraviti napotke, informacije in toplotna moč bdk MW priporočila za izvedbo skupnostnih OVE projektov (na primer kako pripraviti skupnostno pogodbo, kako urediti medsebojna razmerja in drugo), • podporo pripravi večjih skupnostnih OVE elektrarn na ustreznih lokacijah (možnost postavitve večjih enot, ustreznost omrežja in drugo), • usposabljanje upravnikov večstanovanjskih stavb in kmetijskih svetovalcev za vodenje energetskih skupnosti ter določiti spodbude zanje. Nadgradnja oziroma priprava nove podporne sheme za 2024‒2030 Nadgradnja 2025: nadgradnja spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE in OVE SPTE, (stalna podporne sheme 2028: nadgradnja proizvodnje obnovljivih plinov iz OVE ter ogrevanja in hlajenja naloga) najmanj vsaka tri iz OVE: leta • uvesti nove oblike spodbud: poleg električne energije iz OVE in OVE SPTE vključitev v shemo tudi proizvodnje obnovljivih plinov Prispevek deležu 2024–2030: vsaj 1 odstotno točko Shema podpor za ter ogrevanja in hlajenja iz OVE, proizvodnjo vodika in drugih OVE v bruto končni letno oziroma vsaj 500 GWh ekonomski sintetičnih plinov iz električne energije iz OVE, spodbujanje rabi energije iz M12.2 (finančne MOPE proizvodnje energije iz • oblikovati dodatne spodbude za skupnosti OVE, projektov, ki so bili spodbude) OVE • uvesti poenostavljen postopek za manjše proizvodne naprave deležni podpore (zagotovljene premije, poenostavitev postopkov in drugo), • prehod na investicijske nepovratne finančne spodbude za tehnologije, ki so blizu konkurenčnosti na ravni cen končnih odjemalcev, • podpora in spodbude za razvoj projektov PPA (Power purchase agreement), 128 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti • spodbujanje ustrezne integracije OVE na/v stavbe in v energetski sistem, vključno s hranilniki (električna energija in toplota), • vzpostavitev sheme spodbud za spodbujanje naložb v tehnologije za pretvorbo viškov električne energije iz OVE in povezovanje omrežij za shranjevanje energije ob pretvorbi v okviru ESRR, • izboljšati prostorsko načrtovanje za večjo izvedljivost prijavljenih projektov (predvsem vetrne energije, mHE in velikih SE nad 1 MW) ter odpraviti ovire za realizacijo potrjenih/izbranih projektov (glej poglavje 3.1.8), • povečati podporo investitorjem pri prijavi ter povečati informiranje in promocijo sheme po ciljnih skupinah, • nadgraditi shemo tako, da bo omogočala kaskadno prioritizacijo podpor za doseganje nacionalnih obveznosti deleža OVE: vlaganje v državi > vlaganje na regionalni ravni > finančna platforma EU > statistični prenos OVE (na primer predvideti možnost vplačila v finančno platformo EU za OVE; omogočanje nakupa statističnih prenosov OVE iz drugih držav članic EU), • vzpostaviti razvoj različnih finančnih instrumentov za spodbujanje investicij v razvoj rešitev, ki bodo omogočale uvajanje OVE na kulturno dediščino ob ohranjanju njenih varovanih lastnosti. Zagotoviti večjo stabilnost in predvidljivost delovanja ter ustrezno upravljanje sheme (na primer letno spremljanje/monitoring učinkovitosti in uspešnosti sheme ter prilagoditev po potrebi). Pri kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem načrtovanju spodbud in podpor za OVE upoštevati potrebo o jasnosti, stalnosti, predvidljivosti (pripraviti strategijo, da se ve kdaj, koliko, za kaj in za koga bodo na voljo spodbude in podpore): cilj je imeti stalen, predvidljiv sistem podpor za OVE in pretvorbo viškov električne energije iz OVE. Izvajanje programov financiranja OVE iz NOO, REPowerEU, 2024‒2030 Učinkovita in Izvedba v rokih, predvidenih v MOPE, Modernizacijskega sklada, začasnega okvirja EU, Strateškega uspešna izpeljava programih Borzen, MKRR, načrta SKP 2023–2027, OP EKP (finančni instrumenti SRRS, KS, programov MKGP ESS) in drugo. 129 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Nadgradnja sistema potrdil o izvoru z vključitvijo obnovljivih in 2025 Prenova uredbe Možnost izdaje novih potrdil o predpis MOPE nizkoogljičnih plinov, toplote in hladu iz OVE ter odvečne toplote. izvoru. Opredeliti investitorja v izgradnjo priključne prenosne in dis- 2025 Izdelan predpis 2025: začne veljati tribucijske infrastrukture večjih koncentriranih proizvodnih naprav predpis MOPE OVE ter opredeliti vire financiranja (na primer Modernizacijski sklad). Zagotoviti, da instrument samooskrbe z električno energijo iz OVE 2024‒2030 Skupna instalirana 2025: bdk MW ostane še naprej finančno zanimiv produkt za končnega uporabnika moč novih 2027: bdk MW z ugodno odplačilno dobo, pri čemer je treba upoštevati stroške in samooskrb z EE 2029: bdk MW koristi uporabe omrežja ter po možnosti prilagajanja proizvodnje in (MW/leto) odjema. Spremljanje izvajanja nove sheme in po potrebi njena sprotna posodobitev. Preučiti (za staro shemo) vpeljavo možnosti deljenja proizvedene 2025 Pripravljena in Veljavnost od 1. januarja 2026 MOPE, MK, električne energije z drugimi odjemalci (energy sharing, polnjenje sprejeta pravna sklop MJU, MKGP, EV na drugi lokaciji, energetsko revnim in podobno) tudi pri podlaga Samooskrba z instrumentov občine, EDP, obstoječi in novi individualni samooskrbi s ciljem povečanja M12.3 električno energijo iz (predpis, Borzen, Eko učinkovitosti rabe viškov proizvedene električne energije. OVE finančne sklad – mreža spodbude) Z dopolnitvijo zakonodajnih podlag (na primer Zakona o lokalni 2025 Instalirana moč PV ENSVET samoupravi) omogočiti in spodbuditi aktivno vključevanje občin v naprav za načrtovanje, pripravo in izvedbo projektov samooskrbe z električno samooskrbo energijo, ter pri tem uporabiti LEK. Izvajanje projektov samooskrbe naj postane ena od prednostnih nalog občin pri spodbujanju uporabe OVE. Preučiti možnost vključevanja mikro in malih vetrnih elektrarn kot 2025 Sprejeta odločitev in 2024: sprejeta odločitev samooskrbnih elektrarn ter vzpostavitev ustreznih finančnih pravna podlaga 2025: če je odločitev pozitivna, spodbud. potrditev pravne podlage Izboljšanje regulativnega in podpornega okvira ter vzpostavitev 2024 Prenovljen predpis, finančnih spodbud: ki ureja področje Spodbujanje predpisi, • harmonizacija predpisa, ki ureja izpuste odpadnih termalnih vod 2024 izpustov odpadnih MOPE, MNVP, termalnih vod večnamenske rabe načrtovanje, s sodobnimi predpisi držav z zrelimi trgi rabe GGE, ARSO, MGTŠ, M12.4 ekonomski • pospešitev raziskav in priprava strokovnih podlag za: (i) oceno globoke geotermalne MKRR, MKGP, (finančne okoljsko sprejemljivega obsega izkoriščanja GGE, (ii) 2024–2030 Pripravljene energije (GGE) GeoZS spodbude) zagotovitev letnega sledenja trendov učinkovitosti rabe GGE strokovne podlage glede na tehnični potencial, (iii) vpeljavo kriterijev za spodbude, za večnamensko ki temeljijo kazalnikih učinkovitosti upravljanja s termalno vodo rabo GGE 130 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti (stanje monitoringa, najboljša razpoložljiva tehnika, toplotna 2025 Oblikovane in učinkovitost, učinkovitost rabe, balneološka učinkovitost, delež ažurirane usmeritve vračanja, obnavljanje termalnega vodonosnika, preizkoriščanje, medresorske kakovost odvajanja vode, obveščenost javnosti) in (iv) pripravo delovne skupine za projektnih pogojev glede sprejemljivih vplivov na okolje, razvoj rabe GGE vključno z vplivi na podzemno vodo, v šestletnih ciklih. Izdelane (Aktivnost se izvaja v povezavi z ukrepoma M16.4 in M16.4b), interaktivne karte • vzpostavitev monitoringa globokih geotermalnih vodonosnikov potenciala GGE za in monitoringa izbranih neaktivnih vrtin (GeoZS – 2026), različne namene • izdelava interaktivnih kart potenciala GGE za različne namene rabe rabe GGE (ogrevanje, hlajenje, proizvodnja električne energije, Zagotovljene raba v kmetijstvu), vključno z opredelitvijo prednostnih območij investicijske za raziskovanje in investicijske spodbude za šestletno obdobje. 2025‒2030 spodbude za GGE (Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4 in M16.4b), • kontinuirano delovanje medresorske delovne skupine za večnamensko rabo GE in sodelovanje pri upravljanju termalne vode s sosednjimi državami, • investicijske spodbude za: – izgradnjo vrtin in sistemov za izkoriščanje termalne vode, prednostno reinjekcijskih, z vračanjem vode v vodonosnik v čim večjem obsegu, ob upoštevanju drugih kriterijev učinkovitosti upravljanja s termalno energijo, na primer spodbujanje najnaprednejših tehnologij, – preureditev obstoječih neaktivnih ali za nove raziskovalne vrtine za izrabo GGE za proizvodnjo električne energije, – učinkovite sisteme kaskadne rabe GGE in pilotni projekt rabe GGE za proizvodnjo električne energije (do 2026 izbira investitorja, pilotni projekt do 2030), – izkoriščanje GGE v sistemih daljinskega ogrevanja, vključno z uporabo toplotnih črpalk, – rabo GGE za potrebe kmetijstva (ogrevanje rastlinjakov in hlajenje hladilnic). Priprava zakonske podlage za redno spremljanje rabe geotermalne 2026 Izdelana zakonska predpis MKGP energije v kmetijstvu. podlaga 131 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Vzpostavitev regulativnega okvira in ustreznih spodbud oziroma 2024 ekonomskih signalov za omrežno integracijo OVE na lokacijah z večjo rabo električne energije (vsa porabljena na lokaciji) oziroma s priklopom na SN omrežje. MOPE, Vzpostavitev regulativnega okvira in ustreznih spodbud oziroma 2024 predpisi, elektrooperater, ekonomskih signalov za lokalno prilagajanje proizvodnje in ekonomski Agencija za odjema ter sodelovanje v sistemskih storitvah. Vzpostavitev energijo decentraliziranega – lokalnega trga prožnosti (po možnosti Boljša omrežna integriran z drugimi organiziranimi trgi zaradi zagotavljanja čim integracija proizvodnih večje likvidnosti) na nizko- in srednjenapetostnih omrežjih M12.5 naprav OVE in (spodbujanje investicij ter integracija hranilnikov energije v trg prilagajanje odjema prožnosti, dinamično tarifiranje omrežnine, vključno z negativnimi tarifami in drugo). Zagotavljanje dostopnosti podatkov o razpoložljivosti omrežja za od 2025 Delujoče spletno 1. januarja 2025 v operativni rabi priključevanje enot OVE na omrežje: nadgradnja mapiranja kontinuirano orodje MOPE, primernih lokacij za priključevanje OVE na distribucijsko in redno posodbljeni načrtovanje elektrooperater prenosno omrežje v online orodje z zagotovljenim sprotnim podatki posodabljanjem podatkov v povezavi s prostorskim informacijskim sistemom in sistemom EnergIS. (Aktivnost se izvaja v v okviru ukrepov M16.4 in M16.4b.) 132 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 29: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) za spodbujanje proizvodnje energije iz OVE Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Odprava ovir za sproščanje rasti trga s spodbudami za povečanje 2025 varnosti visokih investicij (za velike toplotne črpalke): oblikovanje metodologije s kriteriji za določitev prednostnih območij in pripravo projektov geotermalne energije; oblikovanje podpornih mehanizmov in določanje kriterijev za dodelitev podpor za proizvodnjo geotermalne energije (GE); pomoč pri pridobivanju zavarovanj tveganj za uspešnost projektov in drugo. Razvoj geotermičnih kart, določanje prednostnih območij in 2025 periodično (letno) sledenje trendov učinkovitosti rabe geotermalne energije glede na tehnični potencial. (Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4 in M16.4b.) Za vrtanje v plitvi geotermiji se uporabljajo najnovejše razpoložljive 2024 Smernice za vrtanje v plitvi geotermiji (do 300 m). Harmonizacija predpisov s sodobnimi standardi iz regij in držav v 2026 zreli fazi trgov geotermalnih toplotnih črpalk. Zagotavljanje Oblikovanje javno dostopnih podatkov za investicije v plitvo 2026 predpisi, trajnostnega razvoja MOPE, MNVP, geotermalno energijo. Podpora pri pripravi lokalnih energetskih strokovne M13.1 rabe plitve ARSO, GeoZS, konceptov, ki bi omogočala dinamično določanje prednostnih podlage, geotermalne energije MKGP območij za rabo GE. (Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4 organizacijski (PGE) in M16.4b.) Vzpostavitev tehnične pomoči po načelu vse na enem mestu. Vzpostavitev programa in organizacijske strukture za usposabljanja 2026 s področja GE za soglasjedajalce, izdelovalce in uporabnike LEK, inženirski kader za načrtovanje in izvajanje projektov GE naprav in drugo. Vzpostavitev evidence geotermalnih toplotnih črpalk (vključene vse 2025 podzemne naprave, ki za pridobivanje geotermalne energije posegajo v tla z vgradnjo toplotnih izmenjevalcev) na podlagi izdanih ustreznih dovoljenj. (Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4 in M16.4b.) Dopolnitev zakonodaje (ZVO) za ureditev postopkov izdaje 2025 ustreznih dovoljenj (izgradnja, obratovanje, odstranitev iz okolja po prenehanju obratovanja) in vodenje evidenc za vse naprave, ki za pridobivanje geotermalne energije posegajo v tla z vgradnjo toplotnih izmenjevalcev. 133 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Odpravljanje administrativnih ovir v postopkih, enotna kontaktna Trajanje postopkov Roki, določeni z Direktivo (EU) točka, enotna vstopna točka za OVE in podatki o OVE: po kategorijah 2018/2001 • funkcionalno izvajanje nalog enotne kontaktne točke, vzpostavitev regionalnih kontaktnih točk, monitoring izvajanja aktivnosti in po potrebi izboljšanje izvajanja, • nadgradnja enotne kontaktne točke, da nudi informacije glede potencialnih prednostnih območij za postavitev OVE (na podlagi akcijskega programa in ZUNPEOVE) ter pogojev za postavitev. Cilj je olajšati pripravo OVE projektov, tako da se zagotavljajo informacije glede poteka investicij in projektov, umeščanja v prostor, s potencialnimi tveganji ter dobrimi praksami, • vzpostaviti mehanizem, da bi lahko zagotavljali jasne, popolne in transparentne informacije o vseh zahtevah in postopkovnih fazah dovoljevalnega postopka (lahko tudi v priročnikih), • določiti jasne roke za celoten postopek, pa tudi za vse upravne korake, potrebne za izdajo dovoljenj za gradnjo in obratovanje projektov OVE, Kontaktna točka za predpisi, • na podlagi izkušenj in analiz prakse pripraviti predloge za M13.2 spodbujanje rabe OVE Borzen organizacijski izboljšavo priprave dokumentacije in optimiranje postopkov za in njeno delovanje OVE projekte, • digitalizacija postopkov in komunikacije: vlagatelji ali promotorji OVE projektov smejo predložiti vse dokumente, pomembne za postopek izdaje dovoljenj, v elektronski obliki, • analiza možnosti vzpostavitve enotne vstopne točke za OVE ter poskus realizacije: enotna točka za podeljevanje dovoljenj za gradnjo, obnovo in obratovanje OVE naprav, s čimer se izboljša koordinacija in omeji število vključenih organov. Na ta način prosilci niso dolžni stopiti v stik z več kot eno kontaktno točko za celoten postopek pridobivanja dovoljenj. Ena vstopna točka usmerja komunikacijo med promotorjem projekta OVE in pristojnimi organi, vključenimi v izdajanje različnih dovoljenj, potrebnih za gradnjo OVE naprave in priključitev na omrežje. Prav tako je točka odgovorna za izdajanje vseh potrebnih dovoljenj, • zagotavljanje in spremljanje podatkov o inštaliranih kapacitetah OVE, številu elektrarn OVE ter njihovi proizvodnji. 134 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Dovoliti posodobitev tehničnih specifikacij projektov OVE v 2024 Zagotovljena pravna postopkih tako, da bo prosilcem dovoljeno posodobiti določene podlaga MOPE tehnične specifikacije svojih projektov v času med vložitvijo vloge za dovoljenje in izgradnjo projektov, da bi olajšali uporabo inovativnih ali najnovejših tehnologij. Vzpostavi se prostorsko spremljanje naprav OVE, ki vsebuje tudi 2025 podatek (in sloj) o varstvenih in varovanih režimih s področja okolja Prostorsko spremljanje MOPE, Borzen, ter podatek (sloj) o kmetijskih zemljiščih. Prostorsko spremljanje M13.3 načrtovanje naprav OVE MKGP temelji oziroma se vzpostavi na že obstoječih podatkovnih platformah (na primer Atlas okolja). (Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4 in M16.4b.) Tehnična merila, postopki in tarife za priključevanje enot za 2024 Sprejetje Vzpostavitev tehničnih proizvodnjo vodika na omrežje. pravne/regulatorne meril in predpisov za Agencija za podlage M13.3a predpisi proizvodnjo vodika in energijo, OPS Tehnična merila, postopki in tarife za priključevanje enot za 2024 Sprejetje OVE plinov proizvodnjo biometana in sintetičnega metana na omrežje. pravne/regulatorne podlage ekonomski Finančne spodbude za vzpostavitev lastne proizvodnje vodika ob 2024‒2030 Št. izvedenih M13.4 Samooskrba z vodikom (finančne MOPE postavitvi OVE elektrarn za industrijske porabnike (male vodikove projektov spodbude) doline, energetske skupnosti in podobno). Spodbude za čezmejno sklop Spodbude in izvedba dveh projektov čezmejnega in regionalnega 2025 2025: dogovor o vzpostavitvi okvira instrumentov sodelovanja v skupnih projektih OVE v skladu z dopolnjeno 2030 za sodelovanje in regionalno MOPE, MGTŠ, M13.5 (predpisi, Direktivo RED. 2030: izvedba dveh projektov sodelovanje v skupnih MZEZ financiranje, OVE projekti ozaveščanje) Pospeševanje prenove in tehnološke nadgradnje in optimizacije 2030 Skupno povečanje obstoječih mHE155 in usmerjanje izgradnje novih mHE za povečanje proizvodnje EE proizvodnje EE. (Glej ukrepe v poglavju 3.1.8 ter ukrep M12.2.) Spodbujanje prenove in Izvede se analiza potenciala rekonstrukcije in optimizacije sklop obstoječih mHE. Razvoj mreže mHE se izvede na način, da imata M13.6 gradnje malih MOPE instrumentov nadgradnja in posodobitev obstoječih, že delujočih mHE in hidroelektrarn revitalizacija obstoječih, nedelujočih mHE prednost pred izgradnjo novih mHE, ki pa naj bodo, kolikor je le mogoče, vezane na obstoječe objekte (jezove in pregrade) v vodotokih, in sicer na okoljsko sprejemljivih lokacijah. 155 Male hidroelektrarne (mHE) so hidroelektrarne z nazivno močjo do 10 MW. 135 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Pospešena izgradnja SHEE v skladu s povečanjem obsega proizvodnje SE in VE (prednostno ČHE in baterijski sistemi). Glej ukrep M12.2 Shema podpor za spodbujanje proizvodnje energije iz OVE za finančne spodbude. Zagotoviti pravno podlago za obvezno prigradnjo SHEE (vse 2026 Sprejeta pravna tehnologije: ČHE, baterijski sistemi, Power2x in podobno) k novim podlaga velikim sončnim elektrarnam, ki bo zagotavljali vsaj 25-odstotno zmogljivost njihove nazivne moči (kW). SHEE mora zagotavljati kapaciteto (kWh) za 2 do 4 ure delovanja pri nazivni moči. sklop Proučitev možnosti dodatnih reverzibilnih agregatov na obstoječih Spodbujanje izgradnje instrumentov HE. sistemov hranjenja (predpisi, M13.7 MOPE SHEE na osnovi baterij (Li-ion, VRB in podobno) se spodbuja in električne energije finančne (SHEE) spodbude vgrajuje skupaj z novimi kapacitetami OVE s ciljem zagotavljanja ozaveščanje) storitve izravnave in fleksibilnosti delovanja že na lokaciji proizvodnih naprav OVE. Spodbujanje razvoja SHEE na osnovi pretvorbe v vodik in naprej v sintetična plinasta ali tekoča goriva (povezati z lokacijami z zmogljivim električnim in plinskim omrežjem z možnostjo izkoriščanja odvečne toplote ter povezovanje z drugimi energetskimi sektorji). Glej tudi ukrepe v poglavju 3.1.8. Vzpostavitev spodbudnih pogojev uporabe omrežja za razvoj in 2026 Sprejeta pravna delovanje vseh SHEE (spodbudne tarife, moratorij na plačevanje podlaga omrežnine – 10 let za ČHE in podobno). Spremljanje rabe Priprava zakonske podlage v zakonu, ki ureja področje kmetijstva, 2026 Izdelana zakonska Sprejeta zakonska podlaga 2026 energije in OVE, za spremljanje energije in za spremljanje obnovljivih virov energije podlaga M13.8 predpis MKGP v kmetijstvu. Določitev pogojev za dvojno rabo kmetijskih zemljišč vključno z dvojno rabo, iz vidika obnovljivih virov energije in kmetijske pridelave. (Aktivnost v kmetijstvu se izvaja v povezavi z ukrepoma M16.4 in M16.4b.) 136 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.1.7 — Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH)

3.1.7 Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH) Preglednica 30: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) spodbujanja razvoja sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja na OVE in odvečno toploto Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Prenova ZSROVE v okviru prenosa novih direktiv URE in OVE: 2025 Skupni delež OVE v 2030: 30 % obvezno povečanje deleža toplote iz OVE in OT v obdobju od leta SDOH 2021 do leta 2030 za vsaj 2,2 % letno oziroma doseganje skupnega deleža vsaj 25 % v letu 2030 in vsaj 40 % v letu 2035. Na podlagi Obvezni delež OVE in MOPE, analize vrzeli med dejanskim stanjem in ciljnim deležem se predvidi OT v sistemih M14.1 zakonodajni Agencija za uvedba modela spodbud, ki bo stimuliral SDOH za hitrejše daljinskega ogrevanja energijo povečevanje deleža OVE in OT. Na podlagi analize trajnostnih in hlajenja (SDOH) načrtov SDOH, ki jo izvede Agencija za energijo, morajo sistemi SDOH dopolniti trajnostne načrte, ki ne dosegajo kriterijev po prenovljeni direktivi EED. Glej tudi ukrep M12.2. Vzpostavitev podpornega okolja: 2025 Vzpostavljena 1 • usposabljanje, tehnična pomoč pri pripravi projektov in drugo organizacija in za kakovostno pripravo in izvajanje trajnostnih načrtov SDOH financiranje MOPE, Doseganje (prenove, širitve in novogradnje) ter tehnične pomoči M14.2 organizacijski Agencija za učinkovitosti SDOH • učinkovito spremljanje izvajanja, vključno z digitalizacijo Informacijska energijo procesov. Glej tudi ukrep M11.1 in M35.10. platforma za spremljanje izvajanja Zagotavljaje stabilnih, predvidljivih in zadostnih finančnih sredstev 2024 Zagotovljena • Vsaj 20 mio EUR do leta 2025 in redno izvajanje razpisov za spodbujanje: zadostna finančna • Vsaj 80 mio EUR do leta 2030 • investicij v trajnostne prenove in širitev omrežij SDOH (dvig sredstva in učinkovitosti in zmanjševanje toplotnih izgub, zniževanje objavljen časovni temperaturnih režimov, prenove toplotnih postaj, priklop novih načrt izvajanja Finančne spodbude za odjemalcev in drugo), razpisov ekonomski M14.3 razvoj učinkovitih (finančne MOPE • razogljičenja proizvodnje toplote in hladu v SDOH z SDOH spodbude) vključevanjem OVE in odvečne toplote (OT) iz centralnih in razpršenih virov (velike TČ in podobno), • gradnje mikrosistemov DO na OVE (lesna biomasa, geotermalna in sončna energija) in OT, • inovativnih tehnoloških rešitev izrabe OVE in OT z demonstracijskimi projekti, 137 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti • povezovanja SDOH z drugimi energetskimi sektorji in optimizacija sistemov z integracijo hranilnikov energije, prožnih virov, visokoučinkovite SPTE in drugo, • naprednih energetskih storitev, ki temeljijo na digitalizaciji, prilagajanju proizvodnje in odjema, aktivnem upravljanju omrežja in odjema in drugo. Za spodbujanje rabe odvečne toplote v SDOH glej ukrep M21.3, za spodbujanje rabe OVE ukrep M12.2 in druge ukrepe v poglavju 3.1.6. Uskladitev politik in kriterijev za dodeljevanje finančnih spodbud URE in OVE, ki omogoča visoko stopnjo izkoriščenosti (oziroma priklopov na) SDOH in cenovno konkurenčnost v primerjavi z drugimi načini ogrevanja. Preglednica 31: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) spodbujanja razvoja sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja na OVE in odvečno toploto Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Vzpostavitev podpornega okolja za pripravo lokalnih energetskih konceptov – glej tudi ukrepe v poglavju 3.1.8. Podpora skladnemu načrtovanje Uporaba strokovnih podlag za izboljšave predpisov in instrumentov (strokovne za podpore. lokalnemu M15.1 podlage) ter MOPE, MNVP Usmerjanje prednostne rabe energentov za oskrbo s toploto in energetskemu spremljanje in hladom na lokalni ravni, ki podpirajo načela trajnostnega razvoja, načrtovanju poročanje energetsko učinkovitost in rabo OVE ter omogočajo enakovredne možnosti tudi za SDOH: usposabljanje pripravljalcev LEK in občinskih prostorskih aktov. Glej ukrepe v poglavju 3.1.8. MOPE, Uvedba reguliranega donosa na sredstva za izvajalce daljinskega 2025 Sprememba Akta o 1 Agencija za ogrevanja in hlajenja. metodologiji za Prilagoditev energijo oblikovanje cene zakonodajnih podlag in Zagotovitev zakonodajnih podlag za oblikovanje naprednih tarifnih 2026 toplote za daljinsko 1 M15.2 predpisi ogrevanje regulatornega okvira modelov – na primer motivacijskega variabilnega dela tarife Agencija za SDOH (bonus/malus) v odvisnosti od temperature povratka (znižanje energijo temperature v distribucijskem omrežju), spodbujanje aktivne vloge odjemalcev (prilagajanje, prosumerji) in drugo. 138 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Analiza potenciala za pridobivanje toplote iz geotermalne energije 2025 Priprava strokovnih 1 z direktno rabo ali s pomočjo velikih toplotnih črpalk in preučitev podlag možnosti za gradnjo hranilnikov toplote (in hladu) večjih kapacitet, ki bodo omogočali shranjevanje energije tudi za daljša časovna obdobja. Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4, M16.4b in M13.1. Določanje potenciala za učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja Priprava strokovnih in hlajenja, ki bi uporabljali geotermalno energijo v kombinaciji z strokovne drugimi OVE ter identifikacija prednostnih območij oziroma M15.3 podlag za usmerjanje MOPE podlage pomembnih območij, ki so v javnem interesu zaradi prostorsko razvoja SDOH različno razporejenega visokega potenciala – za rabo v kmetijstvu (rastlinjaki in hladilnice) ter stavbah in industriji (ogrevanje in hlajenje). Vzporedno s tem zagotoviti oblikovanje projektnih pogojev glede sprejemljivih vplivov na okolje ter posebnih tehničnih ukrepov za doseganje sprejemljivosti vplivov na okolje, vključno z vplivi na podzemno vodo, ter vzpostaviti proces periodičnega posodabljanja teh strokovnih podlag. Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4, M16.4b in M13.1. Preučitev in po potrebi oblikovanje finančnih in regulatornih 2027 1 mehanizmov za zmanjševanje finančnih tveganj poslovanja zaradi potrebnih velikih in dolgoročnih investicij v SDOH. Priprava smernic in izvedbenih dokumentov (na primer sporazumi, 2027 1 podporne Priprava pogodbe in podobno) za podpro razvoju oskrbe s toploto po modelu Nadgradnja aktivnosti instrumentov »toplota kot storitev«. podpornega okolja za M15.4 MOPE Vzpostavitev podpornega okolja za pogodbeno zagotavljanje 2026 1 razvoj učinkovitih prihrankov energije (prenova toplotnih postaj, ukrepi na internih SDOH ogrevalnih sistemih – obveznost doseganja prihrankov energije). Določitev meril in pogojev za centralizirano oskrbo javnih stavb s 2025 1 toploto in hladom z namenom vzpostavitve jedrnih kapacitet načrtovanje Določitev meril toplotnega odjema ter ustvarjanja pogojev za širitev in stabilen trajnostni razvoj SDOH. Informiranje in aktivna Zagotovitev transparentnih in analitičnih podatkov in informacij 2024 Vzpostavitev 1 vloga odjemalcev končnemu odjemalcu (ekološka izkaznica SDOH, merjena učinkovitega M15.5 informiranje MOPE energetska izkaznica stavbe, vključno z informiranjem in informiranja toplote in hladu iz ozaveščanjem glede možnosti ukrepanja odjemalcev). odjemalcev SDOH 139 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.1.8 — Ukrepi prostorskega načrtovanja za prehod v podnebno nevtralno družbo

3.1.8 Ukrepi prostorskega načrtovanja za prehod v podnebno nevtralno družbo Preglednica 32: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) prostorskega načrtovanja na področjih URE, OVE in NO virov Po predhodnem dogovoru bosta MOPE in MNVP del ukrepov s področja prostorskega načrtovanja prenesla in izvajala v okviru Akcijskega načrta za izvajanje SPRS in jih v AN SPRS dopolnila s komplementarnimi ukrepi v podporo izvajanju NEPN. Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Prenova Splošnih smernic s področja energetike na podlagi 2025 Zakona o urejanju prostora, tudi z vključevanjem novih tehnologij MOPE, NUP (na primer za načrtovanje infrastrukture za oskrbo z vodikom in drugimi obnovljivimi in nizkoogljičnimi gorivi). Opredelitev ureditev, ki se lahko izvajajo kot vzdrževalna 2024‒2030 MOPE dela v javno korist (VDJK). Priprava in Priprava strokovnih podlag za umeščanje globoke in plitve 2025 2025: strokovne podlage in posodobitev MNVP, MOPE, geotermalne energije ter priprava in sprejetje uredbe o zavarovanju 2026 predlog uredbe zakonodaje za MKGP vodovarstvenih območij. 2026 (prva polovica): sprejetje M16.1 predpis uredbe prostorsko načrtovanje URE, OVE MK, ZVKDS, Priprava smernic za vrednotenje posegov, povezanih z umeščanjem 2025 in NO virov MOPE in obratovanjem VE in SE v območja varstva kulturne dediščine. Priprava strokovnih podlag za usmerjanje izgradnje in upravljanje 2025 emisij hrupa iz vetrnih elektrarn, priprava priporočil in po potrebi nadgradnja zakonodaje za področje obremenitev okolja s hrupom. MOPE Sprememba Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, kjer se v skladu s prakso v drugih državah prilagodi (zniža dosedanji) kriterij pri VE za izvedbo PVO. 140 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Pregled in po potrebi nadgradnja pravnih aktov, smernic in 2024 navodil za postopke CPVO na ravni programov oziroma strateških dokumentov v skladu z najboljšo prakso držav EU (z namenom, da se pri uporabi teh postopkov prepreči podvajanje odločitev in njihovih presoj, poveča učinkovitost, presoja integrira v postopke načrtovanja in se opredeli kot optimizacijsko orodje, zagotovi zgodnje sodelovanje oziroma vključevanje javnosti, zagotovi transparentnost, še posebej pri postopkih uveljavljanja izjem oziroma prevlade javnega interesa in podobno). Priprava metodologije za presojo vplivov VE in SE na okolje (cilji, merila, podatki, metode, vključno z monitoringi) in usmerjanje investitorjev za doseganje okoljskih ciljev. V postopku CPVO in PVO se za oceno hrupa vetrnih elektrarn pri stavbah z varovanimi prostori zagotovi modeliranje širjenja hrupa (infrazvočno in slišno Izboljšava postopkov območje zvoka, vključno z nizkimi frekvencami) v okolju glede na M16.2 zakonodajni MOPE tip VE, razgibanost reliefa in posebnosti meteoroloških dejavnikov. CPVO in PVO Odpravijo se vrzeli v metodologiji glede analiz vidne izpos- tavljenosti, presoji vplivov na podobo in pomen krajine ter presoji vplivov na bivalno okolje (potencialno se določi tudi minimalna oddaljenost od bivalnih objektov). Priprava oziroma posodobitev smernic in navodil za 2025 postopke CPVO in PVO za ocenjevanje vpliva na blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Priprava metodologije presoje vplivov na podnebje in podnebne 2028 odpornosti v postopkih PVO in CPVO. Nadgradnja smernic in navodil. Priprava in izvedba izobraževanj in usposabljanj za presojevalce v Od 2027 okoljskih presojah, izdelovalce okoljskih poročil ter poročil o vplivih kontinuirano na okolje, projektante in investitorje. naprej 141 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Pregled in po potrebi nadgradnja zakonodaje, ki ureja 2025 uveljavljanje izjem pri drugih ciljih v javnem interesu oziroma zakonodaja MOPE postopkov prevlade javnega interesa.157 Te postopke je nujno omogočiti, kar pa ne prejudicira njihovega izida. Priprava potrebnih dopolnitev strokovnih in drugih podlag 2024‒2030 v primerih presoj upravičenosti prevlade javnega interesa načrtovanje oziroma postopkov uveljavljanja izjem pri drugih ciljih v MOPE, MNVP (podlage) javnem interesu (za HE, VE in ČHE). Izboljšava izvajanja Priprava smernic za zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti izvedbe postopkov za postopka (vsebinski, postopkovni in pravni vidik). uveljavljanje izjem pri Priprava 2024‒2030 M16.3 drugih ciljih v javnem • smernic za izvedbo prevlade po ZON in določitev izjem po ZV-1 interesu za programe na podlagi smernic oziroma gradiv EK. Vzporedno s pripravo in projekte OVE156 strokovnih podlag MOPE in MNVP opredelita tudi potrebe in zagotovita pripravo: načrtovanje MOPE, MNVP, • kataloga za to potrebnih podatkov o stanju narave (vrst in (podlage) ZRSVN habitatnih tipov) ter voda, • metodologij za posnetek stanja narave (vrst in habitatnih tipov), • metodologije za oceno stanja voda pri uveljavitvi izjem. Redno spremljanje stanja (vrst in habitatnih tipov) in stanja voda. Izdelava strokovnih podlag s ciljem identifikacije potencialnih Stalna naloga Priprava strokovnih prednostnih območij za oskrbo z obnovljivimi viri in drugimi podlag s kartami nizkoogljičnimi viri energije za oskrbo s toploto, električno energijo potenciala in gorivi, vključno z omrežji in shranjevanjem energije, z 2025: električna upoštevanjem občutljivosti in sprejemljivosti vplivov na okolje kot energija (točki 1 Priprava strokovnih načrtovanje, MOPE, MNVP, podlag za načrtovanje ureditev državnega pomena, in 2) podlag za prostorsko M16.4 strokovne občine, razvojne regionalno prostorsko načrtovanje in kot skupna strokovna 2026: električna načrtovanje URE, OVE podlage regije izhodišča za energetsko in prostorsko načrtovanje na energija (točka 3) in NO virov lokalni ravni in sicer: 2026: oskrba s 1. nadgradnja obstoječih strokovnih podlag (RES toploto, Slovenia) za VE in SE (PV) ter s tem povezanim prenosom, 2026: raba energije, distribucijo in shranjevanjem električne energije, emisijske karte, 2. priprava strokovnih podlag za HE >10 MW in ČHE, 156 Postopki prevlade javnega interesa so, v skladu z zakonodajo, skrajni ukrep, ko so izčrpane vse druge alternative. 157 Na primer prek razpisa za ciljni raziskovalni projekt. 142 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti 3. priprava strokovnih podlag za druge naprave OVE za 2030: novi viri, po proizvodnjo električne energije: geotermalnih elektrarn potrebi ažuriranje (glej tudi ukrep M12.4), SPTE na lesno biomaso, mHE in drugo drugih strokovnih ter s tem povezanim prenosom, distribucijo in shranjevanjem podlag električne energije, 4. priprava strokovnih podlag za umeščanje v prostor naprav za oskrbo s toploto in hladom (plitva geotermalna energija, hidrotermalna energija, sistemi daljinskega ogrevanja in drugo) (Glej tudi ukrep M13.1 in M15.1.), 5. priprava strokovnih podlag za umeščanje v prostor naprave za oskrbo (proizvodnja, prenosi in distribucija ter shranjevanje) z vodikom, biometanom in drugimi sintetičnimi obnovljivimi in nizkoogljičnimi plinastimi in tekočimi gorivi, 6. priprava strokovnih podlag s področja rabe energije (toplotne karte: raba energije v stavbah, odvečna toplota (čistilne naprave in drugo)), 7. nadgradnja emisijske karte in drugih strokovnih podlag za zagotavljanje kakovosti zraka na lokalnem nivoju (za emisije, ki izhajajo iz rabe in oskrbe z energijo). Strokovna podlaga analizira in oceni občutljivost z vidika varstva narave, upravljanja z vodami, kulturne dediščine idr. ter preveri tudi ranljivost, v katero se vključijo tudi vplivi na krajino in prebivalstvo – obstoječe strokovne podlage se dopolnijo z ocenami vedutne izpostavljenosti in vpliva na kakovost bivanja. Oceni se tudi ranljivost na posledice podnebnih sprememb. Obstoječe strokovne podlage se dopolnijo tako, da bodo v analizo zajeti in preverjeni tudi potenciali za izkoriščanje OVE na območjih Nature 2000, kulturne dediščine in drugega ter klasificirani glede tveganja za bistvene vplive na okolje. Zaradi različnega stanja analiz potencialov po tehnologijah so predvidene tudi podporne raziskave in strokovne podlage, potrebne za identifikacijo prednostnih območij na ravni države, kot so zagotovitev in vzdrževanje relevantnih zbirk podatkov o obstoječih napravah mHE, OVE, dopolnitve analiz tehničnega potenciala in kart potenciala, nadgradnja podatkov, meril in metodologij za ocenjevanje vpliva na okolje in sprejemljivosti in drugo. 143 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Opredelitev meril za določanje primernih območij za SE in VE, vključno z njihovim priključevanjem na elektroenergetska omrežja, v RPP in priprava strokovnih podlag za OVE in za druge nizkoogljične vire energije za pripravo RPP. Priprava enotnih strokovnih izhodišč za pripravo OPPN in OPN, v povezavi s pripravo strokovnih podlag za LEK. Izdelava tematskega akcijskega programa za sončne 2025 Opredelitev (fotonapetostne) in vetrne elektrarne za opredelitev prednostnih prednostih lokacij za lokacij za te naprave in potencialnih drugih lokacij najmanj v skupne zmogljivosti: obsegu, potrebnem za doseganje ciljev NEPN do leta 2030 v skladu VE: 147 MW z ZUNPEOVE in ZUreP. Zagotovi se ustrezno vključevanje lokalnih SE: 2700 MW skupnosti v pripravo dokumenta. Identifikacija možnosti za smotrno povezovanje posameznih ureditev v eno pobudo za DPN. Sončne elektrarne se načrtujejo izven kmetijskih zemljišč, z izjemo spremljajoče rabe. V primeru poseganja v vodovarstvena območja in načrtovana VVO se izvedeta analiza in ocena kumulativnih vplivov posegov na ta Tematski prostorski načrtovanje območja (opredelijo se nosilna sposobnost nekega območja in programi za OVE in (strateški pogoji ter potrebni omilitveni ukrepi). M16.4a MNVP, MOPE druge nizkoogljične prostorski dokumenti) Prenova tematskega akcijskega programa za sončne 2030 Prenova TAP, v vire (fotonapetostne) in vetrne elektrarne v skladu s ZUNPEOVE skladu s cilji OVE za in po potrebi v skladu z ReSPR50, opredelitev območij z večjo leto 2040 prostorsko ustreznostjo za druge OVE kot podlaga za nadaljnje načrtovanje na državni, regionalni ali lokalni ravni do leta 2040. Izdelava tematskega akcijskega programa za postavitev 2026 Sprejetje TAP za HE novih hidroelektrarn z nazivno močjo nad 10 MW ob preveritvi hidroenergetskega potenciala in uskladitvi z zahtevami za varstvo vodnih in obvodnih habitatov, voda ter ekološke povezljivosti (kot zahteva ReSPR50). Izdelava tematskega akcijskega programa za postavitev novih 2026 Sprejetje TAP za HE 1 črpalnih elektrarn. 144 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Izdelava in delovanje EnergIS (energetskega informacijskega 2024‒2030 2026: vzpostavitev sistema oziroma nove spletne storitve), ki bo omogočal pregled sistema, objava energetskih vsebin v Sloveniji na enem mestu najširšemu krogu spletne storitve, uporabnikov in dostop do njih. Podpiral bo procese načrtovanja 2026‒2030: rabe in oskrbe z energijo, zlasti za pripravo lokalnih energetskih zagotavljanje konceptov (LEK), občinskih in regionalnih prostorskih aktov. dostopnosti Namen EnergIS je povezovati izbrane obstoječe podatke, povezane podatkov in nadgradnja sistema z energetiko iz obstoječih informacijskih sistemov in EIKS (glej ukrep M19.9) ter nuditi fleksibilno in razširljivo spletno storitev za 2030: število LEK in učinkovito hrambo, povezovanje, analizo, upravljanje, iskanje in prostorskih aktov, pripravljenih na prikaz teh podatkov. Zasnovan je na uporabi spletnih geoinfor- podlagi podatkov macijskih (GIS) tehnologij. Ključne aktivnosti so: EnergIS • vzpostavitev postopkov in organizacijske strukture za celovito upravljanje podatkovnih zbirk, • vzpostavitev in informacijska podpora za zagotavljanje MOPE, MNVP, dostopnosti in povezljivosti podatkov v sistemu, vsa druga • zagotavljanje povezljivosti in komplementarnosti s platformami Digitalna platforma ministrstva, kot so e-prostor in Atlas okolja, NARCIS in drugo, energetskih načrtovanje, elektrooperater, M16.4b • upravljanje podatkovnih zbirk in sistemov (ažuriranje podatkov prostorskih podatkov v spremljanje distribucije, Agencija za podatkovnih, uporabniška podpora in drugo). Sloveniji (EnergIS) energijo, Borzen Sistem bo zagotavljal in upravljal podatkovne zbirke/karte, ki in drugi izhajajo iz zbirk podatkov in strokovnih podlag vrednotenja potencialov (kart potencialov, glej ukrep M16.4) in bo obsegal: 1. energetske karte stanja: prostorsko spremljanje naprav OVE, ki vsebuje tudi podatek o varstvenih režimih s področja varstva okolja (kot je opredeljeno v M13.3), toplotno karto Slovenije, emisijsko karto Slovenije, karte GJI, razpoložljivosti omrežja za priključevanje OVE in podobno, 2. karte potencialov: URE (perspektivne toplotne karte, karte potencialov in virov OT in drugo), potenciali OVE (klasificirani glede vplivov na okolje in drugo), projekcije razpoložljivosti omrežja in podobno, 3. energetske karte lokalnih skupnosti kot podlaga za prednostno uporabo lokalnih virov energije, povezovanje med lokalnimi skupnostmi in druge prostorske podlage (v okviru digitalnih lokalnih energetskih konceptov, tako imenovani digiLEK, priprave občinskih prostorskih aktov). 145 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Vključitev v RPP: uskladitev in določitev prednostnih in 2026 Sprejetje TAP za 1 Vključevanje URE, OVE načrtovanje potencialnih območij za razvoj OVE do 10 MW, ki niso zajeta v TAP ČHE MOPE, MNVP, in NO virov v (strateški in so relevantna za načrtovanje na regionalni ravni. Vključitev M16.5 občine, razvojne regionalne prostorske prostorski območij iz TAP v RPP in njihova konkretizacija v prostoru, kar mora regije plane (RPP) dokumenti) temeljiti na metodah prostorskega načrtovanja in strateškega ocenjevanja vplivov na okolje. Podpora pri pripravi strokovnih podlag za posamezne OPN in 2024‒2030 Število občin, ki v bdk MNVP, MOPE OPPN (krajinska zasnova ...). svojih aktih usmerjajo ukrepe občine Priprava strokovnih podlag za OPN in OPPN. 2024‒2030 Izboljšanje URE ter vključevanja URE, Pregled in po potrebi prenova OPN in OPPN tako, da bodo 2024‒2028 izkoriščanja, OVE in OVE in NO virov v občine, MOPE spodbujali in usmerjali ukrepe s področja energetike in druge NO vire načrtovanje ukrepe za prehod v podnebno nevtralno družbo. občinske prostorske (strateški M16.6 načrte (OPN) in prostorski Aktivna vloga države s spodbujanjem občin in usmerjanjem 2024‒2030 podrobne občinske dokumenti) MNVP, MOPE, procesa prenove OPPN in OPN ter podporo občinam s prostorskim prostorske načrte MJU, občine redom in drugim. V ta namen tudi priprava priporočil in izobraževanj za izdelovalce OPPN in OPN. (OPPN) Zagotavljanje financiranja za izvedbo nalog občin, povezanih z 2024‒2030 MOPE, MJU, umeščanjem OVE v prostor (s pripravo OPN, OPPN, strokovnih občine podlag in podobno). Priprava prostorskih aktov za ureditve državnega pomena 2026 Skupna moč VE: 147 MW za neznanega investitorja za ustrezne lokacije v skladu s elektrarn v sprejetih SE: do 2700 MW sprejetim tematskim akcijskim programom za vetrne elektrarne in prostorskih aktih fotonapetostne elektrarne, MOPE kot pobudnik in naročnik DPN in MOPE, MNVP, naročnik njegovih strokovnih podlag, MNVP z vsebinskim in občine procesnim vodenjem umeščanja (oziroma pooblaščena institucija). Združevanje pobud za skupen DPN, kadar gre za načrtovanje Priprava uredb o prostorskih ureditev na istem območju oziroma kadar je to najustreznejših načrtovanje smiselno. variantah (UNV) in (izvedbeni M16.7 Vodenje postopkov priprave in odločanja, povezanega s 2030 Učinkovito izvajanje državnih prostorskih prostorski dokumenti) pripravo DPN, CPVO in pridobivanjem gradbenih dovoljenj za HE postopkov načrtov (DPN) za OVE MNVP, MOPE in ČHE. (Cilj ukrepa je, da se izvedba postopkov omogoči, kar ne in NO vire prejudicira odločitev.) (Glej tudi ukrepa M30.3.) Zagotavljanje pogojev za učinkovito izvedbo postopkov. MOPE, MNVP Priprava DPN za jedrsko elektrarno (glej tudi ukrep M30.2). 2026 Izdelan DPN 1 Priprava DPN in drugih izvedbenih prostorskih aktov za projekte 2030 Izdelani DPN in bdk MOPE, MNVP, OVE in oskrbe z drugimi nizkoogljičnimi viri (vodik in drugo), ki bodo drugi izvedbeni akti občine realizirani v obdobju 2030‒2035. v skladu s cilji 146 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Krepitev kadrovskih zmogljivosti: Stalna naloga bdk bdk (v okviru priprave AN • na MOPE, MNVP za prostorsko načrtovanje prehoda v NOD, ReSPR2050) krepitev zmogljivosti nosilcev urejanja prostora (število, znanje, kompetence), • na upravnih organih, ki vodijo postopke izdaje GD in podobno, • nadgrajevanje znanj in kompetenc projektantov in prostorskih načrtovalcev (nove tehnologije, vplivi na okolje, vključevanje javnosti …). Organiziranje dela in Optimizacija načrtovalskega procesa in postopkov: postopkov za MOPE, MNVP, • z izboljšavami organiziranosti dela in izboljšavami pri vodenju drugi postopkov, M16.9 prostorsko načrtovanje občine, ZAPS, (organizacijski) prehoda v podnebno IZS • s krepitvijo horizontalnega sodelovanja/usklajevanja deležnikov nevtralno družbo (sistem redne koordinacije), • s krepitvijo povezovanja resornih/sektorskih ukrepov, • s sinhronizacijo/integracijo postopkov/aktov (opredeliti, kaj se načrtuje v katerem od njih) z namenom racionalizacije in fokusiranja načrtovanja, • z nadgradnjo v mehanizmov za razreševanje konfliktov v postopkih med nosilci urejanja prostora in nosilci ukrepov, • organizacijo komunikacijskih aktivnosti: opredelitvijo odgovornosti in usklajevanja komunikacije z javnostmi. Podpora prebivalstvu, investitorjem in občinam pri prostorskem Stalna naloga in energetskem načrtovanju in izvedbi projektov: • usposabljanje vseh akterjev in razvoj kompetenc, na primer izobraževanje za občinske strokovne službe in prostorske načrtovalce, pripravljavce LEK (predstavitev rešitev za področje URE, tehnologij za rabo OVE, metodologij za določanje Podpora akterjem za MOPE, MNVP, primernih lokacij, potencialnih vplivov na okolje, za delo z prostorsko in lokalno sklop deležniki/javnostmi in drugo),

16.10 — Borzen, MJU,

16.10 Borzen, MJU, načrtovanje URE, OVE instrumentov občine • javno dostopna spletna platforma z vsemi informacijami za in NO virov načrtovanje URE in OVE (zbrana ključna zakonodaja, prikaz AP, prikaz sprejetih DPN in DPN v teku, ključni kontakti, primeri dobre prakse, strokovne podlage in drugo) (glej tudi ukrep M13.2), • kontaktna točka za zagotavljanje informacij in svetovanje akterjem, 147 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti • nadgradnja kontaktnih točk za URE in OVE zagotavljanje stalne strokovne pomoči/asistence pri prostorskem načrtovanju za različne ciljne skupine (občine, državni investitorji, zasebni investitorji in drugo), • podpora razvoju investicij za prehod v NOD, kot je opredeljeno v ukrepu M11.1 (tehnična pomoč in s tem povezani organizacijski ukrepi), • skrb za javni interes in za ranljive skupine. Analize strokovnih podlag za prostorske akte in okoljskih 2026 MOPE, MNVP poročil v skladu z določbami 15. člena ZUNPEOVE. Redna evalvacija: Stalna naloga • postopkov umeščanja v prostor (izvajanja zakonodaje, ovir, dobre in slabe prakse) z namenom optimizacije postopkov, MOPE, MNVP • spremljajočega gradiva projektov URE, OVE in NO virov kot podlaga za izboljšanje programov usposabljanja, prenovo Spodbujanje strokovnih podlag, priročnikov in podobno kakovosti za • ter projektov. M16.11 drugo prostorsko načrtovane Nadzor za dosledno izvajanje zakonodaje (na primer izvajanje Stalna naloga URE, OVE in NO virov v skladu s projektnimi rešitvami ter izvajanje omilitvenih ukrepov in monitoringa). Proučiti in okrepiti izvajanje upoštevanje projektnih rešitev in MOPE, MNVP omilitvenih ukrepov (na primer kadrovska okrepitev inšpekcije, disciplinska in kazenska odgovornost izvajalcev, kazenska odgovornost investitorjev). Proučitev in po potrebi nadgradnja zakonodaje, ki bo razrešila nedorečenosti glede inšpekcijskega nadzora. Zgodnje sodelovanje z javnostjo na potencialnih območjih Stalna naloga za izkoriščanje OVE: vključevanja javnosti na potencialnih lokacijah MOPE, MNVP, že v pripravo TAP. Krepitev sodelovanja občine Zagotavljati pregledno, proaktivno, aktualno in ustrezno z javnostjo za informiranje in odzivnost pri komunikaciji. prostorsko M16.12 informacijski Dobro in kontinuirano komuniciranje s splošno javnostjo in Stalna naloga načrtovanje prehoda v jasna javna razprava o možnostih doseganja ciljev OVE, prostorskih podnebno nevtralno MOPE, MNVP, alternativah in vplivih projektov OVE z vključevanjem strokovnih družbo argumentov in odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti. občine Sprotno spremljanje stanja in nadgradnja komunikacijskih aktivnosti za splošno javnost v skladu s potrebami. 148 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Zagotoviti ustrezno vodenje komunikacijskih aktivnosti v Stalna naloga podporo prostorskemu načrtovanju prehoda v NOD, kar vključuje MOPE, MNVP, načrtovanje, organiziranje, usklajevanje, usposabljanje akterjev, občine angažiranje strokovnih podlag in podpore, spremljanje učinkov komunikacijskih aktivnosti in podobno. Priprava priročnikov ter drugi mehanizmi promocije in spodbujanja dobre prakse za prostorsko načrtovanje objektov 2025 drugi, in ureditev za: 2027 informacijski, MOPE, MNVP • rabo vetrne in sončne energije (kot dopolnitev predpisov in raziskovalni Razvoj in prenos smernic) vključno s primeri dobre prakse, strokovnega znanja • za oskrbo s toploto, zlasti za geotermalno energijo in drugo. ter izkušenj za Spodbujanje razvoja in koncentracije znanja s tega področja z Stalna naloga izboljšanje mehanizmi, kot so CRP in drugi. M16.13 prostorskega Ohranjanje znanja in nadaljnji razvoj znanja za načrtovanje načrtovanja prehoda v in gradnjo energetskih objektov kot del večnamenskosti rabe podnebno nevtralno MOPE, MNVP, prostora, vključno z razvojem znanja o vplivih OVE na okolje in za družbo drugi MVZI, ZAPS, načrtovanje ukrepov za minimiziranje vplivov. IZS, ARSO Prenos znanja in dobrih praks iz EU na tem področju. Vključevanje vsebin s področja prostorskega načrtovanja naprav OVE in drugih podnebnih ukrepov v sistem obveznega strokovnega izobraževanja ZAPS in IZS. Integracija prostorskih vidikov blaženja in prilagajanja na podnebne 2025 spremembe v sektorske, splošne razvojne ter prostorske strateške in izvedbene dokumente v skladu s cilji NEPN in ReSPR50. Zlasti okrepljena vloga ukrepov s področja prostorskega 2029 Drugi ukrepi načrtovanja in drugih prostorskih vidikov v prenovi ReDSS50 in prostorskega strokovnih podlag zanjo. načrtovanje, MOPE, MNVP, M16.15 načrtovanja za prehod predpisi MSP Priprava smernic za trajnostno urejanje naselij in drugih prostorskih 2024 Pripravljene v podnebno nevtralno ureditev za potrebe prostorskih načrtov na občinski ravni (OPN, smernice in odporno družbo OPPN) in drugih prostorskih načrtov. Izdelava smernic in priporočil za strateško načrtovanje zelene 2026 Pripravljene logistike na državni ravni (se pripravlja v sklopu projekta LIFE IP smernice in Care4Climate). priporočila 149 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.2 — Razsežnost energetska učinkovitost

3.2 Razsežnost energetska učinkovitost Opomba: Za ukrepe/instrumente s področja URE glej tudi poglavja: 3.1.5, 3.1.8 in 3.6.

3.2.1 — Večsektorski ukrepi URE

3.2.1 Večsektorski ukrepi URE Preglednica 33: Pregled novih večsektorskih instrumentov (NEPN 2024) URE Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti (po letih) ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti Priprava podlag (metodologij, postopkov vrednotenja in odločanja, 2025 Pripravljeni podatkovnih podpor, izvedbenih načrtov in drugega) za podporo 2026 metodologija, uveljavljanju načela energetska učinkovitost na prvem mestu pri rabi 2027 postopki in in oskrbi z energijo na vseh ravneh odločanja o projektih, naročanja izvedbeni načrti: ter načrtovanju programov, investicij in podpornih shem: 2027. M36.7 Priprava podlag za • energetska podjetja, druge gospodarske ter okoljske javne službe, Podatki, nadgradnja (prenos načrtovanje, regulator, upravljalec državnega premoženja, metodologije, uveljavljanje načela iz spremljanje, MOPE • lokalne skupnosti, podpora izvajanju: energetska učinkovitost poglavj predpisi stalna naloga. na prvem mestu • državni krovni in sektorski programi in programi financiranja a 3.6) (usmerjanje vseh subvencij, zelenih javnih naročil in drugega), • drugo. Priprava tehnične pomoči in paketnih rešitev (subvencije + svetovanje in podobno) za izvajanje ukrepov (glej ukrep M11.1). Spremljanje uveljavljanja načela. 150 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti (po letih) ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti Nadaljevanje izvajanja obveznosti zagotavljanja prihrankov v skladu z 2030 Skupni kumulativni 2021‒2030: 7849 GWh, EED v obdobju 2021–2030: prihranek za letne prihranke glej MOPE, Agencija poglavje 2.2.2 • z doseganjem prihrankov dobaviteljev energije ter za energijo, Eko • z alternativnim ukrepom – izvajanjem programov EKO sklada, sklop sklad, Borzen Borzena, ukrepov v okviru kohezijske politike in drugih programov instrumentov spodbujanja URE iz javnih virov financiranja. Ukrepi za doseganje deleža potrebnih skupnih prihrankov energije 2030 Kumulativni 2021‒2030: 573 GWh MOPE, Eko pri energetsko revnih gospodinjstvih v skladu z določili tretjega prihranek prihranka pri energetsko sklad odstavka 8. člena Direktive EED so opredeljeni v ukrepu M31.3. revnih gospodinjstvih M21.2 Nadgradnja sheme (ukrep zagotavljanja Opredelitev ciljev za doseganje prihrankov dobaviteljev energije do 2024 Prenova ZURE Sprejetje zakona zakonodajni MOPE leta 2030 v skladu z EED. ni nov) prihrankov Dopolnitev metodologije za spremljanje prihrankov, (glej tudi ukrep 2030 Vzpostavitev M28.20). sistema spremljanja Nadgradnja sistema spremljanja prihrankov in zagotavljanja kakovosti na Borzenu (2025) ocen ter izvajanja sheme. V tem okviru vzpostavitev sistema predpis, MOPE, Agencija spremljanja prihrankov energije za vse ciljne spodbude URE (Borzen, spremljanje za energijo ukrepov v okviru kohezijske politike in drugih programov spodbujanja URE iz javnih virov financiranja in drugo). Dopolnitev obveznosti pri poročanju s poročanjem o prispevku ukrepov k doseganju drugih ciljev NEPN (OVE, TGP in drugo). Vzpostavitev podatkovne zbirke in proučitev oblikovanja 2026 Vzpostavitev zbirke 1 (nacionalnega) registra virov odvečne toplote (OT). Aktivnost se Odločitev glede izvaja v povezavi z ukrepoma M16.4 in M16.4b. uvedbe registra Sprejeta odločitev Priprava strokovnih podlag in vzpostavitev podpornega okolja za 2026 Priprava strokovnih 1 Spodbujanje izrabe povečanje rabe OT v vseh sektorjih (industrija, proizvodnja energije, podlag odvečne toplote v vseh sklop podatkovni centri in druge storitvene dejavnosti, kmetijstvo in drugo) M21.3 MOPE ter povezovanja s SDOH. Cilj je izboljšati energetsko in stroškovno sektorjih in instrumentov povezovanja s SDOH učinkovitost ponudnikov odvečne toplote in uporabnikov odvečne toplote (sistemov daljinskega ogrevanja, kmetijstva in drugo). Aktivnost se izvaja v povezavi z ukrepoma M16.4 in M16.4b. Finančne spodbude za izkoriščanje OT v vseh sektorjih. Aktivnost se 2024‒2030 Povečana raba OT bdk GWh izvaja v povezavi z ukrepoma M12.2 in M17.1. po sektorjih 151 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti (po letih) ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti Spodbujanje URE v sektorjih stavbe, industrija, sistemi daljinskega ogrevanja: drugo M21.2 Kontaktna točka URE MOPE • funkcionalno izvajanje nalog enotne kontaktne točke, vzpostavitev (organizacijski) regionalnih kontaktnih točk, monitoring izvajanja aktivnosti ter po potrebi izboljšanje izvajanja. Nadgradnja zakonodaje in oblikovanje smernic za zunanjo 2025 2024: zakonodaja Spodbujanje razsvetljavo glede omejevanja osvetljevanja, prilagajanja 2025: smernice sklop osvetljevanja potrebam ter učinkovite rabe energije. M21.1 učinkovite zunanje MOPE instrumentov javne razsvetljave Nadaljnje spodbujanje učinkovite zunanje javne razsvetljave s 2024‒2030 povratnimi finančnimi sredstvi.

3.2.2 — Industrija

3.2.2 Industrija Glej tudi večsektorske ukrepe in ukrepe glede OVE. Preglednica 34: Pregled PRENOVLJENIH instrumentov (NEPN 2020) v industriji Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti • Intenzivno nadaljevanje spodbud v okviru Zakona o spodbujanju 2024 investicij (ZSInv), ki se ga po potrebi ustrezno prilagodi za smiselno učinkovito upoštevanje kriterijev 2024–2030 Podeljene URE/OVE/nizkoogljičnosti (vključno s krožnostjo) pri dodeljevanju spodbude, število sredstev za investicije v zeleni tehnološki prehod, zlasti kadar so podprtih projektov Finančne spodbude v ekonomski vir sredstev za njihovo financiranje namenska sredstva (na primer MGTŠ, SID Učinki projektov obliki povratnih in (finančne sredstva Sklada za podnebne spremembe). Posebna pozornost se banka, MOPE, posveča malim in srednje velikim podjetjem ter podpori velikim, (zmanjšanje emisij M17.1 nepovratnih sredstev spodbude) in TGP) MKGP, Eko kompleksnim ali večsektorskim projektom. za URE in OVE v podporne sklad industriji aktivnosti V okviru projekta LIFE IP Care4Climate se do konca leta 2026 2024–2030 Podeljene izvajajo aktivnosti: spodbude, število • podpora izvajanju pozivov Eko sklada z izvajanjem tehnične podprtih projektov pomoči, • analiza nadaljevalnih in novih pozivov za spodbujanje URE in OVE za gospodarstvo in sodelovanje pri njihovem oblikovanju. 152 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Nadaljnji razvoj sheme spodbud za URE in OVE v industriji (BAT 2024–2030 Podeljene tehnologije in drugo) z različnimi finančnimi instrumenti (povratna, spodbude, število nepovratna, »blending« …); primarno v okviru sredstev EU, podprtih projektov vključno z ukrepi v okviru REPowerEU in tudi spodbud Eko sklada: • širitev nabora ukrepov, povečanje obsega sredstev, podporne aktivnosti v okviru Zakona o spodbujanju investicij in drugo, • priprava ciljnih podpornih mehanizmov, tudi za spodbujanje energetskega pogodbeništva in priprave projektov. Za spodbujanje rabe odvečne toplote glej ukrep M21.3. Spodbude za vzpostavitev energetskih skupnosti (industrija + 2025 Število lokalna energetika + prebivalci) – izkoriščanje sinergij in skupnih vzpostavljenih ES pozitivnih učinkov industrije in lokalnega okolja (odvečna toplota, vodik, skupnostne sončne elektrarne in drugo). Glej tudi ukrep M12.1. Pripraviti shemo spodbujanja ukrepov URE in OVE v malih in 2024–2030 Podeljene MGTŠ, MKRR, srednje velikih podjetjih, vključno z ukrepi v okviru REPowerEU, ki spodbude, število Spodbude za URE in ekonomski Eko sklad, SID bo usmerjena zlasti v odpravljanje ovir pri izvedbi ukrepov, s podprtih projektov M17.2 OVE za mala in srednje (finančne katerimi se spoprijemajo mala in srednje velika podjetja. banka, MOPE, 2024–2026 Število realiziranih velika podjetja spodbude) MKGP Zagotoviti uporabo kriterijev nizkoogljičnosti oziroma URE in OVE podpornih aktivnosti za dodeljevanje spodbud. Nadaljevanje spodbujanja uvajanja sistemov za upravljanje z 2024‒2030 Št. implementiranih energijo in izdelave energetskih pregledov v skladu s prenovo sistemov UE ekonomski MOPE, Direktive EU o energetski učinkovitosti. Vrednotenje Spodbude za uvajanje (finančne Agencija za Oblikujejo se spodbujevalni programi in tehnična pomoč, da bi prihrankov po M17.3 sistemov za upravljanje spodbude) in energijo, Eko spodbudili mala in srednja podjetja, katera niso zavezana k metodologiji za z energijo podporne sklad izvajanju energetskih pregledov k izvajanju le teh in naknadnemu vrednotenje aktivnosti izvajanju priporočil, ki izhajajo iz teh pregledov. prihrankov za zavezance 153 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 35: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) v industriji Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbude za ukrepe Uredba določa način in pogoje dodelitve nadomestila za kritje 2024‒2025 Zmanjšanje emisij, izboljšanja energetske posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov v zmanjšanje porabe in snovne učinkovitosti, korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni energije in emisij tveganju premestitve emisij CO2. drugih onesnaževal proizvodnje energije iz Pripraviti podrobna merila, s katerimi se bo zagotovilo, da bodo OVE ter za naložbe ekonomski porabljena sredstva prispevala k zmanjšanju emisij. zmanjševanja M18.2 finančne MOPE procesnih TGP in emisij spodbude drugih onesnaževal na podlagi Uredbe o posrednih stroških (Uradni list RS, št. 25/23)

3.2.3 — Stavbe

3.2.3 Stavbe Instrumenti, povezani z rabo energije v stavbah, bodo še podrobneje določeni v prenovljeni Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS). Preglednica 36: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2024) za sektor stavbe Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Posodobitev pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) 2026 Priprava predpisa 2026: sprejetje PURES predpis MNVP, MOPE v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). Podrobnosti ureja DSEPS. Spremembe in Priprava zakonske podlage za trajnostno rabo energije v 2027 Priprava predpisa 2027: sprejetje predpisa stavbah in objektih, namenjenih kmetijstvu. dopolnitve predpisov M19.1 Opredelijo se tipi namenov rabe prostorov, ki so namenjeni za energetsko MKGP, kmetijstvu, pripravi se popis teh stavb, objektov in virov energije učinkovitost stavb predpis MOPE za delovanje tehničnih sistemov, določijo se kazalniki za stalno spremljanje učinkovitosti rabe ter načrt za zamenjavo tehnologij na fosilna goriva. Podrobnosti ureja DSEPS. 154 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Pripravijo se Smernice za usmerjeno financiranje celovitih 2025 Priprava poročila 2025: priprava poročila prenov stavb kulturne dediščine. Posodobitev meril 2026: integracija meril v javne Opravijo se analize potrebnega dodatnega oziroma prilagojenega za financiranje razpise za energetsko prenovo financiranja celovitih prenov stavb kulturne dediščine. To zajema: stavb • analizo izvedenih energetskih prenov iz vidika energijskih prihrankov, investicije, finančne konstrukcije in podobno, • pripravo meril za določanje upravičenih stroškov za energetsko prenovo teh skupin stavb in njihovo vključevanje v vse Prenova stavb podporne instrumente, kulturne dediščine in MK, MOPE, • zagotovitev financiranja v okviru kohezije, prilagojeno tem M19.2 predpis drugih posebnih MKRR ciljnim skupinam (na primer tudi v ločenih razpisih oziroma skupin stavb pozivih) ter Podnebnega sklada. Vzpostavitev informacijske točke za celovito prenovo stavb kulturne dediščine (energetska in snovna učinkovitost) (MK) Posodobijo se Smernice za prenovo stavb kulturne dediščine in v 2025 Posodobljene 2025: priprava smernic skladu s tem se pri energetski prenovi stavb kulturne dediščine smernice 2026: sprejetje smernic smiselno upoštevajo ukrepi iz DSEPS za izboljšanje energetske učinkovitosti in rezultati CRP, ki je v pripravi (metodologija in usmeritve za umeščanje fotonapetostnih naprav na objekte v območjih naselbinske dediščine in drugo. Nadaljevanje razvoja in implementacije obstoječih finančnih 2026 Pripravljeni finančni 2025: poročilo o finančnih instrumentov in modelov financiranja: instrumenti instrumentih • oblikovanje ustreznih finančnih instrumentov za ponudnike 2026 Izvedba razpisov z 2026: objavljen pilotni razpis storitev EPO (garancije, poplačilo investicije po računih za novimi finančnimi storitev energetske učinkovitosti, financiranje s kombinacijo sklop instrumenti nepovratnih in zasebnih sredstev oziroma finančnih instrumentov: MOPE, MKRR, instrumentov, vključno s financiranjem tehnične priprave Energetsko ekonomski MSP, projektov, zagotovitvijo ugodnega kreditiranje, izvedba EPO v M19.3 pogodbeništvo (EPO) (finančni) Eko sklad, SID okviru javnega naročanja), instrumenti in banka • podpreti razvoj EPO s primernimi podpornimi ukrepi, na primer drugo usposabljanje, dodatna strokovna in tehnična pomoč pri pripravi projektov, program zagotavljanja kakovosti projektov EPO, priprava orodij za vrednotenje projektov EPO in tako dalje, • razširiti instrument iz javnega sektorja na druge sektorje, zlasti stanovanjskega, 155 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti • vzpostaviti mehanizem za spodbujanje nastanka podjetij za energetske storitve, s posebno pozornostjo za mala in srednja podjetja (SID banka in drugi). Ukrep se izvaja usklajeno z DSEPS. Vzpostavitev ustreznega regulatornega okolja za 2026 Sprejetje 2025: osnutek trajnostno vrednotenje stavb (vzpostavitev sistema, shema zakonodaje, 2026: sprejetje predpis certificiranja, usposabljanje, vzdrževanje sistema, financiranje). potrebne za Ukrep se izvaja usklajeno z DSEPS. trajnostno vrednotenje stavb Priprava podlag za spodbujanje in financiranje trajnostne 2026 Študija 2024: razpis za izvedbo študije prenove (ki poleg energetske prenove upoštevajo tudi vse druge 2026: zaključek študije in sprejetje drugo (študija) pomembne kriterije prenove stavb: potresna in požarna varnost, potrebnih nadaljnjih korakov problematika radona, vgradnja lesa in drugih trajnostnih materialov in podobno). drugo (pilotni Izvesti vzorčne projekte celovite prenove javnih stavb. 2026 Pilotni projekt 2026: zaključek pilotnega projekta projekt) Priprava načrta za trajnostno prenovo stavb, ki se osredotoča 2026 Priprava strokovnih 2024: objava razpisa za nalogo MOPE, MNVP, na celovito prenovo stavbe in upošteva vse vidike prenove podlag Prehod na celovite 2026: zaključek naloge M19.4 MSP, Eko (energijski, potresni, kulturne dediščine in drugo). prenove stavb drugo (študija) sklad, Načrt je pripravljen ločeno za stanovanjski in nestanovanjski sektor in zajema analizo tehničnega potenciala za prenovo v obziru doseganja zavezujočih podnebnih ciljev. Uveljavitev izkaznice stavbe v skladu z zahtevami EPBD. 2027 Priprava strokovnih 2025: zaključek naloge predpis Podrobnosti ureja DSEPS. podlag 2027: sprejetje predpisa Priprava predpisa Priprava načrta za financiranje celovite prenove stavb, ki naslavlja 2027 Priprava strokovnih 2025: objava razpisa za nalogo finančni vidik celovite prenove ter išče dodatne vire financiranja ter podlag 2027: zaključek naloge drugo (študija) predlaga nove finančne instrumente. Ukrep se izvaja usklajeno z DSEPS. Priprava predpisa na področju celovite prenove stavb, ki bo 2029 Priprava predpisa 2029: sprejetje predpisa predpis sistemsko naslavljal problem in bo temeljil na predhodnih strokovnih podlagah. 156 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Priprava finančnega načrta spodbujanja ukrepov v gospodinjstvih, 2026 Sprememba 2025: priprava finančnega načrta vključno z določitvijo virov financiranja, spodbujevalnih dodeljevanja 2026: objava javnega poziva s mehanizmov in ukrepov za odstranjevanje ključnih ovir ter nepovratnih posodobljenimi merili organizacijo spodbujanja in zagotavljanjem pomoči po načelu vse sredstev MOPE, na enem mestu. gospodinjstvom v načrtovanje Eko sklad eno- in Preuči se možnost spodbujanja postopne celovite prenove ter sprememba dodeljevanja nepovratnih sredstev glede na specifike dvostanovanjskih posameznega gospodinjstva (premoženjski status idr.). stavbah Podrobnosti ureja DSEPS. Zagotovitev spodbud za pripravo projektov v stanovanjskem 2025 Zagotovitev 2025: prijava na razpise tehnične MOPE, sektorju (s spodbujanjem za prijave na razpise tehnične pomoči spodbud za pripravo pomoči ekonomski Eko sklad institucij EU ali z domačo shemo), pri čemer je pod drobnogledom projektov dodatno spodbujanje prenov večstanovanjskih stavb. Izvedba demonstracijskih projektov; v tem okviru čim hitreje začeti 2026 Izvedba 2024: pilotni pozivi demonstracijski MOPE, z izvedbo projektov celovite energetske obnove večstanovanjskih demonstracijskih 2026: zaključek pilotov Finančne spodbude za projekti Eko sklad stavb po merilih skoraj ničenergijske prenove, predvidenih za projektov energetsko sofinanciranje v okviru OP EKP. M19.5 učinkovitost in rabo Razvoj instrumentov finančnih spodbud za izvedbo naložb v 2026 Priprava finančnih 2025: začetek priprav OVE v stanovanjskih ekonomski Eko sklad energetsko učinkovitost, znižanje končne rabe energije in v oskrbo instrumentov 2026: objava poziva z novimi stavbah z OVE v skladu z DSEPS. instrumenti V okviru delovanja Eko sklada: Vsako leto Izpopolnjevanje Vsako leto v sklopu priprave • zagotoviti čim bolj enakomerno in usmerjeno izvajanje delovanja letnega poročila načrtovanih ukrepov v primernem obsegu, • poenostaviti administrativne postopke pri dodeljevanju spodbud, tudi z digitalizacijo delovanja, • ugotoviti druge ovire za povečanje izvajanja ukrepov v organizacijski Eko sklad, gospodinjstvih (na primer višina spodbude) in pripraviti odziv ukrepi MOPE nanje, • analizirati potenciale za ukrepe glede URE in OVE, dosegljive s spodbujevalnimi mehanizmi v tem sektorju, • v sodelovanju z MOPE razviti in pripraviti nove finančne instrumente za stanovanjski sektor, • ciljno usmerjanje spodbud glede na določena območja prednostne rabe energije in energentov (na primer individualne 157 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti spodbude za ogrevanje na OVE se ne delijo na območjih SDOH), • skupaj z lokalnimi energetskimi agencijami (LEA) in ENSVET razvijati nove poslovne modele za celovito prenovo stanovanjskih stavb na primer celovita prenova sosesk, • skupaj z Borzenom zagotoviti usklajeno in ciljno usmerjeno ozaveščanje in informiranje o URE in rabi OVE v gospodinjstvih. Zagotovitev, da se spodbude Eko sklada bolj ciljno usmerjajo tudi 2025 Usmerjeno 2024: začetek analize v doseganje ciljnega deleža OVE, in s tem zagotovitev dodatne spodbujanje naložb 2025: javna objava Eko sklad, načrtovanje proizvodnje toplote in hladu iz OVE v stanovanjskem sektorju v MOPE 2025: implementacija v obliki skladu s cilji OVE. prilagojenega javnega poziva Podrobnosti ureja DSEPS. Nadaljevanje in nadgradnja izvajanja instrumenta (tudi v 2026 Spodbujanje prenov 2024: objava javnega razpisa za okviru projekta LIFE IP Care4Climate): večstanovanjskih študijo oblikovanja novih finančnih • oblikovati in sprejeti zakonodajni okvir za izvajanje instrumenta, stavb instrumentov za prenove • preučiti in oblikovati ukrepe na podlagi Resolucije o večstanovanjskih stavb nacionalnem stanovanjskem programu za spodbuditev celovite 2026: objava javnih pozivov Eko Instrumenti za Eko sklad, prenove večstanovanjskih stavb, sklada za finančne spodbude ekonomski, M19.6 financiranje prenove MOPE, MKRR, • zagotoviti dodatna nepovratna finančna sredstva v kombinaciji predpisi stavb z več lastniki MSP različnih finančnih instrumentov za izvedbo celovitih prenov stavb. Preučiti in implementirati v praksi v obliki javnih pozivov nove načine financiranja prenov večstanovanjskih stavb v obliki garancijskih shem in podobno. Ukrep bo bolj podrobno obravnavala DSEPS. Obvezna delitev in Nadaljevanje izvajanja instrumenta 2025 Preveritev 2025: poročilo o preverbi obračun stroškov za V letu 2025 se preveri, ali so potrebne posodobitve, in v skladu z posodobitve MOPE Pravilnika M19.7 toploto v predpis ugotovitvami se izpeljejo ustrezni postopki. MSP večstanovanjskih stavbah Nadaljevanje in nadgradnja izvajanja instrumenta. 2027 Delovanje 2027: 15.000 aktivnosti v letnem Energetsko svetovalna informiranje in MOPE, Eko M19.8 Razvoj instrumenta v obsegu iz DSEPS in okrepitev delovanja mreže svetovalne mreže poročilu Eko sklada mreža – ENSVET ozaveščanje sklad ENSVET, vključno s širitvijo svetovanja za podjetja. 158 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Sheme povratnih Nadaljevanje izvajanja instrumenta in 2025 Posodobitev 2025: sprejetje predpisa sredstev za energetsko Vzpostavitev novih finančnih instrumentov. Podrobnosti ureja predpisa učinkovitost v DSEPS. gospodinjstvih: Glej tudi ukrep M35.1. Eko sklad, M19.9 posojila Eko sklada in ekonomski MOPE spodbude drugih ponudnikov zelenih posojil za stanovanjski sektor Delitev spodbud med Preučitev mogočih rešitev za vzpostavitev instrumenta v 2025 Priprava strokovnih 2025 M19.10 spodbude MOPE, MSP stanovanjskem, javnem in storitvenem sektorju. podlag lastnike in najemnike Oblikovanje garancijske sheme v sodelovanju s finančnimi 2025 Priprava garancijske 2024: priprava ex ante ocene institucijami v Sloveniji in EU (EIB) in pridobitev finančnih virov za sheme za celovite finančnega instrumenta implementacijo garancijske sheme v kombinaciji z obstoječimi prenove v 2025: sprejetje predpisa Vzpostavitev finančnimi instrumenti. stanovanjskem 2026: pridobitev evropskih garancijske sheme in Eko sklad, Zagotovitev izvajanja instrumenta v sodelovanju s finančnimi sektorju sredstev in razpis za finančnega M19.11 ekonomski pridobitev evropskih MOPE, MKRR institucijami (in pridobitev evropskih sredstev (v sodelovanju z EIB). Posodobitev posrednika sredstev Podrobnosti ureja DSEPS. predpisa 2027: razpis za pridobitev Izvajanje finančnih sredstev finančnega instrumenta drugo Priprava strokovne podlage za Dolgoročno energetsko in podnebno 2026 Strokovna podlaga 2026: zaključek naloge (spremljanje, strategijo javnega sektorja s programom upravljanja z energijo v poročanje in javnem sektorju. podporne Podrobnosti ureja DSEPS. aktivnosti) MOPE, MJU, Zaključki strokovne podlage se prenesejo v posodobljeno uredbo, 2027 Posodobitev 2027: sprejetje predpisa Upravljanje z energijo M19.12 predpis MP, vsa ki tudi zagotovi sistemsko zagotavljanje sredstev za namen predpisa v javnem sektorju ministrstva delovanja sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju. Vpeljava nove storitve RE-CO – Pregled in optimizacija 2026 Vpeljana shema in Najmanj deset izvedenih projektov podporna delovanja že vzpostavljenih stavbnih sistemov, njihovih subvencije za v letu 2026 aktivnost, obratovalnih in vzdrževalnih postopkov ter medsebojnega vpliva z izvedbo finančne uporabniki stavbe s ciljem znižanja stroškov in rabe energije ter spodbude izboljšanja bivalnega ugodja. 159 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Izboljšanje upravljanja z energijo v stavbah v državni lasti s 2026 Poročilo 2026: zaključek projekta pomočjo energetskega vodenja. Namen projekta je opremiti javne zgradbe v upravljanju MJU s pilotni projekt sistemi za spremljanje in beleženje rabe energije. Omogočeno bo spremljanje po vrsti in namenu rabe. Poudarek je na energiji, ki je potrebna za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, razsvetljavo in pripravo tople vode v stavbah. Tehnična in strokovna podpora JS o pomenu poročanja o 2025 Kampanja Popis vseh javnih stavb do 11. podatkih stavb, večjih od 250m2 uporabne površine: oktobra 2025 • o tehničnih stavbnih sistemih in stanju stavbe, • o rabi letne energije za ogrevanje, hlajenje, električno energijo Ozaveščanje in in toplo vodo, informiranje • o načrtovanih in izvedenih ukrepih na področju OVE in URE. Podatki se zapisujejo v nacionalno aplikacijo za upravljanje z energijo v javnem sektorju – energetsko knjigovodstvo, ki je namenjena zavezancem (OJS in ŠJS) ter energetskim menedžerjem. Urediti pravno razmerje med ministrstvom, pristojnim za energijo, 2027 Posodobitev 2027: sprejetje predpisa in in lokalnimi energetskimi organizacijami, kot imajo to urejeno predpisa financiranja po predpisu regionalne razvojne agencije z ministrstvom na področju načrtovanje regionalnega razvoja, ter zagotoviti finančne vire za upravljanje z energijo v stavbah ŠJS in spodbujanje celovitih prenov stavb širšega javnega sektorja. Zapolnitev vrzeli v organiziranosti in zagotovitev ustreznih človeških 2028 Ustanovitev 2024: zagotovitev kadrov in (energetski upravljavci/ke) in finančnih virov za izvajanje energetske pisarne financiranja skozi predpis drugo upravljanja z energijo v stavbah OJS in spodbujanja trajnostnih OJS (organizacijski) prenov stavb ožjega javnega sektorja. Podrobnosti ureja DSEPS. Nadaljevanje in nadgradnja izvajanja instrumenta: 2025 Usmerjeno 2024: začetek analize Sheme povratnih izboljšati spremljanje učinkov naložb, ki prejmejo kredite (Eko sklad spodbujanje naložb 2026: implementacija sredstev za energetsko MOPE, MJU, in drugo) za zmanjšanje rabe energije in emisij TGP, ter povečanje M19.13 ekonomski učinkovitost v javnem Eko sklad proizvodnje energije iz OVE. sektorju Zagotovitev sistemskega finančnega vira se preuči v DSEPS. Glej tudi ukrep M35.1. 160 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Zagotoviti stalnost nepovratnih sredstev za spodbujanje naložb vsako leto Stalnost financiranja Aktualni razpisi Nepovratne ekonomski energetske prenove javnih stavb in v tem okviru z ustreznim investicijske finančne (finančne MOPE načrtovanjem javnih razpisov oziroma povabil čim bolj enakomerno spodbude za spodbude) in predvidljivo dinamiko izvajanja naložb, med katere spada tudi energetsko sanacijo napredno upravljanje sistemov v stavbah in na njih. stavb v javnem ekonomski Spodbuditi pripravo projektov v okviru pridobljenih in dodatnih 2026 Zagotovitev 2026: prijava na razpis ELENA M19.14 sektorju, usmerjene v (finančne MOPE sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA za energetsko finančne pomoči za povečanje deleža spodbude) prenovo stavb ožjega in širšega javnega sektorja. pripravo projektov (Glej tudi M11.1 in M11.1a.) projektov izvedenih z energetskim Okrepiti aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja vseh 2027 Izobraževanje 2024‒2027: 200 udeležencev na pogodbeništvom usposabljanje MOPE vključenih v pripravo in izvedbo projektov energetske prenove izobraževanjih v okviru stavb. organizacije PP-EPS Zagotavljanje Zagotovitev nadgradnje sistema zagotavljanja kakovosti 2024 Opredelitev ukrepa kakovosti projektov sklop energetske prenove stavb v okviru strukturiranega procesa v prenovi DSEPS M19.15 MOPE energetske prenove instrumentov sodelovanja deležnikov, certificiranje izvajalcev in procesov, stavb izobraževanje oziroma usposabljanje deležnikov v skladu z DSEPS. Zagotovitev ustreznih človeških in finančnih virov za izvajanje 2026 Krepitev delovanja 2025: načrt dodatnega delovanja dodatnih nalog pisarne. pisarne PP-EPS To obsega tudi krepitev priprave projektov celovite prenove javnih 2025: zagotovitev dodatnega stavb, in sicer tako s pripravo sheme, v okviru katere bodo na voljo financiranja PP-EPS po predpisu spodbude za pripravo projektov, kakor tudi z ozaveščanjem in 2026: vsaj osem zaposlenih v PP- Projektna pisarna za drugo usposabljanjem oseb, odgovornih za celovito prenovo na vseh EPS M19.16 celovito prenovo (organizacijski MOPE ravneh za pripravo in izvedbo projektov v stavbah javnega sektorja javnih stavb ukrep) (gradbeno in energetsko). Ukrep se izvaja usklajeno z DSEPS. Spodbude v okviru razpisov/povabil OP EKP bolj ciljno usmerjati 2025 Sprememba javnih 2025: objavljeni javni razpisi imajo tudi v doseganje ciljnega deleža OVE in s tem zagotoviti dodatno razpisov več poudarka na OVE proizvodnjo toplote iz OVE v javnem sektorju v skladu s cilji glede OVE. 161 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti Na podlagi NEPN in prednostnih usmeritev glede virov in tehnologij 2025 Program 2025: sprejetje programa ogrevanja in hlajenja v skladu z veljavno zakonodajo se pripravi program opuščanja uporabe fosilnih goriv do leta 2050 za potrebe različnih deležnikov oziroma tipologij stavb. Program vsebuje načrt, kako se bodo usmeritve prenesle v načrtovanje zakonodajo za implementacijo, vrste spodbud na državni in lokalni ravni ter način izvajanja, da se do leta 2050 razogljiči stavbni fond. Poudarek bo tudi na javnem sektorju, ki mora v skladu s 5. členom MOPE EED izboljšati energetsko učinkovitost stavb tudi z zamenjavo starih in neučinkovitih grelnikov. Spodbujanje opuščanja rabe fosilnih goriv v stavbah s Program opuščanja programiranjem skrajnih rokov in ukrepov, vezanih na prepoved M19.17 rabe fosilnih goriv v prodaje in vgradnje kotlov na fosilna goriva. Glej tudi ukrep M35.3. načrtovanje, stavbah predpisi Ukrep se izvede v skladu z DSEPS, ki ureja podrobnosti, ter razvojem SDOH (spodbude se ne usmerjajo na območja oskrbe z daljinsko toploto oziroma se na teh območjih spodbujajo priklopi na SDOH). Okrepitev nepovratnih investicijskih spodbud in vzpostavitev 2026 Krepitev obstoječih dodatnih finančnih instrumentov za zamenjavo sistemov ogrevanja, spodbud 2024 ki uporabljajo fosilna goriva, z učinkovitimi in trajnostnimi Začetek veljavnosti ekonomski alternativami (na primer SDO, ali individualne rešitve na OVE). MOPE, Eko pozitivne (finančne sklad Uveljavitev pozitivne diskriminacije za dostop do virov za potrošnike diskriminacije 2026 spodbude) z nizkimi dohodki in energetsko revne. Vzpostavitev dodatnih finančnih instrumentov 2026 Vodenje davčne in sklop in Določanje višine dajatve na emisije CO2 in zneskov trošarin za okoljske politike za instrumentov fosilne vire do leta 2030 za ogrevanje (ELKO, UNP, ZP) z namenom M19.18 MF, MOPE pospešitve prehoda na OVE. Ukrep se izvaja v okviru ukrepov podporo opuščanja (davčni in okoljski) M10.1 in M10.2. rabe fosilnih goriv Informacijski sistem je sestavljen iz: 2026 Delovanje (Prestavljeno v ukrep M16.4b) Informacijski sistem za Razvoj, • podsistema za izdelavo in izdajo ter vodenje registra informacijskega zbiranje podatkov o MOPE M19.19 nadgradnja in energetskih izkaznic, sistema ter energetskih lastnostih vzdrževanje MJU, MDP povezovanje z • podsistema za izdelavo in vodenje registra poročil pregledov stavb ukrepom M16.4b klimatskih sistemov, 162 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta uspešnosti • podsistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju – energetsko knjigovodstvo, • podsistema za administracijo sistema in upravljanje registrov, • registra neodvisnih strokovnjakov za energetske izkaznice, • registra izdajateljev energetskih izkaznic, • registra neodvisnih strokovnjakov za preglede klimatskih sistemov, • registra izdajateljev poročil klimatskih sistemov, • registra upravljavcev, ki poročajo o energetskem knjigovodstvu. Informacijski sistem za zbiranje podatkov o energetskih lastnostih stavb se bo v skladu s potrebami evropske in nacionalne zakonodaje razvijal, nadgrajeval in vzdrževal. Ukrep se uskladi z DSEPS. Preglednica 37: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) za sektor stavbe Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Zagotovitev ustreznih človeških in finančnih virov za izvajanje nalog 2026 Vzpostavljena 2024: oblikovanje PP-EPSS, pisarne v okviru finančnih instrumentov za celovite prenove projektna pisarna 2024‒2025: vsaj deset zaposlenih Projektna pisarna za stanovanjskih stavb, vključno s pridobitvijo evropskih sredstev Začetek izvajanja in zagotovitev financiranja priprave drugo (ELENA, garancijski sklad). aktivnosti projektov, celovito prenovo M20.1 (organizacijski MOPE, MNVP To obsega predvsem krepitev obsega in kakovosti priprave 2026: pripravljeni prvi projekti stanovanjskih stavb ukrep) projektov celovitih in trajnostnih prenov stavb (ureditev vse na (PP-TPSS) enem mestu) in podporo izvajanju finančnih instrumentov celovite, prenove večstanovanjskih ter eno-/dvodružinskih stavb. Podrobnosti ureja DSEPS. Priprava rešitev in ukrepov za učinkovit nadzor energije na stavbah 2025 Sprejetje zahtev in učinkovito integracijo obnovljivih virov energije za potrebe direktive EPBD in strokovne prilagajanja proizvodnje in porabe, izboljšanja energetske in priprava spodbud M20.2 Aktivne stavbe podlage, MOPE stroškovne učinkovitosti sistema ter varnosti oskrbe. spodbude Ukrep se uskladi z zahtevami direktive EPBD. Podrobnosti ureja DSEPS. 163 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Izvedba celostnega popisa stanovanj v javni lasti z vidika kakovosti 2026 Priprava strokovnih 2026: zaključek naloge in priprava bivanja, potresne varnosti, energetske učinkovitosti in potencialov podlag zaključkov za nadaljnje aktivnosti ter primernosti za prenovo in energetsko nadgradnjo (umeščanje OVE) stavbnega fonda. Dodatno se pripravi tudi študija prilagajanja stavb na trajnostno mobilnost z načrtom drugačne rabe prostorov za mirujoči promet. Priprava strategije celostne prenove javnega stanovanjskega fonda 2027 Priprava strategije Sprejeta strategija načrtovanje MSP, MOPE, kot posebnega dela Nacionalnega stanovanjskega programa, ki MNVP vključuje: • izboljšanje energetske učinkovitosti, Celovita prenova M20.3 • umeščanje OVE na lastnih ali tujih objektih, stanovanj v javni lasti • preveritev potenciala uveljavljanja energetskih skupnosti, • opredelitev ciljev, časovnice, izvajalske strukture, • predvidevanje ključnih instrumentov za uresničevanje strategije (ključnega pomena je sistem financiranja). Izvajanje strategije, ki vključuje: 2027‒2035 Izvajane strategije Celostna prenova do leta 2035 • stabilno in predvidljivo financiranje celostne prenove, sklop MSP, MOPE, SSRS, občine, • sodelovanje med deležniki, informiranje, instrumentov Eko Sklad • krepitev zmožnosti lastnikov javnega fonda za celostno prenovo. Sprejetje Dolgoročne strategije za energetsko prenovo stavb do 2026 Prenos zahtev 2026: prenos zahtev leta 2050, ki bo obravnavala še druge, nove ukrepe, ki se dodatno Direktive o M20.4 Prenova DSEPS predpis MOPE štejejo tudi k NEPN in izhajajo predvsem iz obveznosti prenovljene energetski Direktive o energetski učinkovitosti stavb. DSEPS se navezuje tudi učinkovitosti stavb na druge vidike prenove stavb kot je podnebna odpornost. V okviru NOO je predvidena vzpostavitev akcijskega načrta za 2025 Akcijski načrt Sprejet akcijski načrt prenovo javnih stavb, ki ga potrdi in objavi MOPE in vsebuje vsaj analizo stavbnega fonda, analizo potreb v javnem sektorju in upoštevanje zagotavljanja kontinuitete storitev med prenovo stavb in konkretne korake pri prenovi stavb, vključno z opredelitvijo Sprejetje akcijskega MOPE, MF, možnih virov financiranja. (Poleg nosilcev priprave vključeni drugi M20.5 načrta ukrepov za finančni upravljalci oziroma akterji.) MJU prenovo javnih stavb Ena od teh možnosti je tudi predvidena vzpostavitev sistemskega javnega finančnega vira za financiranje energetskih prenov stavb ožjega (in morda širšega) sektorja država. Zagotovitev sistemskega finančnega vira se preuči v DSEPS v skladu z ukrepom M19.13. 164 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.2.4 — Promet

3.2.4 Promet Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) in novih instrumentov (NEPN 2024) in trajnostne prometne politike Pojasnilo: Instrumenti za sektor promet so po novem razdeljeni v 7 preglednic (preglednice 38 do 44: integralni ukrepi, ukrepi za zmanjšanje števila/skrajšanje dolžine potovanj, ukrepi za izboljšanje javnega prometa, ukrepi za povečanje deleža poti z aktivno mobilnostjo, ukrepi za bolj trajnostno uporabo avtomobilov, ukrepi za bolj učinkovit tovorni promet, alternativna goriva in raba goriv). V črno obarvanem besedilu so obstoječe aktivnosti, ki so veljale že v NEPN 2020 (v prenovljenem NEPN so kvečjemu dopolnjeni opisi, aktivnost pa je v osnovi enaka). V zeleno obarvanem besedilu in z zvezdico so predlogi novih, dodatnih aktivnosti. V prečrtanem besedilu so aktivnosti, ki so bile že izvedene. Po novem je vsaka aktivnost zapisana v svojo vrstico, zato da so natančneje definirani roki, kazalniki, ciljne vrednosti in odgovornosti. Ciljnih vrednosti z vidika izpustov TGP ali prometne aktivnosti ni mogoče postaviti za posamičen ukrep, ker se učinki ukrepov dopolnjujejo in ne delujejo v izolaciji brez ostalih, sinergijskih ukrepov. Lahko pa se spremlja napredek na področju izvajanja posameznega ukrepa s posameznimi koraki njegovega izvajanja (na primer študija izvedljivosti, zagotovitev sredstev, izvajanje ukrepa …). Izbrani kazalniki in ciljne vrednosti so torej vezani na posamezno aktivnost oziroma ožje področje, na katero se nanaša predvideni ukrep. Z vidika doseganja širših ciljev na področju sprememb potovalnih navad oziroma strukture prometa pa so zastavljene naslednje ciljne vrednosti, h katerim bodo skupno prispevali ukrepi na področju prometa: – zmanjšati delež potniških kilometrov, opravljenih z avtomobilom, s 93 na 88 % do leta 2030 glede na leto 2019; – povečati delež potniških kilometrov z javnim potniškim prometom s 5 na 8 % ter z aktivno mobilnostjo z 2 na 3 % do leta 2030 glede na leto 2019. Preglednica 38: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – integralni ukrepi Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Priprava državne celostne prometne strategije (DCPS) in novega 2026 Pripravljena in Začetek priprave leta 2024, načrtovanje MOPE nacionalnega programa razvoja prometa (vključno s področno sprejeta DCPS sprejetje leta 2026 zakonodajo).* Celostno prometno Podpora (sofinanciranje, izobraževanja) za pripravo celostnih Kontinuirano Število izdelanih OCPS: izvedba leta 2024/25 načrtovanje na državni, občinskih (OCPS) in regijskih prometnih strategij (RCPS). od 2024 OCPS RCPS: objava meril in pogojev v M22.1 regionalni in lokalni Število novih RCPS DRR leta 2024, izvedba ravni načrtovanje MOPE leta 2024/2025 nadaljevanje izvajanja drugih podpornih aktivnosti od leta 2024 dalje 165 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti informiranje/pro Izvajanje rednih in celovitih državnih promocijskih kampanj za Kontinuirano Izvedene kampanje Izvedba vsaj ene državne mocija/ozavešča spreminjanje potovalnih navad in regulacija promocije osebnih od leta 2024 kampanje letno od leta 2024 nje, ekonomski MOPE motornih vozil v skladu z evropsko zakonodajo naprej (finančne spodbude) Spodbujanje trajnostne Spodbude za pripravo in izvajanje mobilnostnih načrtov za večje Kontinuirano Število mobilnostnih 100 mobilnostnih načrtov do leta M22.2 mobilnosti informiranje/pro generatorje prometa v javnem in zasebnem sektorju (vključno z od leta 2025 načrtov za večje 2030 mocija/ozavešča izobraževalnimi ustanovami), s katerimi se promovirajo uporaba generatorje promet nje, ekonomski MOPE, MNVP JPP in aktivne mobilnosti in zmanjšuje uporaba osebnih vozil, (finančne vključno z upravljanjem parkiranja za javne uslužbence. Nujna je spodbude) koordinacija tega ukrepa z drugimi ukrepi, na primer spodbudami na področju alternativnih goriv. Priprava in izvajanje Socialnega načrta za podnebje z nacionalnimi Priprava do Delež prebivalcev z Zmanjšati delež prebivalcev brez ukrepi in naložbami za blaženje in zmanjševanje prevozne leta 2025. zadovoljivim javnim zadovoljivega javnega prevoza z revščine in določitev kazalnikov za spremljanje stanja na področju Ukrepe in prevozom v radiju 1/5 na 1/10 do leta 2030 in na Zmanjšanje prevozne prevozne revščine.* naložbe 1 km od bivališča z 0 % do leta 2050 M22.3 načrtovanje MOPE, MNVP revščine zaključiti do zadovoljivo 31. julija 2032 frekvenco voženj (to je vsaj osem parov ob delavnikih) Izboljšanje koordinacije vseh akterjev na področju trajnostne Kontinuirano Operativna Vzpostavitev medresorske skupine Koordinacija razvoja mobilnosti za doseganje večjih sinergijskih učinkov z vzpostavitvijo od 2024 medresorska do l. 2025 M22.4 organizacijski MOPE trajnostne mobilnosti medresorske delovne skupine in opredelitvijo njenih ciljev in skupina Delovanje medresorske skupine od nalog. l. 2025 dalje Vzpostavitev sistema potovalnih podatkov za multimodalne poti, ki 2026 Vzpostavljen sistem Vzpostavljen sistem do leta 2026 ekonomski bi poleg javnega potniškega prometa vključeval tudi alternativne potovalnih podatkov (finančne MZI (NCUP) oblike prevoza v mestih, vključno s podatki o storitvah, ki so spodbude) namenjene ali prilagojene gibalno oviranim, parkirišči in podatki o Digitalizacija v javno dostopnih polnilnih mestih za električna vozila. prometu in M22.5 interoperabilnost Spodbude za vzpostavitev sistemov digitalizacije in optimizacije Kontinuirano Vzpostavljeni Vzpostavljeni sistemi v vseh prometa v mestih s prednostno obravnavo javnega potniškega od leta 2024 sistemi digitalizacije mestnih občinah do leta 2026 različnih digitalnih ekonomski prometa, kolesarjev in pešcev ter za uporabo informacijske in v mestnem prometu sistemov MOPE, MZI, (finančne komunikacijske tehnologije v mestih ter pametna mesta z uporabo občine spodbude) najnovejših tehnologij za inteligentne transportne, infrastrukturne in okoljske sisteme, vključno z digitalizacijo upravljanja polnilne infrastrukture za električna vozila.* 166 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Določitev novega koncepta financiranja prometne infrastrukture 2027 Vzpostavljen nov Vzpostavljen nov koncept Nov koncept za zagotavljanje potrebnih javnih finančnih sredstev v sodelovanju koncept financiranja financiranja do leta 2027 ekonomski, M22.6 financiranja prometne MZI vseh pristojnih ministrstev za pospešeno načrtovanje, umeščanje predpisi infrastrukture (priprava DPN in drugo) in izgradnjo sodobne železniške, cestne, kolesarske in druge prometne infrastrukture.* Ovrednotenje obstoječih izhodišč za vrednotenje investicij glede Sočasno s Izvedena novelacija Potrditev obstoječih ali uporaba Presoja izhodišč za na usmeritve in cilje DCPS in drugih nacionalnih strateških pripravo in pripravljena novih izhodišč za vrednotenje DCPS, M22.7 ekonomsko vrednotenje ekonomski MOPE, MZI, MF dokumentov in usklajena presoja izhodišč (na primer Uredba o leta 2026 izhodišča projektov od leta 2027 dalje enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske ekonomskega investicijskih projektov dokumentacije na področju javnih financ, Uredba o metodologiji vrednotenja priprave in obravnave investicijske dokumentacije na področju projektov državnih cest in javne železniške infrastrukture).* Preglednica 39: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za zmanjšanje števila/skrajšanje dolžine potovanj Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbujanje hibridnega načina dela in podobno in določanje meril 2024 Delež dni, ko se Povečanje deleža zaposlenih, ki za delo od doma v javni upravi (na primer zakonsko omogočanje dela od doma, delež dela od doma vsaj en dan v tednu deleža dni dela od doma v minimalno določenem obsegu, širitev zaposlenih, ki dela z 12 % (2022) na 20 % (2030) predpisi MDDSZ usmeritev, ki veljajo za uslužbence v državni upravi na vse javne od doma vsaj en uslužbence) ter zasebnih podjetjih (javna uprava naj bo zgled). dan v tednu Vzpostavitev sistema izračuna prihranjenih kilometrov na podlagi obračunov za prevoz na delo. Preučitev učinkov zmanjševanja števila delovnih dni na število 2025‒2030 Število poti, Zmanjšanje števila poti, M23.1 Delovna zakonodaja opravljenih poti za namen potovanja na delo.* opravljenih za opravljenih za namen potovanja na predpisi MDDSZ namen potovanja delo glede na izhodiščno leto, na delo določeno v študiji Priprava trajnostne rešitve pri obračunu nadomestila stroškov 2027 Trajnostne rešitve Trajnostne rešitve nadomestil prevoza na delo usklajene v dialogu s socialnimi partnerji in s nadomestil stroškov stroškov leta 2027 MF/MDDSZ, predpisi ciljem spodbujanja večje uporabe JPP in drugih oblik trajnostne prevoza na delo MJU, MOPE mobilnosti. (Ogovornost glede na pristojnosti: MF, davčni vidiki; MJU, javni sektor; MDDSZ, povračila.) 167 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Integracija OCPS in občinskih prostorskih planov in načrtov (v Kontinuirano Število občin s 30 % do leta 2030 skladu z ZCPN). od 2024 dalje sprejetimi načrtovanje MOPE, občine strokovnimi podlagami za OPN po zakonu ZCPN Zaostritev pogojev za umeščanje generatorjev prometa v prostor Kontinuirano Dostopnost Vse novogradnje izvedene na (na primer večja stanovanjska območja, poslovne cone, od 2024 novogradenj z JPP območju z ustrezno dostopnostjo z nakupovalna območja in tako dalje) – izvajanje prostorskega in aktivnimi JPP (z vidika oddaljenosti in Trajnostna mobilnost v načrtovanja v mestih in občinskih središčih na način, ki zagotavlja prevoznimi načini pogostosti odhodov) in aktivnimi M23.2 okviru prostorskega MNVP, MOPE, zgoščeno in mešano rabo prostora, krajše razdalje med različnimi prevoznimi načini načrtovanja načrtovanje občine rabami ter zagotavljanje dostopnosti primarno z JPP, peš in s kolesom, zadostne odprte in zelene površine, integracijo s trajnostno mobilnostjo, polnilno infrastrukturo za vozila na alternativna goriva (uveljavljati na ravni države (ReSPR50), regije (regionalni prostorski načrti), občin (občinski prostorski akti)). načrtovanje MOPE, MZI Nadgradnja nacionalnega prometnega modela z integracijo 2026 Nadgrajen Nadgrajen nacionalni prometni (NCUP) prostorskih podatkov z namenom integracije prometnega in nacionalni prometni model do leta 2026 prostorskega načrtovanja v postopku priprave DCPS.* model Analiza potreb in spodbude za pilotne ureditve prostorov za sodelo Kontinuirano Število urejenih Analiza in priprava pilotnih ekonomski (co-working) z namenom omogočanja dela bližje domu z nadaljnjo od 2025 dalje prostorov za sodelo projektov: 2025 (finančne MJU, MGTŠ izvedbo na podlagi evalvacije učinkov.* spodbude) Urejen vsaj en pilotni prostor za sodelo do leta 2026 Infrastruktura za M23.3 spodbujanje dela od Intenzivno izvajanje strategije Digitalna Slovenija 2030 – Krovne Kontinuirano Pokritost Zagotovitev doma strategije digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030 ter Načrta od 2024 dalje gospodinjstev z pokritosti vseh ekonomski razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030, še posebej na gigabitnim gospodinjstev z (finančne MDP podeželskih območjih.* omrežjem in vseh gigabitnim spodbude) naseljenih območij omrežjem in vseh naselij z z omrežjem 5G omrežjem 5G do l. 2030 168 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Javni potniški promet Preglednica 40: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za izboljšanje javnega potniškega prometa Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Intenziviranje delovanja Družbe za upravljanje javnega potniškega 2024 Izpolnjevanje Izpolnjene obveznosti Zakona o prometa (DUJPP) s kadrovsko in finančno podporo, ki omogoča obveznosti Zakona upravljanju javnega potniškega ekonomski, MOPE izvajanje nalog, opredeljenih v Zakonu o upravljanju javnega o upravljanju prometa do konca leta 2024 Strateško načrtovanje organizacijski M24.1 potniškega prometa.* javnega potniškega javnega prometa prometa Priprava in sprejetje Strategije razvoja javnega potniškega 2026 Sprejeta strategija Sprejeta strategija razvoja JPP leta predpisi MOPE prometa.* razvoja JPP 2026 Redne posodobitve in izvajanje šestletnega operativnega načrta, Kontinuirano Delež realizacije Vsaj 75-odstotna realizacija načrtovanje MZI, MOPE usklajenega z Vizijo železnic 2050+ od leta 2024 operativnega načrta operativnega načrta v vsakem obdobju. Zagotovitev prepustnosti in TEN-T standardov na jedrnem 2030 Število prepeljanih Povečanje št. potnikov v omrežju ter prepustnosti na regionalnih železniških progah s potnikov železniškem prometu v letu 2030 ciljem zagotovitve 15-minutnega taktnega prometa v Ljubljanski na najmanj 16,3 mio potnikov urbani regiji (LUR+) z naslednjimi prioritetnimi aktivnostmi: oziroma za vsaj 17 % glede na leto • nadgradnja železniškega območja ljubljanskih postaj, 2019 (izhodiščna vrednost 13,9 • dvotirnost prog po prioritetah in potencialu števila potnikov, mio potnikov) MZI, MNVP • dokončana posodobitev TEN-T omrežja (končana nadgradnja ekonomski (pripravljalec vseh glavnih železniških prog), DPN) Nadgradnja • nadgradnja regionalnih prog po prioritetah in potencialu števila M24.2 železniškega omrežja potnikov, • nadgradnja hitrosti, kjer je to prometno-tehnološko potrebno in ekonomsko upravičeno. • Cilj povečanja števila potnikov se znova preveri pri pripravi DCPS s ciljem zvišanja ambicije. Nadgradnja postaj in postajališč glede na akcijski načrt po V skladu z Delež železniških 50 % železniških postaj in prioritetah, ki jih bo določil odgovorni nosilec aktivnosti (v skladu akcijskim postaj in postajališč postajališč z več kot 200 potniki na s prenovljenimi standardi, predvidenimi v instrumentu M24.4, načrtom z več kot 200 delovni dan je opremljenih v skladu ekonomski MZI, MOPE ukrep Določitev opremljenosti potniških multimodalnih točk). potniki na delovni s prenovljenimi standardi dan, opremljenih v Povečanje št. postaj z skladu s izvenivojskimi dostopi na perone in tiri koristne dolžine 740 m na 169 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti prenovljenimi jedrnem in razširjenem jedrnem standardi omrežju na 39 (izhodiščna vrednost 10) Elektrifikacija železniškega omrežja (oziroma vpeljava drugih Kontinuirano Dolžina Povečanje dolžine elektrificiranih alternativnih pogonov) izven območja LUR+, kjer je to prometno- od leta 2024 elektrificiranih prog prog do leta 2030 za vsaj 40 km, ekonomski MZI tehnološko potrebno in upravičeno v skladu z Uredbo o enotni kjer je to prometno-tehnološko metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije potrebno in upravičeno na področju javnih financ. Nadgradnja enotirnih prog v dvotirne izven območja LUR+, kjer je Kontinuirano Dolžina dvotirnih Povečanje dolžine dvotirnih prog to prometno-tehnološko potrebno in upravičeno v skladu z Uredbo od leta 2024 prog do leta 2030 za vsaj 30 km ekonomski MZI o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske (spremembe enotirne v dvotirno dokumentacije na področju javnih financ. progo), kjer je to prometno- tehnološko potrebno in upravičeno Izgradnja LŽV – Ljubljanskega železniškega vozlišča (poglobitev Kontinuirano Končana izvedba Sprejeti vsi DPN, ki so v pripravi v in/ali obvozne proge tovornega prometa; potniški in primestni od leta 2024 projekta letu 2024 promet ostane na nivoju terena).* ekonomski MZI Nadgradnja železniškega omrežja za povečanje hitrosti glede na Kontinuirano Sprejetije DPNjev za Sprejetje DPNjev za vsaj 240 km Izgradnja novih M24.3 zahteve TEN-T Uredbe oziroma skrajšanje potovalnih časov z od leta 2024 dolžino prog prog železniških prog deviacijami prog oziroma z novimi odseki prog (v pripravi so DPN- ji za skupno 435 km prog). Izgradnja nove hitre železniške povezave glede na potrebe Kontinuirano Končana izvedba Sprejetje DPN v obdobju 2030– ekonomski MZI taktnega voznega reda.* od leta 2024 projekta 2035 Načrt in izgradnja večmodalnih potniških vozlišč za kombiniranje Kontinuirano Število železniških Za 5 % povečati število železniških različnih oblik prevoza na območjih železniškega in avtobusnega od leta 2024 postaj in postajališč, postaj in postajališč, kjer je na omrežja JPP (prestopi med različnimi oblikami JPP, P + R, na katerih je skupni lokaciji omogočen prestop sopotništvo, kolo, izposoja koles, skirojev, avtomobilov in tako omogočen prestop med različnimi oblikami javnega ekonomski MZI, MOPE dalje). V primeru ureditve parkirnih površin se urejajo parkirna med različnimi prevoza (izhodiščna vrednost 82) mesta in polnilna infrastruktura z zadostno priključno močjo za oblikami javnega Pogoji za večmodalno električna vozila ter vključijo parkirišča v sistem IJPP na območju prevoza M24.4 mobilnost železniških in avtobusnih postaj n postajališč (uporaba le z validacijo). Podpora za izgradnjo lokalnih mobilnostnih točk v občinah za Kontinuirano Število Vsaj ena lokalna mobilnostna točka MOPE, MZI, kombiniranje različnih oblik prevoza v mestih, vključno z JPP, od leta 2024 novozgrajenih/ureje v vsaki mestni občini do leta 2030 ekonomski občine dinamični prevozi, sistemi za izposojo koles, skirojev, deljenih nih lokalnih (leta 2023 jih ni bilo) avtomobilov in drugih oblik mobilnosti – določitev načrta vključitve mobilnostnih točk 170 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti sistema mikromobilnosti v shemo mestnega JPP in kolesarske infrastrukture ter sistema financiranja.* MOPE, MZI, Zagotavljanje pogojev za večmodalnost JPP in koles za dnevno Kontinuirano Delež potnikov JPP, 10 % potnikov, ki uporabljajo kolo občine in mobilnost (izposoja koles in parkirna mesta za kolesa na od leta 2024 ki uporabljajo kolo za pot do postaj in postajališč JPP ekonomski upravljavci avtobusnih in železniških postajah in postajališčih JPP, dalje za pot do postaj in do leta 2030 postaj in informacijska podpora, ureditev dostopnosti za kolesarje do postajališč JPP postajališč železniških postaj in postajališč in tako dalje).* Zagotavljanje pogojev za prevoz koles z vlaki (okrepitev voznega Kontinuirano Število prepeljanih Povečanje števila prepeljanih koles ekonomski, SŽ – potniški parka za prevoz koles, dinamično povečevanje kapacitet za prevoz od leta 2024 koles z vlakom z vlakom za 100 % do leta 2030 organizacijski promet koles v času povečanega povpraševanja, informacijska podpora, glede na leto 2023 rezervacijski sistem za prevoz koles in tako dalje).* Določitev opremljenosti potniških multimodalnih točk. 2025 Strokovna študija z Študija do konca leta 2025 načrtom ekonomski, MOPE implementacije in predpisi financiranja (študija izvedljivosti) Preučitev in uvedba enotnega sistema izposoje koles v sklopu 2030 Študija o Študija do leta 2025, izvedba do ekonomski MOPE železniških in avtobusnih postaj.* upravičenosti in leta 2030 izvedljivosti Izboljšanje dostopnosti obstoječih dejavnosti, trenutno slabo Kontinuirano Število večjih Povečanje števila potnikov dostopnih z JPP (zlasti poslovne cone, nakupovalna središča in od leta 2024 generatorjev ekonomski, MOPE, občine tako dalje), s frekventnejšimi, novimi linijami in novimi postajališči prometa z organizacijski JPP.* izboljšanimi storitvami JPP Preureditev sistema JPP s ciljem zagotavljanja atraktivnega in Kontinuirano Pkm v cestnem JPP Do leta 2030 vsaj 1500 mio pkm v Izboljšanje integriranega mestnega in medkrajevnega avtobusnega in od leta 2024 in železniškem cestnem JPP in vsaj 1100 mio pkm ekonomski, železniškega JPP (nove oziroma spremenjene linije, hitre in bolj javnem potniškem v železniškem JPP. konkurenčnosti MOPE, občine M24.5 organizacijski direktne linije, taktni vozni redi, večje število odhodov, usklajeni prometu javnega potniškega vozni redi avtobusov z železniškimi voznimi redi, višje subvencije prometa …) Taktni železniški vozni red v Ljubljanski urbani regiji (LUR+).* 2030 Prva faza: 30-minutni takt do leta 2026 Vzpostavljen in 15-minutni takt na vseh progah v ekonomski, optimiziran taktni LUR+ do leta 2032 MOPE, MZI, SŽ organizacijski vozni red na približno 30 min na obstoječem omrežju 171 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Druga faza: vzpostavljen taktni vozni red (15 min v konicah, 30 izven konic) na nadgrajenem omrežju Taktni železniški vozni red na območju Maribora * 2040 Vzpostavljen taktni 15-minutni takt do leta 2040 ekonomski, vozni red (15 min v MOPE, SŽ, MZI organizacijski konicah, 30 izven konic) Dinamično povečevanje kapacitet avtobusnega prometa na Kontinuirano Število dodatnih Ciljne vrednosti se določijo glede ekonomski, območjih in v obdobjih, kjer povpraševanje presega ponudbo, ter od leta 2024 kapacitet na analize povpraševanja MOPE organizacijski preučitev uvedbe rezervacijskega sistema za zagotavljanje avtobusnega zadostnih kapacitet.* prometa Preučitev možnosti daljše največje dovoljene dolžine vozil javnega 2025: Študija Omogočeno obratovanje daljših potniškega prometa. Preučitev Posodobljen vozil v JPP po letu 2026 predpisi MZI Glede na ugotovitve posodobitev Pravilnika o delih in opremi vozil. 2026: pravilnik Posodobitev pravilnika Izboljšanje konkurenčnosti mestnega potniškega prometa v Najpozneje ob Število potnikov v Povečanje potnikov v mestnem Ljubljani – prenova mestnega prometa z namenom boljše izgradnji mestnem prometu prometu za 10 % glede na leto integracije z železniškim in medkrajevnim avtobusnim prometom Potniškega 2019 (izhodiščna vrednost 36,3 MOL, MZI organizacijski (izboljšanje potovalnih časov s prednostnim vodenjem avtobusov, centra mio) (DRSI) ureditvijo glavnih prestopnih točk, prenovo sheme linij s Ljubljana poudarkom na visoko zmogljivih glavnih linijah in napajalnih (tudi obodnih) linijah). Spodbude za izgradnjo občinske infrastrukture za izboljšanje Kontinuirano Sredstva namenjena Ciljno vrednost se določi v DCPS konkurenčnosti javnega potniškega prometa (rumeni pasovi, od leta 2024 za spodbude ekonomski MOPE, občine Izboljšanje prednost v križiščih, nakup novih prometnih sredstev, sodobna M24.6 infrastrukture za oprema postaj in postajališč in tako dalje). avtobusni promet Prilagoditve državne infrastrukture za izboljšanje konkurenčnosti Kontinuirano Število odsekov Ciljno vrednost se določi v DCPS MZI, DRSI, ekonomski javnega potniškega prometa (pasovi s prednostjo za JPP, od leta 2024 državnih cest z MOPE prednost v križiščih, prometna signalizacija in tako dalje). uvedenimi ukrepi 172 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Priprava študije, pravnih podlag in uvedba omejitve uporabe na 2027 oziroma Zagotovitev Skrajšanje potovalnega časa posameznih pasovih na AC/HC z namenom prednostnega vodenja glede na zakonodajnega avtobusov na hitrih avtobusnih avtobusnega prometa ter vozil dinamičnih prevozov (prevoz, ki se dinamiko okvira, fizična linijah ekonomski MZI, DARS prilagaja povpraševanju) in z navezavo na pasove za avtobuse na morebitne izvedba ukrepa, mestnih vpadnicah (v primeru gradnje tretjega pasu na AC/HC).* izgradnje potovalni čas tretjega pasu avtobusov Razširitev enotne vozovnice na ves promet (železniški, Do konca leta Vzpostavljena Mestni potniški promet vključen v organizacijski MOPE medkrajevni in mestni avtobusni promet). 2024 enotna vozovnica za sistem IJPP do konca leta 2024 vse oblike JPP Enotni državni spletni informacijski portal za javni promet, ki na 2024‒2026 Vzpostavljen portal 2024 – vzpostavljen spletni enem mestu združuje vse informacije za potnike (vozni redi načrtovalnik avtobusov in vlakov, informacije o zamudah, nakup vozovnic, organizacijski MOPE, MZI, SŽ 2025 – vzpostavljena mobilna integracija aplikacije Nacionalni multimodalni načrtovalnik poti). aplikacija Izboljšanje 2026 – integracija v portal uporabniške izkušnje v Opredelitev razvoja MaaS (mobilnost kot storitev) v sklopu 2028 Vzpostavljena Vzpostavitev storitve MaaS do l. M24.7 organizacijski MOPE javnem potniškem priprave in izvajanja Strategije razvoja JPP.* storitev MaaS 2028 prometu Določitev oblikovanja standardov kakovosti javnega potniškega 2026 Vzpostavljeni Vzpostavljeni standardi kakovosti organizacijski MOPE prometa. standardi kakovosti JPP do leta 2026 JPP Digitalizacija načinov plačila vozovnic javnega prometa (uvedba Kontinuirano Uvedeni digitalni Uvedeni digitalni načini plačil do organizacijski MOPE različnih oblik digitalnih plačil, aplikacija in tako dalje). od leta 2025 načini plačil leta 2026 Digitalizacija informacij, namenjenih funkcionalno oviranim Kontinuirano Vzpostavljen sistem Vzpostavljen sistem digitalnih organizacijski MOPE osebam (FOO). od leta 2025 digitalnih informacij informacij za FOO do leta 2026 za FOO 173 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Posodobitev zakonodaje za ureditev dinamičnega skupinskega 2025 Sprejeta zakonodaja Sprejeta zakonodaja do leta 2025 prevoza (prevoz, ki se prilagaja povpraševanju (ang. Demand na področju predpisi MOPE Responsive Transport)) – zakonsko omogočanje takih prevozov dinamičnega ter regulacija na področju varnosti potnikov. prevoza Finančne spodbude za izvajanje storitev dinamičnega skupinskega Kontinuirano Število potnikov, Povečanje število potnikov glede prevoza in prevoza na klic (zlasti v podeželskih območjih, tam, od leta 2025 prepeljanih z na izhodiščno leto 2025 Spodbujanje ponudbe ekonomski, M24.8 MOPE kjer ni mogoče zagotavljati kakovostnega JPP oziroma za dinamičnim dinamičnih prevozov organizacijski premostitev razdalj do JPP). prevozom in prevozi na klic Spodbujanje zbiranja in deljenja podatkov o dinamičnih prevozih z Kontinuirano Sprejeti predpisi Sprejeti predpisi do leta 2025 namenom zagotavljanja transparentnosti in uspešnosti prevozov od leta 2025 predpisi MOPE ter vključevanje v sisteme načrtovanja poti, na primer MaaS in enotni državni spletni informacijski portal za javni promet. Digitalizacija podatkov o JPP z namenom učinkovitejšega Kontinuirano Vzpostavljena Vzpostavljena digitalizacija M24.9 Digitalizacija JPP organizacijski MOPE načrtovanja linij in voznih redov JPP ter sledenja v realnem času. od leta 2025 digitalizacija podatkov o JPP do leta 2026 podatkov o JPP Aktivna mobilnost Preglednica 41: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za povečanje deleža poti z aktivno mobilnostjo Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Sprejetje in intenzivno izvajanje Strateškega načrta za razvoj Kontinuirano Sprejet SNRK Sprejetje SNRK l. 2024 kolesarjenja do leta 2030 (SNRK) – vzpostavitev sklenjenega od 2024 Delež % izvedenih 100 % izvedenih ukrepov do l. omrežja kakovostnih kolesarskih povezav, vzdrževanje kakovosti ukrepov SNRK 2030 obstoječih kolesarskih povezav, zagotavljanje pogojev za Delež vseh poti, Izboljšanje kolesarske MOPE, MZI, večmodalnost. opravljenih s Delež vseh poti, opravljenih s M25.1 načrtovanje infrastrukture občine kolesom (%) kolesom, se s 5,3% v letu 2021 Delež vseh poti, poveča na 8 % opravljenih s Delež vseh poti, opravljenih s kolesom v mestnih kolesom v mestnih občinah, se občinah (%) poveča na 12 % 174 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbude za izgradnjo kakovostne infrastrukture za parkiranje Kontinuirano Število kakovostno Oblikovanje spodbud do l. 2025 ekonomski MOPE koles ob večjih generatorjih prometa (javnih in zasebnih).* od 2024 urejenih kolesarskih Izvedba vsaj 30 kakovostnih parkirišč kolesarskih parkirišč do l. 2030 Spodbude za izgradnjo omrežja polnilnic za električna kolesa Kontinuirano Število urejenih e- Oblikovanje spodbud do l. 2025 ekonomski MOPE, MZI preferenčno z elektriko pridobljeno iz OVE.* od 2024 polnilnic za kolesa Izvedba vsaj 20 kolesarnic s polnilnicami za e-kolesa Integracija umeščanja državnega kolesarskega omrežja z Kontinuirano Sprejete podlage za Najmanj 20 km kolesarskih umeščanjem nove železniške infrastrukture, kjer je to možno ter od 2024 integracijo in povezav, umeščenih v sklopu načrtovanje MZI ob upoštevanju varnostnih in vzdrževalnih potreb železniške umeščanje umeščanja železniške infrastrukture infrastrukture v DPN do 2030. Preučitev potenciala in skladno s tem dopolnitev predpisov in 2030 Izvedena preučitev Izvedena preučitev potenciala, standardov za projektiranje kolesarskih površin, opredelitev, potenciala in glede skladno s tem dopolnjeni predpisi zasnova in načrt izgradnje zmogljivejših kolesarskih povezav med na ugotovitve in standardi ter zasnova in načrt mestnimi občinami in gravitacijskimi zaledji z namenom dopolnjeni predpisi izgradnje do l. 2027. V primeru zmanjšanja potovalnega časa za dnevno mobilnost in povečanje in standardi za pozitivne študije potenciala, privlačnosti in udobja (v okviru strokovnih podlag za regionalne projektiranje izgrajenih vsaj 10 km zmogljivejših prostorske plane). kolesarskih površin, kolesarskih povezav do l. 2030. načrtovanje MZI, MOPE zasnova in načrt izgradnje zmogljivejših kolesarskih povezav med mestnimi občinami in gravitacijskimi zaledji. Priprava in sprejetje zakonodaje, ki bi za novogradnje 2026 Sprejeti predpisi Sprejetje predpisov do leta 2026 predpisovala minimalne parkirne normative za kolesa, vključno s predpisi MOPE polnilno infrastrukturo za e-kolesa, v skladu z Evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb. 175 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Finančne spodbude za zaposlene za aktivno opravljanje poti na 2025 Delež poti, 15 % poti na delo, opravljenih peš ekonomski delo (pešačenje, kolesarjenje). Preučilo se bo, katera vrsta opravljenih peš ali s ali s kolesom (11 % leta 2021) (finančne MOPE finančne spodbude bi bila najbolj učinkovita za povečanje aktivne kolesom na delo spodbude), mobilnosti v okviru razpoložljivih sredstev in se jo bo nato izvedlo predpisi v čim krajšem času. Sheme podpore za nakup koles (običajnih, e-koles, tovornih koles, Kontinuirano Število koristnikov 1.000 letno ekonomski Spodbujanje aktivne prilagojenih koles in tako dalje) – tudi v kombinaciji ob odjavi od 2024 dalje podpor M25.2 (finančne mobilnosti MOPE, MF motornih vozil in z uskladitvijo pravic do finančnih spodbud, ki spodbude), veljajo za e-vozila (na primer v sklopu obračuna DDV, ukinitve predpisi bonitet in tako dalje).* ekonomski Izvajanje promocijskih kampanj za kolesarjenje in pešačenje, Kontinuirano Število ljudi, ki Podvojiti število ljudi, ki kolesarijo (finančne certifikata Kolesarjem prijazen delodajalec ter Kolesarjem prijazen od leta 2024 kolesarijo najmanj najmanj trikrat na teden na delo/v MOPE spodbude), ponudnik in drugih ukrepov, določenih v Strateškem načrtu trikrat na teden na šolo predpisi razvoja kolesarstva do leta 2030.* delo/v šolo Uvajanje območij prijaznega prometa v občinah – delov mesta ali Kontinuirano Število občin z Povečanje območij prijaznega predpisi, naselja, skozi katere ne poteka tranzitni promet, lokalni motorni od leta 2024 območji prijaznega prometa MOPE, občine načrtovanje promet je umirjen in z začetkom ali ciljem v območju, omrežje prometa poti za aktivno mobilnost pa je gosto in povezano.* Nadaljevanje uvajanja območij z omejenim prometom v občinah – Kontinuirano Število zaključenih Povečanje števila območij z predpisi, na primer območja za pešce, območja, kjer je promet dovoljen od leta 2024 območij z omejenim omejenim prometom Občine organizacijski samo uporabnikom z dovolilnico, javnemu prometu in tako dalje prometom (2030).* M25.3 Umirjanje prometa predpisi, Preučitev učinkov znižanja dovoljene hitrosti v naseljih (30 km/h) 2025 Študija in sprejeta Študija do leta 2025, sprememba MZI organizacijski in nato uvedba.* novelacija zakona zakona do leta 2027 Umirjanje prometa v alpskih območjih z upoštevanjem nosilne Kontinuirano Prometno delo na Zmanjšanje motornega prometa v MZI, MNVP, zmogljivosti, upravljanjem povpraševanja motornega prometa od leta 2024 cestah v alpskih alpskih dolinah, na vzpetinah in občine, predpisi, (prometni režimi, parkirna politika in tako dalje) in izboljšanjem dolinah, na prelazih do leta 2030 glede na leto upravljavci načrtovanje pogojev za uporabo trajnostnih prevoznih načinov (javni prevoz, vzpetinah in 2023 zavarovanih aktivna mobilnost in tako dalje) ter vzpostavljenim rednim štetjem prelazih območij prometa. Finančne spodbude za urejanje infrastrukture za pešce, izdelavo Kontinuirano Dolžina novih ali 5 km na leto zasnov infrastrukture za hojo in kolesarjenje v prostorskih aktih, od leta 2024 nadgrajenih površin M25.4 Izboljšanje hodljivosti ekonomski MOPE zasnov lokalnih načrtov hodljivosti ter drugih ukrepov za dalje za pešce (km) spodbujanje hoje. 176 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Trajnostna uporaba osebnih motornih vozil Preglednica 42: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za bolj trajnostno uporabo osebnih motornih vozil Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti organizacijski, Nadaljevanje in razširitev upravljanja parkiranja v urbanih, Nadaljevanje Število občin, ki Vsaj tretjina občin predpisi, turističnih in zavarovanih območjih* – na primer z omejevanjem izvajanja omejujejo ekonomski Občine dolgotrajnega parkiranja, še posebej za na delo: cenovna politika, ukrepa dolgotrajno (finančne časovne omejitve in drugo in izvajanje ukrepov trajnostne parkiranje spodbude) parkirne politike. Zmanjševanje števila parkirnih mest, zlasti na zunanjih, javnih Kontinuirano Število parkirnih Zmanjšanje števila parkirnih mest organizacijski, Občine površinah in alternativna ureditev površin za trajnostno mobilnost, od leta 2024 mest po občinah za osebne avtomobile predpisi zelene površine in tako dalje.* M26.1 Parkirna politika Spodbude za pripravo občinskih načrtov za izvajanje parkirnih Kontinuirano Število občin s Vse mestne občine s sprejeto ekonomski politik.* od leta 2024 sprejeto občinsko občinsko parkirno politiko in (finančne MOPE parkirno politiko povečanje števila drugih občin s spodbude) sprejeto občinsko parkirno politiko Uvajanje maksimalnih parkirnih standardov za novogradnje v 2027 Število občin z Vse mestne občine z maksimalnimi organizacijski, okviru občinskih prostorskih načrtov, vključno z obveznim maksimalnimi parkirnimi standardi do leta 2027 Občine predpisi minimalnim deležem parkirnih mest, namenjenih polnjenju parkirnimi standardi električnih vozil. za novogradnje ekonomski, Uvajanje oblik spodbujanja opuščanja lastnih vozil za 2026 Stopnja motorizacije Ustavitev trenda naraščanja ekonomski gospodinjstva – na primer finančna spodbuda, vozovnice za JPP, stopnje motorizacije do leta 2030 MOPE (finančne subvencija za kolo in tako dalje* spodbude) Posodobitev zakonodaje za ureditev sopotništva – zakonsko 2025 Sprejeta zakonodaja Sprejeta zakonodaja do leta 2025 predpisi MOPE omogočanje takih prevozov ter regulacija na področju varnosti na področju potnikov. sopotništva Spodbujanje k M26.2 učinkovitejši rabi Podpore za širitev sistemov za souporabo avtomobilov in platform Kontinuirano Število centralnih Povečanje števila centralnih naselij ekonomski, za sopotništvo s pozitivno diskriminacijo, na primer z ugodnostmi od 2024 naselij tretje stopnje tretje stopnje mest s sistemom za avtomobila ekonomski MOPE, občine, v zvezi s parkiranjem, uporabo rumenih pasov in tako dalje.* s sistemom souporabo avtomobilov z 8 (leta (finančne MZI souporabe 2023) na 24 (leta 2030) spodbude) avtomobilov ekonomski, Vzpostavitev parkirišč za sopotništvo (zakonske podlage, finančna Kontinuirano Povprečna Povečanje povprečne zasedenosti ekonomski sredstva), integracija z drugimi oblikami mobilnostnih točk.* od 2024 dalje zasedenost avtomobilov z 1,5 (2021) na 2 DARS, občine (finančne avtomobilov (2030) spodbude) 177 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti ekonomski, Podpora države pri razvoju in uporabi tehnoloških rešitev za 2026 Povprečna Povečanje povprečne zasedenosti ekonomski sopotništvo (na primer aplikacij za iskanje sopotnikov).* zasedenost avtomobilov z 1,5 (2021) na 2 MOPE (finančne avtomobilov (2030) spodbude) Priprava študije, pravnih podlag in uvedba omejitve uporabe 2027 oziroma Povprečna Povečanje povprečne zasedenosti ekonomski, posameznih prometnih pasov na AC/HC z namenom spodbujanja glede na zasedenost avtomobilov z 1,5 (2021) na 2 ekonomski MZI, DARS vozil z več potniki (v primeru gradnje tretjega pasu na AC/HC).* dinamiko avtomobilov (2030) (finančne izgradnje spodbude) tretjega pasu Preučitev možnosti in učinkov znižanja dovoljene hitrosti na 2026 Študija o možnostih Odločitev glede hitrosti na avtocestah in hitrih cestah (na izpuste TGP, varnost, zastoje, in učinkih znižanja avtocestah na podlagi ugotovitev predpisi, fiskalni MOPE, MZI potovalne čase in tako dalje) in potencialna izvedba v skladu z dovoljene hitrosti študije do leta 2027 ugotovitvami študije.* Vzpostavitev Nacionalne evidence cestnih zapor (NEZ). Ta bo 2025 Vzpostavljen portal Vzpostavitev do leta 2025 omogočila usklajeno načrtovanje zapor med vsemi upravljavci NEZ cestne infrastrukture (DRSI, DARS, občine). Pri sedanjem izvajanju gradbenih del na cestnem omrežju prihaja do sočasnih organizacijski MZI prometnih zapor, kar povzroča dodatne zastoje, s tem pa podaljšanje potovalnih časov in razdalje potovanj. Z usklajenim načrtovanjem cestnih zapor v NEZ preprečimo možnost sočasnih posegov v prometno omrežje, s tem pa zmanjšamo potovalne čase in dolžine potovanj. Preučitev možnosti in učinkov uvedbe mestne takse (ang. 2026 Izvedena raziskava Izvedena raziskava o možnostih in Izvajanje načela congestion charge) za vstop z motornimi vozili v Ljubljano in učinkih uvedbe mestne takse do Maribor* oziroma tam, kjer je vzpostavljen učinkovit mestni javni leta 2026, potencialna izvedba do uporabnik plača predpisi, fiskalni MOPE, občine promet. izvesti celovito raziskavo vplivov, pripraviti ustrezne leta 2030 /onesnaževalec plača zakonodajne rešitve, določiti prejemnika in namen zbranih M26.3 pri obravnavi osebnih sredstev. vozil – dodatni ukrepi Analiza uveljavljanja načela onesneževalec plača pri različnih 2028 Strokovne podlage Izdelane strokovne podlage do l. potrebni za doseganje scenarijih cestninjenja, na podlagi katerih bo sprejeta odločitev o in sprejeta odločitev 2028. Sprejeta odločitev o načinu ciljev predpisi, fiskalni MZI obliki in načinu cestninjenja v Sloveniji po letu 2030* o obliki in načinu in višini cestninjenja do l. 2030 cestninjenja. 178 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Tovorni promet Preglednica 43: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov trajnostne prometne politike – ukrepi za bolj učinkovit tovorni promet Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Vključitev strateških usmeritev za tovorni promet v procesu 2026 Pripravljena in Sprejet DCPS leta 2026 načrtovanje MOPE, MZI priprave DCPS.* sprejeta DCPS Sprejetje in izvajanje Načrtov upravljanja mestne logistike (NUML) Kontinuirano Število občin z dva sprejeta NUML do leta 2024, Strateško načrtovanje s ciljem optimizacije in elektrifikacije logističnih procesov in s tem od leta 2024 načrtom upravljanja štirje sprejeti NUML do l. 2030 M27.1 ekonomski tovornega prometa MOPE, mestne zmanjšanje negativnih vplivov tovornega prometa v mestih mestne logistike (finančne občine oziroma funkcionalnih urbanih območjih (na primer konsolidacija spodbude) tovora, povečanje zasedenosti vozil, spodbujanje kolesarske logistike, okoljske cone in tako dalje).* Identifikacija potreb po izgradnji intermodalnih vozlišč in malih Identifikacija Izvedena in v DCPS Določitev vsaj enega novega logističnih centrov za tovorni promet. 2027 vključena intermodalnega vozlišča TEN-T za identifikacija števila tovorni promet in zaključek in lokacij identifikacije regionalnih in lokalnih organizacijski MZI, MOPE intermodalnih malih logističnih centrov vozlišč na TEN-T in Do leta 2030 malih logističnih centrov Izboljšanje železniške infrastrukture (glej instrument M24.2 in Glej Glej instrument Glej instrument M24.2 in M24.3) ekonomski M24.3)). instrument M24.2 in M24.3) (finančne MZI M24.2 in spodbude) Infrastruktura za M24.3) M27.2 tovorni promet Nova dvotirna proga Divača–Koper. 2026 Nova povezava v Končan projekt do leta 2030 ekonomski (enotirna uporabi (finančne MZI proga), 2030 spodbude) (dvotirna proga) ekonomski Nadgradnja tovorne postaje Koper s ciljem podpore povečanim 2030 Tovorna postaja v Končan projekt do leta 2030 (finančne MZI blagovnim tokovom na novi povezavi Divača–Koper.* uporabi spodbude) Spodbujanje terminalskih storitev preklada kontejnerjev v 2026 Prijavljena shema Odobritev sheme državne pomoči ekonomski kombiniranem prevozu blaga – sprejetje ustreznih zakonskih državne pomoči do konca leta 2024 (finančne MZI podlag in zagotovitev sredstev v skladu z evropsko direktivo. Povečanje št. naloženih ITE za spodbude) 30 % do leta 2030 glede na leto 179 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Število 2022 (izhodiščna vrednost pretovorjenih ITE 270.719) ekonomski Identifikacija potreb in spodbujanje gospodarskih subjektov h 2026 Število zgrajenih ali Odobritev sheme državne pomoči (finančne gradnji, obnovi in ponovni uporabi industrijskih tirov s obnovljenih do konca leta 2024 spodbude) MZI sofinanciranjem in podporo pri pridobivanju EU sredstev. industrijskih tirov Kontinuirano od 2025 dalje Vključevanje zunanjih stroškov v druge dajatve za cestni tovorni 2026 Višina in struktura Stimulativna višina cestnine in fiskalni, promet (na primer nadomestila za uporabo cest) ob upoštevanju cestnine in drugih ostalih dajatev v skladu z Direktivo ekonomski ugodnosti za nizko oziroma brezemisijske tovornjake. dajatev za cestni (EU) 2022/362 glede MZI tovorni promet zaračunavanja pristojbin vozilom (finančne Vključitev pristojbine za zunanje stroške emisij CO2 idr. v cestnine Povečanje spodbude) za uporabo določene za tovorna vozila nad 3,5 t. Sprememba zakona M27.3 učinkovitosti prevoza infrastrukture. o cestnini tovora po cesti fiskalni, Spodbujati večjo zasedenost tovornih vozil 2025 Izvedena analiza in ekonomski predlog sprememb MZI (finančne spodbude) Program finančnih, regulativnih in drugih podpor za prevoz tovora 2030 Rast deleža Povečanje deleža prepeljanega po železnicah. tovornega prometa blaga (tone) po železnici na 20 % Cilj povečanja deleža prepeljanega blaga po železnici se znova po železnici glede na leto 2022 (izhodiščna Spodbujanje razvoja preveri pri pripravi DCPS s ciljem zvišanja ambicije. vrednost 16,5 %) ekonomski, M27.4 trga železniškega MZI, MOPE, SŽ Povečanje količine prepeljanega predpis prevoza blaga (tone) po železnici v letu 2030 na vsaj 26,9 mio ton oziroma za vsaj 23 % glede na l. 2019 (izhodiščna vrednost 21,9 mio t) Uporaba digitalnih dokumentov v tovornem cestnem prometu Nadaljevanje Zmanjševanje Uporaba elektronskih dokumentov Digitalizacija v M27.5 organizacijski MZI (izvajanje direktiv EFTI, e-CMR). izvajanja obsega papirnih do leta 2027 (odvisno od stanja v tovornem prometu dokumentov drugih državah) 180 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Zniževanje emisij vozil (vključno z alternativnimi gorivi) Preglednica 44: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov na področju alternativnih goriv in drugih ukrepov za zniževanje emisij vozil Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti informiranje/pr Spodbujanje varčnejše vožnje prek ozaveščevalne kampanje, večji 2025 Informacijska Izvedena informacijska kampanja omocija/ozaveš podarek vsebin o koristih varčne vožnje in vadbe elementov kampanja Spodbujanje varčne čanje, varčne vožnje v usposabljanje voznikov začetnikov. M28.1 MZI vožnje ekonomski (finančne spodbude) Redno in konsistentno informiranje o biogorivih, njihovih Kontinuirano Informacijske Redno izvedene informacijske informiranje/ lastnostih, vplivu na vozila glede na stopnjo primešavanja, od leta 2025 kampanje in druge kampanje in druge aktivnosti Ozaveščanje o M28.2 promocija/ MOPE električnih vozilih in polnilni infrastrukturi ter o ostalih alternativnih aktivnosti Centra za alternativnih gorivih ozaveščanje gorivih z namenom odprave ovir za povečanje deleža OVE v podore prometu v skladu z večletnimi komunikacijskimi načrt.* Analiza uvedbe večje progresivnosti davka na lahka motorna 2025 Priprava analize Izvedena analiza in odločitev o vozila (M1, N1) glede na emisije CO2, ki bo kupce spodbujala k potrebnih spremembah predpisa Spodbujanje nakupa fiskalni MF nakupu vozil z nižjimi emisijami CO2 ter vključitev dodatne in uporabe diferenciacije davka glede na maso vozila, ki bo spodbujala nakup M28.3 vozil z manjšo maso. učinkovitejših vozil preko dajatev Analiza vezave letne dajatve za lahka motorna vozila (M1, N1) na 2026 Priprava analize Izvedena analiza in odločitev o fiskalni MZI emisije CO2 (oprostitev pod določeno mejo emisij) in maso vozila potrebnih spremembah (koračno naraščajoča funkcija). ekonomski Izvajanje javnih pozivov in razpisov za pridobitev sredstev za 2025 Javni razpisi in Izvedeni javni razpisi in pozivi (finančne MOPE podporne ukrepe prehoda na alternativna goriva v prometu pozivi spodbude) (študije, demonstracijski projekti, promocijske aktivnosti).* Nadaljevanje spodbujanja nakupa lahkih električnih vozil (BEV in Nadaljevanje Delež električnih Delež EV (BEV, PHEV in FCEV) v Finančne spodbude za FCEV) in avtobusov brez stojišč (tako imenovani turistični ukrepa vozil (BEV + PHEV prvih registracijah v Sloveniji za M28.4 prehod na vozila z avtobusi) z zelo nizkimi emisijami s subvencioniranjem (BEV, + FCEV) v prvih osebne avtomobile 55 %, lahka ekonomski PHEV in FCEV). Preučitev možnosti vezave subvencije na registracijah vozil in tovorna vozila 45 % ter avtobuse nizkimi emisijami CO2 (finančne MOPE zamenjavo starega vozila na fosilna goriva ter sprotna analiza trga v vseh vozilih v (25 %) leta 2030 in v vseh spodbude) z namenom prilagajanja višine subvencije aktualnim razmeram. Sloveniji registriranih vozilih za osebne avtomobile leta 2030 12 %, lahka tovorna vozila 10 % in avtobuse 10 % 181 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbude za obnovo in nadgradnjo železniškega voznega parka Nadaljevanje Delež pkm in tkm, 3 % v pkm oziroma 16 % v tkm (potniški in tovorni) ter uvajanje novih tehnologij na podlagi ukrepa opravljenih z domačih vozil v 2030 ekonomski regulative EU (ECTS,GSM/R, kompozitni zavornjaki, avtomatska vlakom (finančne MOPE spenjača in drugo) s ciljem zagotavljanja visoke kakovosti spodbude) železniškega prevoza potnikov in tovora in energetske učinkovitosti. Spodbujanje nakupa vozil brez neposrednih emisij (baterijska nadaljevanje Delež prvič 90 % v prvih registracijah leta ekonomski električna vozila, vodikova vozila) v mestih (JPP – avtobusi, taksiji) ukrepa registriranih 2030 (finančne MOPE ter podporne polnilne infrastrukture. avtobusov za mestni spodbude) JPP brez emisij (BEV in FCEV) fiskalni, Spodbude za prehod na tovorna vozila na alternativni pogon 2025 Število spodbujenih 100 tovornjakov z zelo nizkimi ekonomski (2030) ob zamenjavi starega vozila na fosilni pogon.* vozil glede na emisijami (BEV in FCEV) z MOPE (finančne pogon nosilnostjo nad 7,5 t (N2 in N3) do spodbude) leta 2030 Dvig ciljev Slovenije v Uredbi o zelenem javnem naročanju glede 2025 Delež čistih in Ciljni delež novoregistriranih vozil v Omejitev nakupa deleža čistih in brezemisijskih vozil za cestni prevoz po letu 2025.* brezemisijskih vozil obdobju 2026‒2030 za lahka vozila M28.5 vozil na fosilno gorivo predpisi MOPE, MJU po uredbi o zelenem 35 %, za avtobuse 50 % ter za v javnih podjetjih javnem naročanju tovorna vozila 13 % Sprememba največje dovoljene teže vozila, ki ga je možno Najpozneje v Priprava predpisa Pripravljen predpis Olajšanje uporabe upravljati z vozniškim dovoljenjem kategorije B za električna vozila 3 letih od M28.6 električnih lahkih predpis MZI v skladu s spremenjeno zakonodajo EU (revizija Direktive začetka tovornih vozil 2006/126/ES).* veljavnosti direktive Dopolnitev podatkovne zbirke registriranih vozil s podatkom, ki 2026 Vzpostavitev Dopolnjena podatkovna zbirka omogoča jasno identifikacijo baterijskih električnih vozil in evropskega Izboljšanje statistike M28.7 predpis MZI (AVP) priključnih hibridov in podatki o lastnostih električnih vozil (na elektronskega električnih vozil primer specifična poraba Wh/km).* Po potrebi se dopolni pravna potrdila o skladnosti podlaga. (eCOC) Priprava prenovljene strategije za razvoj trga v zvezi z 2025 Sprejeta strategija Sprejeta strategija do leta 2026 Vzpostavitev načrtovanje, alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter vzpostavitev nacionalnega okvirja MOPE organizacijski ustrezne infrastrukture v okviru prenovljene DCPS (Državne M28.9 za spodbujanje celostne prometne strategije).* uporabe alternativnih načrtovanje, Priprava akcijskega načrta za spodbujanje prehoda na alternativna 2025 Sprejet akcijski Sprejet akcijski načrt do leta 2026 goriv MOPE organizacijski goriva v prometu in vzpostavitev ustrezne infrastrukture.* načrt 182 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Vzpostavitev centra za spodbujanje prehoda na alternativna 2025 Delujoč center za Delujoč center za spodbude za drugo goriva z namenom sofinanciranja naložb za vzpostavitev ustrezne spodbude za področje alternativnih goriv do leta MOPE (organizacijski) polnilne in oskrbovalne infrastrukture in spremembo voznega področje 2030 parka ter drugih podpornih ukrepov.* alternativnih goriv Priprava državnega načrta primernih lokacij polnilnih parkov 2025 Pripravljeni državni Državni načrt lokacij polnilnih mest visokih moči za polnilno infrastrukturo v skladu z ZIAG (Zakon o načrt za polnilno načrtovanje, infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na infrastrukturo, ki MOPE organizacijski alternativna goriva v prometu).* vključuje tudi lokalne načrte mestnih občin Vzpostavitev informacijskega sistema in izmenjava statičnih in 2025 Informacijski sistem Vzpostavljen infromacijski sistem in dinamičnih podatkov o polnilnih in oskrbovalnih mestih za in izmenjava začetek izmenjave celovitih in alternativna goriva (AG) v prometu z nacionalnim spletnim celovitih in kakovostnih podatkov o polnilnih in portalom nacionalna točka dostopa – NAP. Podatki bodo kakovostnih oskrbovalnih mestih za AG v načrtovanje, MOPE nediskriminatorno na voljo za ponovno uporabo na način G2B v podatkov o polnilnih prometu z NAP za ponovno uporabo organizacijski skladu z Uredbo EU 1804/2023 (AFIR).* in oskrbovalnih do leta 2025 mestih za AG v prometu z NAP za Načrtovanje in ponovno uporabo spodbujanje Zagotovitev oskrbovalnih mest za ostala alternativna goriva v 2025 (UZP) Število oskrbovalnih Oskrbovalne postaje za vodik na M28.10 postavitve polnilne in cestnem prometu (vodik, UZP) v skladu s cilji EU in potrebami.* mest za vodik in 200 km na jedrnem omrežju TEN-T načrtovanje, 2030 (vodik) oskrbovalne UZP ter vsaj ena v urbanem vozlišču do organizacijski, MOPE infrastrukture leta 2030 ekonomski Oskrbovalne postaje za UZP na omrežju TEN-T do leta 2025 Zagotovitev polnilnih mest za oskrbo ladij v pomorskem prometu v 2025 Število polnilnih Vsaj 90 % kontejnerskih in načrtovanje, Luka Koper, skladu s cilji EU in potrebami.* mest v Luki Koper potniških ladij mora imeti dostop organizacijski, MzI, MOPE do oskrbe z električno energijo z ekonomski obale do začetka 2030 Zagotovitev oskrbe mirujočih zrakoplovov z električno energijo v 2025 Število polnilnih Vsa postajališča za zrakoplove ob načrtovanje, upravljavci letalskem prometu v skladu s cilji EU in potrebami. * mest terminalu do leta 2025 in vsa organizacijski, letališč, MOPE postajališča na letaliških ploščadih ekonomski do leta 2030 Sofinanciranje naložb v izgradnjo električne polnilne infrastrukture 2025 Število polnilnih in 20 e-polnilnih postaj ob omrežju fiskalni, MOPE za hitro polnjenje vozil osebnega in tovornega prometa z oskrbovalnih postaj TEN-T, ekonomski dve oskrbovalni postaji za H2 183 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti (finančne upoštevanjem bližine prometne infrastrukture in bližine električnih spodbude) omrežij. Spodbude za izgradnjo oskrbovalne infrastrukture za tovorni promet na vodik.* Oblikovanje platforme, ki bo združevala vse informacije za prehod 2025 Razvoj platforme za Delujoča platforma za koordinacijo na mobilnost brez emisij na enem mestu s ciljem podpore koordinacijo deležnikov Spodbujanje prehoda gospodarskih družb. Spodbude za izvedbo deležnikov na Izvedeni demonstracijski projekti drugo demonstracijskih projektov prehoda na mobilnost brez emisij v področju uvajanja gospodarskih družb M28.11 (organizacijski) MOPE podjetjih ter integracije z OVE viri in drugimi novimi tehnologijami. alternativnih goriv v za znižanje izpustov in ekonomski * tovorni promet iz vozil Demonstracijski projekt drugo Vzpostavitev nove gospodarske javne službe upravljanja in 2025 Gospodarska javna Delujoča nova GJS do leta 2025 MOPE Vzpostavitev (organizacijski) zagotavljanja polnilnih parkov moči vsaj 3MW.* služba gospodarske javne drugo Vzpostavitev polnilnih parkov visokih moči vsaj 3 MW za hitro 2025 Število polnilnih 15 (1 do 2 na leto) MOPE službe zagotavljanja (organizacijski) polnjenje ob omrežju TEN-T.* parkov M28.12 in upravljanja Vzpostavitev digitalne platforme za spodbujanje investicij v 2025 Funkcionalna Vzpostavljen portal ali podatkovna polnilne drugo polnilno infrastrukturo – prikaz zasedenih in nezasedenih lokacij platforma, spletni zbirka, ki jo bodo lahko uporabljali MOPE infrastrukture (organizacijski) ter osnovnih podatkov o prostih lokacijah (priključna moč, status ogledi vsi deležniki vključeni v razvoj e- zemljišča, parkirne površine, potrebna soglasja in tako dalje). mobilnosti Spodbude za izvedbo demonstracijskega projekta oziroma več 2025 (začetek Število polnilnih Vsaj 20 polnilnih postaj na petih Demonstracijski projektov za postavitev polnilne infrastrukture za stanovalce izvedbe postaj v različnih lokacijah do leta 2030 ekonomski projekti za umeščanje večstanovanjskih stavb v stavbi ali v okolici z namenom prvega večstanovanjskih (finančne MOPE identifikacije ovir in načinov za njihovo odpravo vključno z projekta) soseskah izvedenih e-polnilne spodbude), morebitnimi spremembami zakonodaje. v okviru infrastrukture v predpisi demonstracijskih M28.13 večstanovanjske projektov soseske ter predpis za Posodobitev predpisa (Zakona o učinkoviti rabi energije) z 2025 Predpis Sprejetje predpisa opremljenost ekonomski zvišanjem normativov glede opremljenosti parkirišč s polnilno parkirišč s polnilno (finančne MOPE infrastrukturo in tudi glede potrebnih inštalacij, da bodo parkirišča infrastrukturo spodbude), pripravljena za namestitev polnilnih postaj najmanj v skladu s predpisi prenovljeno zakonodajo EU.* 184 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti ekonomski Sofinanciranje naložb v polnilna mesta manjših moči (do 22kW) z 2024 Število spodbujenih 5000 spodbujenih pametnih Spodbujanje (finančne možnostjo vodenja odjema na lokacijah, ki bodo omogočile polnilnih mest polnilnih mest v obdobju 2025‒ spodbude) zmanjšanje sistemskih viškov proizvodnje iz OVE. Dodatne 2030 M28.14 pametnih polnilnih MOPE spodbude podjetjem, da postavijo polnilno infrastrukturo, da se mest nižjih moči viški proizvodnje iz OVE čez dan lahko uporabijo za polnjenje električnih vozil.* Spodbujanje polnilne Spodbujanje prigradnje sistemov za hrambo energije k polnilnim 2025 Število spodbujenih 500 polnilnih mest s sistemi infrastrukture z mestom večjih moči s ciljem zmanjšanja vpliva na omrežje ter sistemov z nizkim hranjenja energije in upravljanjem M28.15 ekonomski MOPE sistemov za upravljanje polnilne infrastrukture, ki dodatno vplivom na omrežje odjema v obdobju 2025‒2030 manjšim vplivom na zmanjšujejo vpliv na omrežje.* omrežje Uvedba sistema izdaje dobropisov in trgovanja z njimi za lastnike 2025 OVE električna 250 GWh leta 2030 Spodbujanje OVE javnih in zasebnih električnih polnilnic, ki uporabljajo elektriko iz energija, ki je bila M28.16 elektrike za polnjenje predpis MOPE OVE, z namenom prispevanja k doseganju ciljnih deležev OVE ali preko dobropisov električnih vozil zmanjšanja intenzivnosti TGP dobaviteljev goriv. prodana dobaviteljem goriv Zaostritev zahtev glede doseganja deleža OVE ali zmanjšanja 2024 Delež OVE ali Do leta 2030 postopno Povečevanje deleža intenzivnosti emisij distributerjev goriv v skladu z veljavno intenzivnost emisij povečevanje deleža OVE na vsaj M28.17 predpisi MOPE OVE v prometu Evropsko zakonodajo.* TGP iz prometa 26 % ali zmanjšanje intenzivnosti TGP za 14,5 % Preučitev možnosti Priprava analize obstoječih in možnih novih spodbud (vključno s 2025 Delež energije iz 12 % leta 2030 (leta 2021 je trošarinami) za večjo uporabo biogoriv v pogonskih gorivih.* biogoriv v tekočih in znašal 5,5 %) dodatnega M28.18 fiskalni MOPE, MF Glej tudi ukrepa M10.1 in M10.2. plinastih pogonskih spodbujanja uporabe gorivih (brez biogoriv multiplikatorjev) Uvedba območij z Priprava podlag in uvedba območij z nizkimi emisijami ali brez 2030 Število Nizkoemisijska cona vzpostavljena MOPE, MZI, emisij, kamor je prepovedan vstop za najbolj onesnažujoča nizkoemisijskih con v Mariboru in Ljubljani M28.19 nizkimi emisijami ali predpisi občine vozila.* brez emisij Vpeljava meritve števila delcev v sklopu tehničnih pregledov v V skladu z Uvedba dodatnih Uvedena dodatna meritev števila skladu s priporočili Evropske komisije z dne 20. 3. 2023158 ter rokom za meritev števila delcev v sklopu tehničnega Nadzor nad emisijami M28.20 ekonomski MZI ozaveščanje javnosti o negativnih učinkih nedovoljenih posegov v uveljavitev EU delcev v sklopu pregleda vozil vozil izpušni sistem vozil.* predpisa tehničnega pregleda vozil 158 Commission Recommendation of 20. 3. 2023 on particle number measurement for the periodic technical inspection of vehicles equipped with compression ignition engines, https://transport.ec.europa.eu/document/download/2e316fb8-054b-4065-a9b4-1e22a2b25d1a_en?filename=C_2023_1796.pdf 185 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Analiza ali metodologija za izračun prihrankov energije pravilnika o 2024 Analiza in po potrebi Izvedena analiza in po potrebi Metode za določanje prihrankih energije po ZURE korektno obravnava električna vozila prenovljene metode prenovljena metoda M28.21 predpis MOPE prihrankov energije ter prenova, če je potrebno.* Glej tudi ukrep M21.1.

3.3 — Razsežnost energetska varnost

3.3 Razsežnost energetska varnost Opomba: Za ukrepe/instrumente s področja energetske varnosti glej tudi poglavja: 3.1.6, 3.4. Preglednica 45: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju energetske varnosti Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti (po letih) ID Odgovornost Aktivnost Rok uspešnosti instrumenta instrumenta MNVP Priprava Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje. 2024 predpisi Priprava Zakona o prestrukturiranju Šaleško-Savinjske premogovne 2024 Pravični prehod MKRR regije. premogovnih regij M29.1 sklop Izvajanje spodbud v okviru Območnih načrtov za pravični prehod 2024‒2029 (Savinjsko-Šaleška, MKRR, MDDSZ, instrumentov, obeh premogovnih regij (Vir financiranja: sredstva Sklada za Zasavje) MGTŠ, MOPE, finančne pravični prehod). MVZI, MVI spodbude Preglednica 46: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju energetske varnosti Ime in opis Vrsta Odgovornos Merila/kazalnik Ciljne vrednosti (po letih) ID Aktivnost Rok instrumenta instrumenta t i uspešnosti Priprava usmeritev za upravljanje kapitalskih naložb države v HSE 2025 Pravočasnost Vsa dokumentacija vsaj tri leta pred predpisi MOPE, SDH in Gen Energiji za vlaganje v dodatne vire električne moči v sistemu, predvidenim obratovanjem ki bodo nadomestili izpadle (fosilne) vire. Zagotavljanje Izgradnja potrebnih proizvodnih kapacitet. Pred koncem 1. Pravočasna 1. vsaj 75 % potrebne moči v zanesljivosti in obratovanja izgradnja kritičnih urah obremenitev M30.1 proizvajalci zadostnosti oskrbe z (HSE, GEN posameznih potrebnih 2. LOLE nižji od standarda električno energijo načrtovalski virov kapacitet zanesljivosti energija in električne 2. LOLE drugi) moči v sistemu 186 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Odgovornos Merila/kazalnik Ciljne vrednosti (po letih) ID Aktivnost Rok instrumenta instrumenta t i uspešnosti Pospešitev priprave strateških, strokovnih, podjetniških in pravnih 2027 GEN energija, podlag potrebnih za odločitev glede izvedbe novih investicij, MOPE vključno s proučitvijo partnerskega sodelovanja med državo in investitorji. Vzpostavitev pogojev za kakovostno in učinkovito izvedbo 2025 postopkov umeščanja novih jedrskih elektrarn v prostor. Glej tudi ukrep M16.7 Okrepitev kapacitet odgovornih organov za učinkovito izvedbo 2025 postopkov umeščanja v prostor, priprave, regulacije, licenciranja in predpisi, MOPE, KPV, Podpora razvoju upravljanja tveganj in izvedbe novih projektov. ekonomski URSJV, MNVP M30.2 nadaljnjega Krepitev pomena izobraževanja in raziskav s področij jedrske 2027 (finančne izkoriščanja JE spodbude) energije in zagotovitev ustreznega števila strokovnjakov za uspešno izvedbo projektov (jedrski, tehnični, pravni in drugi) in obvladovanje tveganj na strani investitorja in države. Aktivnosti za doseganje širšega družbenega konsenza glede 2025 prihodnje rabe JE. Proučitev možnosti uporabe malih modularnih reaktorjev (SMR) na 2025 MOPE obstoječih energetskih in industrijskih lokacijah. Izvajanje ukrepov v skladu z ReNPROIG23–32. 2027 MOPE, MNVP, Nadgradnja ukrepov ravnanja z odpadki v okviru aktivnosti za URSJV nadaljnje izkoriščanje JE. Priprava strokovnih in drugih podlag za odločanje o projektih za 2030 Prispevek k zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo z izvedbo sistemskim projektov izgradnje velikih hidroelektrarn (HE) in črpalnih elektrarn storitvam (ČHE) s ciljem zagotavljanja energetske varnosti, drugih ciljev Prispevek k NEPN (zmanjševanje emisij, delež OVE, prilagajanje na podnebne doseganju ciljev spremembe in drugo) in večfunkcionalnosti rabe prostora, v skladu diverzifikacije Zagotavljanje z usmeritvami ReSPR50. Ukrepi za izgradnjo HE so zasnovani kot proizvodnje v zanesljivosti oskrbe z prispevek za doseganje naslednjih ciljev zanesljivosti: zimskih mesecih s nadaljnjim sklop MOPE, MNVP, M30.3 • obratovalne zanesljivosti – zagotavljanje rezervne moči in predvidljivimi in/ali izkoriščanjem vodne instrumentov investitorji sistemskih storitev (regulacije in drugo), dispečabilnimi energije v energetske enotami • strateške zanesljivosti – zagotavljanje moči v EES v urah namene kritične obremenitve, diverzifikacije virov, nižje uvozne Zagotavljanje ciljev odvisnosti (tudi kot posledica omogočanja večjega plasmaja SE glede zadostnosti s prilagajanjem obratovanja HE ter z obratovanjem ČHE) in zmogljivosti v zimski drugo. sezoni. Prostorsko načrtovanje in priprava projektov za izgradnjo velikih HE Dodatni plasma SE in ČHE do leta 2040. Pravočasno vključevanje potreb sektorjev v 187 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Odgovornos Merila/kazalnik Ciljne vrednosti (po letih) ID Aktivnost Rok instrumenta instrumenta t i uspešnosti načrtovanje za večnamensko rabo (na primer načrtovanje črpališč za kmetijsko rabo). Pri načrtovanju HE in ČHE se upoštevajo smernice za prilagajanje na podnebne spremembe (izvede se podrobna ocena ranljivosti in tveganja in uvedejo možne prilagoditve). Ukrep je namreč potencialno (srednje ali visoko) ranljiv iz vidika zemeljskih plazov, suš, erozije, izrednih padavinskih dogodkov (poplave) spremen- jenih padavinskih vzorcev. Priprava modelov financiranja za izgradnjo HE in ČHE. Glej tudi ukrepe v poglavju 3.1.8, kjer so odgovornosti za načrtovanje podrobneje opredeljene. Gradnja, nadgradnja in Spodbujati krepitev zmogljivosti na mejnih točkah vzpostavljanja priprava plinskih MOPE, MKGP, novih mejnih točk na omrežju zemeljskega plina z namenom krepiti predpisi, Agencija za diverzifikacijo in zanesljivost oskrbe s plinom v skladu s cilji sistemov za »RePowerEU«. M30.4 ekonomski, energijo, obratovanje z zakonodajni operaterji Spodbujati vzpostavitev vodikovega omrežja in integracijo obnovljivimi in omrežij slovenskega vodikovega omrežja v širše evropsko okolje. nizkoogljičnimi plini Zmanjševanje uvozne Spodbujati vzpostavitev domače proizvodnje obnovljivih in Delež obnovljivih in nizkoogljičnih odvisnosti na področju nizkoogljičnih goriv (vodik, biometan in drugo) in priključevanje plinov vsaj 10 % oskrbe s plini fosilnih goriv in postrojenj za proizvodnjo na plinska / namenska omrežja ter predpisi, shranjevanje. (Za finančne spodbude glej ukrep M12.2, za ukrepe pospešeno M30.5 ekonomski, MOPE prostorskega načrtovanja glej poglavje 3.1.8.) nadomeščanje fosilnih zakonodajni Prouči se možnost uvedbe ukrepa za obvezno zagotavljanje deleža 2026 Priprava strokovnih goriv z obnovljivimi in obnovljivih in nizkoogljičnih plinov za dobavitelje plinov. podlag nizkoogljičnimi gorivi domače proizvodnje UVRSIV, Ustanovitev skupnega varnostnega centra za zagotavljanje 2028 Delujoč center Center operativen do leta 2028 Zagotavljanje načrtovanje, elektrooperater, kibernetske varnosti v energetiki. M30.6 kibernetske varnosti v organizacijski, elektrodistribucij energetiki ekonomski ska podjetja, Plinovodi 188 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Odgovornos Merila/kazalnik Ciljne vrednosti (po letih) ID Aktivnost Rok instrumenta instrumenta t i uspešnosti Agencija za Zagotoviti vire financiranja za povečan obseg sistemskih storitev za 2025‒2027 Finančni viri Da energijo, doseganje ciljev NEPN. zagotovljeni zakonodajni MOPE, Zagotavljanje elektrooperater sistemskih storitev v M30.7 Vzpostavitev obveznega zagotavljanja zakupa vsaj minimalnega 2026 Zakup vsaj Zakup minimalnega deleža iz virov elektroenergetskem Agencija za obsega sistemskih storitev znotraj Republike Slovenije. minimalnega v Sloveniji je zagotovljen sistemu predpisi, energijo, obsega sistemskih zakonodajni MOPE, storitev znotraj elektrooperater Republike Slovenije

3.4 — Razsežnost notranji trg energije

3.4 Razsežnost notranji trg energije Preglednica 47: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju energetske infrastrukture, infrastrukture za prenos energije, povezovanja trgov in energetske revščine Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Krepiti sodelovanje pri evropskih raziskovalnih projektih s področja 2030 Dokončani Dokončani raziskovalni projekti Zagotavljanje pogojev MOPE, novih naprednih tehnologij, trga, zagotavljanja kakovosti raziskovalni projekti za nadaljnje Agencija za infrastrukture, hranilnikov energije, umeščanja v prostor, energijo, povezovanje trgov in izobraževanja kadrov, participativnega načrtovanja in drugo. M31.1 elektrooperater, izgradnjo potrebne Spodbujati sodelovanje zainteresiranih akterjev za izvajanje 2030 Izvedeni skupni Izvedeni skupni projekti do leta distribucijska energetske skupnih demonstracijskih in večjih projektov ("Power2Gas", projekti 2030 podjetja, infrastrukture uplinjanje biomase, shranjevanje energije, napredne sistemske Plinovodi storitve in drugo). Razvoj trga s prožnostjo. 2026 Delujoč trg prožnosti Delujoč trg prožnosti do leta 2026 MOPE, Razvoj, preizkus in uvajanje novih poslovnih modelov in storitev v 2026 Razviti novi poslovni Pripravljeni do leta 2026 sklop Agencija za povezavi z novimi vlogami na trgu (aktivni odjemalec, agregator) modeli Zagotavljanje pogojev zlasti glede obvladovanja delovanja distribucijskega omrežja: razvoj instrumentov energijo, M31.2 za učinkovit razvoj trga (predpisi in elektrooperater, storitev za izvajanje nefrekvenčnih sistemskih storitev na s prožnostjo drugo) distribucijska distribucijskih omrežjih (neodvisna agregacija). podjetja Prenoviti načrt za uvajanje NMS do leta 2025 ob upoštevanju zahtev 2025 Izdelan prenovljen Načrt izdelan leta 2025 zakonodaje EU in tehnološkega razvoja ter uvajati napredne načrt merilne sisteme (NMS) na podlagi posodobljenega načrta. 189 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbude za investiranje v napredne naprave pri odjemalcu, ki 2025 Vzpostavljena omogočajo izvajanje storitev prožnosti in vključitev v trg s podporna shema MOPE, prožnostjo (napredne polnilnice, hranilniki, sistemi za upravljanje z 2025–2030 Število prejemnikov 2026: bdk ekonomski Eko sklad energijo, omogočanje uporabe dinamičnih tarif in drugo). nadgradnja spodbud, ki so 2028: bdk podporne aktivno vključeni v 2030: bdk sheme trg s prožnostjo MOPE, Izvajati kampanje za ozaveščanje odjemalcev o njihovi aktivnejši 2030 Izvedena kampanja Izvedena kampanja enkrat letno. elektrooperater, vlogi. usposabljanje distribucijska podjetja Zagotoviti vzpostavitev centraliziranih, standardiziranih 2028 Vzpostavljen sistem podatkovnih storitev na podlagi merilnih podatkov iz NMS v sklop elektrooperater domenah B2B in B2C (nacionalno podatkovno vozlišče) s ciljem instrumentov spodbujati konkurenčnost in sodelovanje aktivnih odjemalcev na trgu z energijo. Izvajanje Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine v december Število energetsko 2024‒2026: obdobju 2024‒2026:159 2026 revnih gospodinjstev skupni ukrepi v VSS: 550 • nadaljevanje izvajanja obstoječih instrumentov (spodbude za z izvedenimi nalož- investicijski ukrepi URE in rabe skupne ukrepe v VSS za socialno šibke, projekt ZERO (v tej bami URE in rabe OVE, vključno s KNLB: 1.600 obliki se bo predvidoma iztekel v letu 2024), izvajanje projekta OVE ZER z novimi pozivi za investicijske ukrepe URE in rabe OVE, december Kumulativni 2021‒2026: 125 GWh Izvajanje ukrepov za vključno s KNLB), 2026 prihranek energije v zmanjševanje • vzpostavitev celovite sheme za zmanjševanje energetske energetsko revnih energetske revščine sklop MOPE, Eko revščine v pilotnem obsegu na nacionalni ravni in v dveh gospodinjstvih M31.3 (Nadaljevanje in instrumentov sklad regijah, nadgradnja izvajanja • drugi ukrepi za zmanjševanje in blaženje energetske revščine. instrumenta) Redno vodenje, spremljanje in vrednotenje izvajanja akcijskega 31. maj vsako Celovito in 31. maj vsako leto: seznanitev načrta ter po potrebi kratkoročno prilagajanje, spreminjanje in leto pravočasno vlade z vsebino letnega poročila nadgrajevanje izvajanja načrtovanih ukrepov, vključno s pripravo pripravljena poročila letnih poročil o ugotovitvah spremljanja in vrednotenja izvajanja akcijskega načrta, s priporočili za kratko- in dolgoročno usmerjanje izvajanja ukrepov (poleg MOPE še Eko sklad, MDDSZ, drugi izvajalci ukrepov). 159 Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine za obdobje treh let, Vlada Republike Slovenije, november 2023. 190 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti V skladu z AN ER vzpostavitev celovite sheme za zmanjševanje december Delež energetsko 2030: do vrednosti največ med 3,8 energetske revščine v polnem obsegu na nacionalni ravni in vseh 2026 revnih gospodinjstev in 4,6 % regijah, ki bo začela z delovanjem v letu 2027. vzpostavitev december Število energetsko 2024‒2030: najmanj 8000 2030 revnih gospodinjstev energetsko revnih gospodinjstev z izvedenimi nalož- bami URE in rabe OVE december Kumulativni 2021‒2030: 573 GWh 2030 prihranek energije v energetsko revnih gospodinjstvih Priprava Socialnega načrta za podnebje. (Glej tudi ukrep M22.3.) 2025 Sprejeti SNP SNP Priprava, uskladitev, sprejetje in izvajanje akcijskih načrtov za junij 2026 Sprejeti AN dva AN naslednja triletna obdobja, zagotovitev sredstev in kadrov za junij 2029 njihovo izvedbo. 2027 Zagotovljena 60 % potrebnih sredstev do leta sredstva 2026 100 % potrebnih sredstev do leta2027 2026 Zagotovljeni kadri 100 % potrebnih kadrov do leta 2026 Priprava in izvajanje komplementarnih politik in ukrepov za 2030 zmanjševanje in preprečevanje energetske in prevozne revščine v okviru razvojne, plačne, zaposlitvene, davčne, stanovanjske, socialne, prometne in drugih politik (poleg MOPE še MGTŠ, MF, MSP, MDDSZ, MZ in drugi) za doseganje ciljev zmanjšanja emisij in pravičnega prehoda. Glej ukrep M19.17, druga alineja: Uveljavitev pozitivne 2026 diskriminacije za dostop do virov sredstev za potrošnike z nizkimi dohodki in energetsko revne. 191 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbujati investicije v OVE v kombinaciji z lokalno hrambo 2025 Kapaciteta in moč 575 MW, 1.500 MWh v letu 2025 ustrezne kapacitete na področjih elektroenergetskega sistema, kjer hranilnikov v 700 MW, 2.000 MWh v letu 2027 je integracija OVE problematična. kombinaciji z OVE 850 MW, 2.500 MWh v letu 2030 Po potrebi določiti finančne vire za povečanje investicijskih vlaganj 2024 Ukrepi in viri Ukrepi in viri definirani v letu 2024 v omrežje EE, na primer v obliki posebnega prispevka za definirani prilagoditev omrežja za prehod v podnebno nevtralno družbo s ciljem integracije večjega števila toplotnih črpalk, pospešenega uvajanja e-mobilnosti in integracije naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE. Prenoviti regulatorni okvir za razvojno naravnano določanje višine 2025 Vrednost investicij v Usklajenost naložbenih in razvojnih omrežnine, da bo zagotavljal zadostna sredstva za pokrivanje vseh EE omrežja v načrtov (zadostna sredstva za MOPE, upravičenih stroškov delovanja in vzdrževanja ter ustreznega naložbenem načrtu realizacijo RN) Agencija za reguliranega donosa na sredstva, ki sestavljajo prenosno in in RN Zagotavljanje pogojev energijo, distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo. ekonomski za pospešen razvoj elektrooperater, Prenoviti regulatorni okvir za obračun omrežnine, da bo ustrezno M31.4 omrežja za distribucijo distribucijska podprl vključevanje naprednih in predvsem t.i. zelenih tehnologij podjetja ter razvoj omrežij za doseganje podnebnih ciljev. in prenos električne energije Nadgradnja tarifnega sistema za obračun omrežnine, ki spodbuja 2027 aktivni odziv uporabnika in prilagajanje odjema za doseganje podnebnih in energetskih ciljev. Zagotoviti pogoje oziroma spodbudno okolje za prehod iz pilotnih 2025 Vrednost investicij v bdk mio EUR leta 2027 oziroma demonstracijskih projektov (oziroma izvajanja raziskav in predhodno pilotno bdk mio EUR leta 2030 inoviranja) v fazo investiranja v nove tehnologije, za prehod v preizkušene nove podnebno nevtralno družbo, v povezavi z novimi načini načrtovanja tehnologije omrežij in akcijskimi načrti. Spodbujati sodelovanje elektrooperaterja in elektrodistribucijskih 2025 podjetij za vzpostavitev učinkovitih mehanizmov koordinacije za učinkovito tržno nabavo prožnosti (sistemske storitve). MOPE, in druga Izboljšanje izvajanja obveznosti sporočanja vzporednosti investicij 2025 predpisi pristojna (posegov v cestno, plinovodno, komunalno, telekomunikacijsko in ministrstva elektro infrastrukturo). 192 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 48: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju energetske infrastrukture, infrastrukture za prenos energije, povezovanja trgov in energetske revščine Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Uporaba in nadgradnja naprednih merilnih sistemov (NMS) za 2027 Delež odjemnih 2024: 5 % stalno spremljanje kakovosti napetosti (vsaj naslednjih parametrov: mest, vključenih v 2025: 20 % odkloni napajalne napetosti, prekinitve, harmonske napetosti – stalni monitoring, THD vsaj do 10. harmonika, neravnotežje napajalne napetosti, po 2026: 50 % Stalni monitoring Elektro- odjemalcem možnosti fliker) na vseh odjemnih mestih 2027: 100 % kakovosti napetosti pri operater, zagotovljen dostop odjemalcih in elektrodistribu- do mesečnih poročil M32.1 zagotavljanje kakovosti cijska podjetja prek portala napetosti na vseh Vzpostavitev mesečnega poročanja o stanju parametrov kakovosti 2028 Delež odjemnih 2028: 100 % odjemnih mestih v napetosti na odjemnih mestih (prek računov odjemalcev in prek mest, vključenih v spletnega portala). poročanje skladu s standardi Uvedba nadomestil uporabnikom distribucijskega omrežja v 2029 Vzpostavljen sistem Agencija za primeru odstopanj od standardov kakovosti napetosti. nadomestil; plačnik: energijo pristojno EDP Obvezna seznanitev operaterja s strani uporabnikov 2024 Vzpostavljena Zagotavljanje distribucijskega sistema o vgradnji polnilnice za e-vozilo. pravna podlaga na pomembnih podatkov sistemski ravni MOPE, M32.2 za razvoj omrežja za Obvezna seznanitev operaterja s strani uporabnikov 2025 Vzpostavljena elektrooperater distribucijo in prenos distribucijskega sistema o vgradnji toplotne črpalke ali drugega pravna podlaga na električne energije načina ogrevanja, ki uporablja električno energijo kot osnovni sistemski ravni energent. 193 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.5 — Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost

3.5 Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost Preglednica 49: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju RRI in konkurenčnosti Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Pri posodobitvi načrtov porabe vseh javnih sredstev zasledovati 2030 Delež javnih 1 % BDP do leta 2027 povečevanje sredstev za RRI na področju zelenega prehoda (NOO, sredstev v BDP 1,25 % BDP do leta 2030 Sklad za podnebne spremembe Republike Slovenije, Sklad za (v %) inovacije EU, sredstva kohezijske politike, sredstva ARIS, programi LIFE, Obzorje Evropa in tako dalje) za doseganje cilja 1,25 % BDP za celotna sredstva za RRD (raziskovalno razvojno dejavnost). Bolj ciljna usmeritev v raziskave in inovacije na vseh področjih 2024‒2030 Število raziskovalnih Povečanje sredstev in projektov (naravoslovje, tehnika, biotehnika, družboslovje in humanistika), ki projektov/programo letno 2024‒2030 prispevajo k doseganju zelenega prehoda. v in višina sredstev Vzpostavitev sistema spremljanja na enem mestu. za RRI s področja zelenega prehoda Povečanje sredstev za po letih raziskave in razvoj kot Pripraviti dolgoročni ciljni raziskovalni program za podporo Do konca leta Realizirano Začetek izvajanja do konca leta podpora MVZI, MOPE, zelenemu prehodu (MOPE), ki bo zagotavljal stalno izvedbo CRP in 2024 Delno realizirano 2025 ekonomski konkurenčnosti MZI, MKRR, podporo ministrstvom na področju energetike, nizkoogljičnih Nerealizirano M33.1 (finančne tehnologij, krožnega gospodarstva, trajnostnega kmetijstva in slovenskega ARIS, MGTŠ, spodbude) gospodarstva in MKGP gozdarstva, trajnostnega upravljanja tal, družboslovnih znanj in drugo (nosilec MOPE v sodelovanju z MVZI in ARIS). prehodu v podnebno Vsaj podvojiti (v okviru možnosti) sredstva ARIS za izvajanje ciljnih 2030 Sredstva v EUR za Do leta 2030: 100-odstotno nevtralno družbo raziskovalnih projektov (CRP) s področja zelenega prehoda (nosilec RRD – zeleni prehod povečanje glede na leto 2020 ARIS). letno, Povečanje sredstev po letih (v %) Povečati obseg interdisciplinarnih raziskovalnih programov ARIS s Do leta 2030 Število in delež Vsaj en nov interdisciplinarni področja prehoda v podnebno nevtralno družbo (nosilec ARIS). interdisciplinarnih raziskovalni program na leto raziskovalnih programov po letih Obseg povečanja sredstev po letih (v %) 194 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbujanje pilotnih in demonstracijskih projektov z nepovratnimi 2024‒2030 Število projektov in V okviru NOO (2026): in povratnimi viri financiranja. V okviru vrednotenja/meril bodo višina sredstev letno 21 mio EUR, imeli prednost pri izboru tisti projekti, ki so ključni za doseganje Realizirano Cilj: 21 podprtih projektov ciljev zelenega prehoda (na primer na področju URE, OVE, Delno realizirano konzorcijev shranjevanja energije, krožnega gospodarstva, izkoriščanja Nerealizirano V okviru VFO (2030): Spodbujanje raziskav odvečne toplote, proizvodnje in rabe nizkoogljičnih goriv (H2, 30 mio EUR nepovr. spodbud za in inovacij ter sintetična goriva, reciklirana ogljična goriva, napredna biogoriva160 PD projekte bo namenjenih demonstracijskih in in drugo), pridobivanja geotermalne električne energije, kaskadne zelenem prehodu, s poudarkom na pilotnih projektov za rabe toplote in hladu, pametnih omrežij in skupnosti, ukrepov za tehnologijah za URE in izboljšanje snovne učinkovitosti, povečevanje ponorov in razogljičenje prehod v podnebno zmanjševanje emisij v sektorju LULUCF in kmetijstvo ter drugih nevtralno družbo zelenih tehnologij). (področje tehnologij Na področju prilagajanja bodo imeli v okviru vrednotenja/meril OVE in URE ter drugih prednost pri izboru tisti projekti, ki so ključni za zmanjšanje nizkoogljičnih ranjivosti/povečanje odpornosti na podnebne spremembe (na tehnologij, MGTŠ, MOPE, primer visoke temeprature zraka, suša, poplave), izhajajo iz realne shranjevanja energije, ekonomski MKRR, MZI, ocene ranljivosti in tveganj v bolj izpostavljenih sektorjih (na primer (finančne MVZI, MDP, pametnih omrežij, kmetijstvo, infrastruktura, poplavna varnost, zdravstvo, oskrba s M33.2 spodbude), ARIS, Agencija pitno vodo, turizem, gozdarstvo …) ter ne omejujejo blaženja recikliranja, snovne demonstracijski, za energijo, učinkovitosti, podnebnih sprememb. inovacijski MKGP, MK, povečevanja ponorov Spodbujajo se tudi pilotni projekti, ki iščejo rešitve za uvajanje OVE MNVP, ARSO v kulturno dediščino ob čim manjšem poseganju v varovane in zmanjševanja emisij vrednote kulturne dediščine (čim večja vizualna skladnost in TGP v sektorju LULUCF ohranjanje varovanih lastnosti dediščine) in kmetijstvo, uporabe Dodeljevanje sredstev za RRI s poudarkom na zelenem prehodu v 2024‒2030 Za vsak programski V okviru NOO (2026): naravnih obnovljivih skladu s sprejetimi programi porabe sredstev (NOO; kohezijska vir financiranja 36,6 mio EUR materialov in drugo) s sredstva, Sklad za podnebne spremembe Republike Slovenije, Sklad (NOO, VFO, Sklad 126 projektov podjetij oziroma strani državnih za pravični prehod in tako dalje). Temu primerno je treba pripraviti za podnebne konzorcijev institucij ter tudi program EKP 2028‒2034. spremembe prilagajanja na Republike Slovenije V okviru VFO (2030): podnebne spremembe in tako dalje): 94 mio EUR nepovratnih spodbud; Št. sofinanciranih poudarek na zelenem prehodu v projektov letno okviru meril Vrednost sofinanciranja (v EUR) 160 Biogoriva iz priloge IX direktive OVE. 195 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti (ocena: Realizirano Delno realizirano Nerealizirano) Prizadevati si za sofinanciranje dodatnih aktivnosti za večje pilotne Letno do leta Št. sofinanciranih investicijske in demonstracijske projekte na področju zelenih 2030 projektov letno tehnologij podjetjem in institucijam, ki pridobijo financiranje Vrednost institucij EU ali drugih mednarodnih institucij (na primer projekt sofinanciranja (v Severnojadranske čezmejne vodikove doline, male vodikove doline EUR) in drugo). Vsaj 4 % sredstev (letni prilivi) Sklada za podnebne spremembe Letno do leta Vrednost sredstev Letno najmanj 4 % Republike Slovenije se v vsakokratnem programu namenijo za 2030 (v EUR) raziskave in inovacije s področja prehoda v podnebno nevtralno Delež sredstev za družbo, kar vključuje tudi krepitev pristojnih institucij za razdelitev raziskave v vseh teh sredstev – usmeritve, prioritete in področja določa MOPE, denar sredstvih Sklada za pa s podanimi usmeritvami MOPE razdeljuje ARIS v skladu s svojimi podnebne pravili. spremembe Redno izvajati razpise in sofinancirati stroške raziskav in inovacij za Letno do leta Vrednost bdk kvalificirane projekte elektrooperaterjev v skladu z metodologijo, 2030 porabljenih sredstev določeno v Aktu o metodologiji za določitev regulativnega okvira za za RRI v okviru Akta elektrooperaterje (Agencije za energijo Republike Slovenije). (v EUR) letno, Število podjetij prejemnikov sredstev letno, Število projektov v izvajanju letno Agencija za energijo določi ciljno porabo sredstev za RRI projekte Letno do leta Realizirano Določitev ciljne porabe do leta izvajalcev omrežnih dejavnosti v energetiki (električna energija, 2030 Delno realizirano 2025 plin, toplota) in si aktivno prizadeva za uresničitev ciljne porabe. Nerealizirano V okviru razpisov zagotoviti načrtovana sredstva v skladu s Letno do 2030 Višina sredstev in sprejetimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije za število projektov s digitalizacijo v podporo zelenemu prehodu. področja zelenega prehoda, ki hkrati naslavljajo tudi področje digitalizacije 196 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Spodbujati prijave in črpanje sredstev iz programov EU, ki so Letno do leta Število in delež Aktivno namenjeni razogljičenju in spodbujanju industrije k prehodu v 2030 uspešnih prijav delovanje NKT za posamezne podnebno nevtralnost (Sklad za inovacije (MOPE), InvestEU (MF), programe Obzorje (MVZI) in tako dalje), z zagotavljanjem in povezovanjem (Anketno aktivnih nacionalnih kontaktnih točk za te programe in preverjanje informiranjem javnosti. Preko nacionalnih kontaktnih točk učinkovitosti spodbujati mreženje in povezovanje za skupne prijave. delovanja) Vzpostaviti zeleno kontaktno točko za podporo zelenemu prehodu bdk Realizirano v kulturi. Delno realizirano Nerealizirano Sprejetje Akcijskega načrta za zeleni prehod organizacij v kulturi. Načrtovane ukrepe RRI na področju zelenega prehoda ciljno Letno do leta Realizirano usmerjati in medresorsko koordinirati z namenom doseganja ciljev 2030 Delno realizirano RRI na področju zelenega prehoda (MKRR za VFO). Nerealizirano Aktivno sodelovati z EIT Climate KIC pri izvajanju Celovitega Konec junija Realizirano strateškega projekta razogljičenja Slovenije s prehodom na krožno 2025 Delno realizirano gospodarstvo (nosilec MJU v sodelovanju z MOPE, MGTŠ, MVZI, Nerealizirano Spodbujanje podjetij in MNVP, MVI, MKGP, MKRR, MZEZ, MDDSZ in MZI in drugimi) ter ekonomski MGTŠ, MVZI, izvajati ukrepe za aktivacijo portfeljev, ki so že oblikovani (grajeno institucij za prehod v (finančne MKRR, MOPE, M33.3 okolje) in ki v okviru projekta še nastajajo. Določeni kompleksni podnebno nevtralno spodbude) in GZS, ARIS, MK, izzivi/ukrepi se bodo reševali preko Stičišča za oblikovanje politik. družbo organizacijski MJU, MKGP Podpirati sodelovanje podjetij in institucij v mednarodnih Letno do leta Navedba aktivnosti partnerstvih s področja RRI projektov zelenega prehoda (tudi v 2030 odgovornih, ocena: okviru SRIP in Centra za krožno gospodarstvo). Realizirano Delno realizirano Nerealizirano Razvojno podpirati uvajanje novih zelenih tehnologij in tehnološko Letno do leta Realizirano prestrukturiranje podjetij v okviru meril javnih razpisov. Okrepiti 2030 Delno realizirano zelene pogoje in merila v javnih razpisih, vključno z razpisi za Nerealizirano raziskave, razvoj in inovacije. Dodatno spodbuditi podjetja, ki imajo znanje in izkušnje vodenja Letno do leta Ocena: projektov za prevzem vodilne vloge za vzpostavitev razvojno- 2030 Realizirano inovacijskih poligonov/platform. Poligone/platforme vodijo podjetja Delno realizirano in združujejo univerze, raziskovalne institucije in agencije. S Nerealizirano skupnimi projekti nastajajo ciljne inovacije, ki spreminjajo tehnologije, usposobijo se novi kadri in tako dalje (MGTŠ, MOPE, MZI, MNVP, MVZI); določiti je treba ključne niše v skladu s S5 (MKRR). 197 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Preučiti ustrezne organizacijske oblike uspešnega izvajanja Do leta 2026 Izvedba CRP v 2024: razpis za CRP demonstracijskih projektov in delitev dobrih praks (na primer v okviru ARIS 2026: končna študija in nacionalnih kontaktnih točkah, v okviru GZS, ARIS). predstavitev rezultatov Nadgradnja ukrepov za pospešeno sodelovanje razvojno- Do leta 2026 Št. novih projektov raziskovalnih institucij in gospodarstva (razvojno in raziskovalno Št. svetovalcev v sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter vzpostavitev mrežah konkurenčnih pogojev za raziskovalno inovativno delo v javnih Št. mednarodnih podjetjih) ter skupno vključevanje v mednarodne projekte (na projektov primer v okviru SRIP, pisarn za prenos tehnologij, mreže SIO – Št. novih Subjektov inovativnega okolja, Centra za kreativnost in drugo). partnerstev Preučiti možnosti dopolnitve davčne zakonodaje na področju Do leta 2026 Realizirano spodbujanja zelenega prehoda (na primer olajšave za investicije v Delno realizirano zelene tehnologije) (MF). Nerealizirano Vzpostaviti sistem finančnih spodbud za prijavo podjetij in institucij Do leta 2026 Realizirano Do leta 2025: pripraviti predlog na razpise EU za razvojne in demonstracijske projekte na področju Delno realizirano Do 2026: vzpostaviti sistem zelenega prehoda (na primer z Inovacijskim skladom in programom Nerealizirano Uvajanje novih Obzorje) (nosilci MVZI, MOPE). finančnih instrumentov ekonomski MF, MOPE, Spodbujanje razvoja visokokakovostnih zelenih produktov in rešitev 2024 Realizirano in dodatnih finančnih (finančne MKGP, MKRR, z visoko dodano vrednostjo, mednarodno prepoznavo slovenskih Delno realizirano M33.4 spodbud za inovacijske spodbude), MJU, MGTŠ, znamk, znanja in dizajna, prehod od dobavitelja v razvojnika ter Nerealizirano in demonstracijske demonstracijski, MVZI, MNVP, investicije z neposredno in posredno multiplikacijo ter ugodnim projekte na področju inovacijski MVI, SID, ARIS širšim družbenim učinkom. V okviru sklada bo mogoča kombinirana zelenega prehoda podpora (posojilo + subvencija = blending) (Ukrep razvije MGTŠ, izvajala ga bo SID banka v sodelovanju z EIB/EIF.) Nadaljevati razvoj različnih finančnih instrumentov za spodbujanje Letno do leta Navedba finančnih investicij na področju zelenega prehoda in s tem konkurenčnosti 2030 instrumentov in slovenskega gospodarstva (na primer SID banka, S5). obseg uporabe (št. podjetij, ocena vrednosti) 198 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Načrtno spremljati izvajanje ustreznih usposabljanj za zaposlene v Letno do leta Realizirano Priprava enotnega sistema MGTŠ, MOPE, podjetjih in pripraviti enoten sistem evalvacije oziroma enotno 2030 Delno realizirano evalvacije in metodologije MZI, metodologijo ocenjevanja učinkov teh usposabljanj (nadaljevanje Nerealizirano ocenjevanja učinkov: do leta 2025 MVZI, MDDSZ in in izboljšanje izvajanja) (MDDSZ, MGTŠ). Kazalniki se določijo drugi v sistemu evalvacije in metodologiji Dodatno usposobiti zaposlene na pristojnih ministrstvih, v javnih Letno do leta Število udeležb v MKGP: 6 do leta 2026 skladih in agencijah, odgovornih za spremljanje projektov, zlasti z 2030 usposabljanja letno dodatnim usposabljanjem novih kadrov, ki že imajo ustrezna Število skupnih ur znanja, potrebna za zeleni prehod v podnebno nevtralno družbo z usposabljanja in ničelnim onesnaževanjem zraka, vode in tal, pri čemer je povprečno št. ur na opredeljevanje potrebnih vsebin izobraževanj v pristojnosti udeležbo v vsebinskega resorja, obenem pa je skrb za strokovno usposabljanju usposobljenost zaposlenih odgovornost predstojnika organa. Dodatno okrepiti in usposobiti kadre tudi na lokalni ravni (občine in javna podjetja), na kateri se projekti izvajajo. Usposabljanja Spodbujanje izvajajo pristojna ministrstva, ki zagotavljajo občinam in javnim podjetjem ustrezno podporo in sodelovanje. usposabljanja in M33.5 usposabljanje Realizirano kadrovska okrepitev v MOPE, MJU, Usposabljanje in izobraževanje v javnem sektorju ter ustvarjanje MZI, MKGP, MK kakovostnih delovnih mest za zeleni prehod obsega: Delno realizirano podjetjih in institucijah Nerealizirano MGTŠ, • ozaveščanja in izobraževanja javnih uslužbencev o priložnostih Eko sklad, za spodbujanje podnebno nevtralnega in krožnega MVZI, MDDSZ, gospodarstva ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, MF • prenos dobrih praks državnega spodbujanja iz drugih držav, • zagotavljanje zgleda javne uprave in aktivne promocije tega z ZeJN, • krepitev podpornega okolja za zeleni prehod v kulturi, • usposabljanje državnih služb s tematikami za zagotavljanje uspešnega izvajanja ukrepov NEPN. Kadrovsko okrepiti zaposlene na pristojnih ministrstvih, v javnih Letno do leta Št. novih zaposlenih MKGP: šest do leta 2026 skladih in agencijah, odgovornih za izvajanje NEPN (nosilcev 2030 z ustreznimi znanji spodbujevalnih in drugih instrumentov) in spremljanje projektov, zlasti z zaposlitvami novih kadrov, ki imajo ustrezna znanja, potrebna za zeleni prehod v podnebno nevtralno družbo z ničelnim onesnaževanjem zraka, vode in tal. Glej tudi večsektorske ukrepe, ukrep M35.6b. 199 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Ta usmeritev pri zaposlovanju se upošteva pri pripravi skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave, pri načrtovanju novih zaposlitev se upošteva Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije (nadaljevanje in izboljšanje izvajanja). Prenova programov osnovnega, srednjega in poklicnega 2024 sprejetje Realizirano 2024: sprejetje Nacionalnega izobraževanja ter visokega šolstva: Delno realizirano programa vzgoje in izobraževanja: Nerealizirano do konca leta 2024 • vključitev znanj, ki so pomembna za prehod v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, v pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023‒2033, Letno spremljanje sistematična prenova šolskih programov in spremljanje izvajanja (MVI, rok do konca leta 2020), Letno spremljanje izvajanja • vključitev znanj in veščin, ki so pomembni za prehod v ReNPVŠ30 do 2030 podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo pri pripravi prenovljenih poklicnih standardov za višje strokovno izobraževanje (MVI), Načrtovanje in razvoj • zagotovitev večje prilagodljivosti, odpornosti in odzivnosti izobraževanja in visokega šolstva na potrebe okolja in posledično izboljšanje usposabljanja za relevantnosti njegove vloge za gospodarsko okrevanje, zvišanje prehod v podnebno produktivnosti, spodbujanje kohezije in uravnotežen družbeni, nevtralno družbo in okoljski in gospodarski razvoj (ustvarjanje visokokvalificiranih izobraževanje, MVI, MVZI, delovnih mest za poklice prihodnosti ter doseganje Družbe 5.0); Letno M33.6 krožno gospodarstvo s usposabljanje MOPE, MK, MJU zagotavljanje ustreznih kompetenc za digitalni in zeleni prehod spremljanje poudarkom na ob upoštevanju priporočil MOPE za vključevanje podnebnih potrebnih znanjih, vsebin v študijske programe ter kompetencah in • spremljanje učinkov izobraževanja (reforma v okviru NOO do kakovostnih delovnih leta 2026, izvajanje Nacionalnega programa visokega šolstva mestih (ReNPVŠ30) do leta 2030) (MVZI). Druge aktivnosti v okviru projekta LIFE IP Care4Climate za posebne 2026 Realizirano ciljne skupine (MOPE do konca 2026): Delno realizirano • priprava in izvedba izobraževanj, spremljanje ciljnih Nerealizirano usposabljanj na področju URE in OVE ter zelenih tehnologij in prepoznavanje pridobljenih znanj in spretnosti, Navedba • krepitev zmogljivosti strokovnjakov MOPE, MKGP za ZeJN, izobraževanj in • krepitev zmogljivosti javnih naročnikov za ZeJN, usposabljanj (za vsako alinejo) • krepitev zmogljivosti na področju LULUCF in kmetijstva, • vsakoletna izvedba izobraževalnega dogodka za študente na temo podnebnih sprememb (tabor), 200 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti • izobraževanje in krepitev zmogljivosti – delavnice in strokovna Za posamezno usposabljanja za občine, obvezne občinske gospodarske javne izobraževanje/uspos službe zbiranja komunalnih odpadkov in deležnike prehranske abljanje: verige (gostinstvo in strežba hrane, javni zavodi, distribucija in Število vključenih v trgovina z živili), usposabljanja letno; • usposabljanja na temo kazalnikov trajnostne gradnje, Število skupnih ur • vzpostavitev kontaktne točke za dolgoročno podporo poslovni usposabljanja in št. skupnosti z nasveti o ekološkem in ogljičnem odtisu, emisijskih ur na vključenega v faktorjih ter trajnostnem poročanju (ESG), ter vzpostavitev usposabljanje nacionalne integrirane ESG podatkovne infrastrukture v povezavi s podatkovnim prostorom zelenega prehoda. 201 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 50: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju RRI in konkurenčnosti Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Nadgradnja RIUM, nadgradnja HPC zmogljivosti in nakup Konec leta Vzpostavljena nova vrhunske raziskovalne opreme, vzpostavitev Tehnološkega 2026 (nova centra iz Sklada za inovacijskega centra INNOVUM, izgradnja nove Fakultete za centra) pravični prehod in strojništvo Univerze v Ljubljani, Center DUBT (Center za razvoj, nadgradnja druge demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Konec leta raziskovalne Zasavju), Center za biorefinacijo v SAŠA regiji. 2028 infrastrukture do (nadgradnja konca leta 2028 preostale RI) Posodobitev in izvajanje Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2025 Delno realizirano Nerealizirano 2030 (NRRI 2030). Nadgradnja ključnih ekonomski • Posodobitev do leta 2025 s predlaganimi novimi projekti MVZI, ARIS, M34.1 raziskovalnih (finančne potrebne energetske raziskovalne infrastrukture pomembne za URSJV infrastruktur spodbude) zeleni prehod (OVE, URE, JE in drugi nizkoogljični viri, hranilniki energije in drugo). Posodobitev raziskovalne jedrske infrastrukture: 2030–2040 Realizacija v • oblikovanje konzorcija uporabnikov na nivoju EU, predvidenem roku • analiza tehnoloških rešitev raziskovalnih reaktorjev (tudi z vidika proizvodnje vodika), analiza možnosti financiranja, • izbira lokacije, pridobivanje dovoljenj, priprava tehnične, specifikacije in dokumentacije za izvedbo javnega naročila, • izgradnja, zagon in testiranje raziskovalnega reaktorja, • izdelava načrta za dolgoročno vzdrževanje in nadzor. Proučiti možnost uvedbe metodologije za sistematično spremljanje 2024 Realizirano Proučiti možnost RRI na področju zelenih tehnologij v okviru SURS (v okviru ankete Delno realizirano uvedbe enotne o RRD) (SURS). Nerealizirano metodologije in Letno spremljanje: sistematičnega MVZI, ARIS, obseg vseh sredstev MGTŠ, SPIRIT, spremljanja raziskav, za RRI na področju M34.2 spremljanje RRI MVZI, MKRR, zelenega prehoda v razvoja in inovacij ter MOPE, MKGP, pilotnih in EUR MO demonstracijskih Število projektov projektov na področju Sprememba glede zelenega prehoda na prejšnje leto (vrednost in indeks) 202 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) instrumenta instrumenta uspešnosti Proučiti možnost uvedbe enotne metodologije in sistematičnega 2025 Realizirano spremljanja v okviru programov in pristojnih institucij: Delno realizirano • v okviru ARIS (MVZI in ARIS), Nerealizirano • v okviru NOO (MGTŠ (SPIRIT) in MVZI (ARIS)), • v okviru kohezijske politike (MKRR), • v okviru Sklada za podnebne spremembe, Sklada za inovacije EU, in drugo (MOPE), • v okviru Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MO), • v okviru kmetijske politike (zlasti Strateškega načrta SKP 2023–2027). Uvedba sistematičnega Koordinacija pristojnih ministrstev z namenom vzpostavitve stalna Realizirano Vzpostavitev spremljanja spremljanja stematičnega spremljanja sodelovanja podjetij in institucij na RRI aktivnost Delno realizirano sodelovanja podjetij in projektih s področja zelenega prehoda Nerealizirano institucij v skupnih Spremljanje: obseg vseh sredstev za programih EU (načrt MOPE v RRI na področju SET, LIFE, Obzorje sodelovanju z zelenega prehoda v M34.3 Evropa, Sklad za spremljanje RRI EUR drugimi inovacije EU) ter ministrstvi Število projektov drugih mednarodnih Sprememba glede programih s področja na prejšnje obdobje RRI, demonstracijskih (vrednost in in pilotnih projektov indeks). zelenega prehoda 203 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.6 — Drugi večsektorski ukrepi

3.6 Drugi večsektorski ukrepi Opomba: Za večsektoske instrumente/ukrepe energetsko podnebne politike glej tudi poglavja 3.1.5, 3.1.8 in 3.2.1. Preglednica 51: Pregled POSODOBLJENIH instrumentov (NEPN 2020) na področju drugih večsektorskih ukrepov Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti (po letih) Izdelava strategije ogrevanja in hlajenja do leta 2050. 2025 Strategija: 2025 Strategija in načrt za ogrevanje in Priprava načrta za razogljičenje ogrevanja in hlajenja 2026 ANR OH: 2026 M35.3 načrtovanje MOPE hlajenje stavb do leta 2040 (načrt predvideva popolno opustitev kotlov na fosilna goriva). Analiza tehnologij in potencialnih rešitev za čim bolj 2024 2024 – postavljeni učinkovito uvajanje rešitev in investicij za sektorsko cilji glede Sektorska integracija različnih predpisi, integracijo. sektorske M35.4 MOPE virov energije ekonomski Priprava metodologije za vrednotenje in spremljanje. integracije Spodbude za uvajanje sektorske integracije so del različnih podpornih shem. Prenova pravilnika, ki določa metodologijo za izdelavo 2025 Prenova pravilnika: 2025 lokalnih energetskih konceptov (LEK) in zasnova digitalizacije LEK. Priprava strokovnih podlag za načrtovanje oskrbe z 2025 Priprava strokovnih energijo v LEK, ki bodo obravnavale umeščanje v prostor podlag: 2025 glede na vrsto OVE in tehnologije. Aktivnost se izvaja v okviru ukrepov M16.4 in M16.4b. Usmerjanje prednostne rabe energentov za oskrbo s stalna naloga Usposobljenih 212 občin toploto in hladom na lokalni ravni, ki podpirajo načela trajnostnega razvoja, energetsko učinkovitost in rabo M35.5 Lokalni energetski koncepti načrtovanje MOPE OVE, ter omogočajo enakovredne možnosti tudi za SDOH: • usposabljanje pripravljalcev LEK in občinskih prostorskih aktov, • spremljanje usmerjanja prednostne rabe v okviru evalvacije LEK in občinskih prostorskih aktov ter spremljajočih strokovnih podlag. Digitalizacija lokalnih energetskih konceptov in 2026 Digitalizacija LEK: 2026 vzpostavitev zmogljivosti (kadrovske, infrastruktura, procesi) za učinkovito spremljanje izvajanja in 204 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti (po letih) učinkovitosti ukrepov iz LEK. Aktivnost se izvaja v povezavi z ukrepom M16.4b. Slovenija najmanj vsakih pet let pripravi popolnoma nove 15. februarja Pripravljene osvežene Projekcije najmanj strokovne podlage in projekcije, ki so podlaga za oceno najmanj vsako oziroma nove projekcije s vsako peto leto potrebe po posodobitvi NEPN. Na vsaki dve leti se za peto leto poročilom o rezultatih in poročanje UNFCCC in EK praviloma pripravijo le osvežene metodologiji projekcije, v katerih so popravljene projekcije za posamezne sektorje. Priprava celovitih poročil o izvajanju NEPN v skladu z 15. marca vsako Celovito pripravljena in 1 poročilo vsako Uredbo o upravljanju za Evropsko komisijo, vključno z liho leto pravočasno oddana liho leto osveženimi projekcijami emisij TGP (poleg MOPE poročila vključeni vsi resorji iz MDS in vsi izvajalci ukrepov). Spremljanje izvajanja ukrepov in M35.6 spremljanje MOPE Letno poročanje o doseganju ciljev in izvajanju NEPN za letna naloga Celovito in pravočasno 1 poročilo na leto politik usmerjanje aktivnosti na nacionalni ravni s predstavitvijo pripravljena poročila; glavnih ugotovitev in priporočil DZ in javnosti (poleg predstavitev poročil MOPE vključeni vsi resorji iz MDS in vsi izvajalci ukrepov). javnosti in DZ Redni razvoj in osveževanje kazalnikov okolja za vseh pet letna naloga Letno osveženi kazalniki 1 objava osveženih razsežnosti NEPN z namenom celovitega spremljanja kazalnikov na vplivov energetske in podnebne politike (poleg MOPE še spletu na leto ARSO). Redna priprava, nadgradnja in vzpostavitev novih letna naloga Osveženi kazalniki na dve 1 objava osveženih kazalnikov vedenja in ravnanja z energijo (poleg MOPE leti kazalnikov na še ARSO). spletu na dve leti Vzpostavitev in izvajanje celovitega spremljanja 2024‒2030 2024‒2030: Redno 1 sistem financiranja izvajanja NEPN za potrebe vodenja izvajanja spremljanje in razvoj spremljanja NEPN. sistema • Spremljanje finančnega obsega spodbud in njihovih Mejnik 2026: vzpostavitev doseženih učinkov na cilje NEPN (vključno s celovitega sistema MOPE, MF in spremljanjem učinkov na finančni obseg oziroma finančnega spremljanja Finančno spremljanje izvajanja drugo druga ministrstva angažiranje zasebnih sredstev). NEPN M35.6a NEPN (organizacijski, in institucije, • Po potrebi dodatne analize učinkov, stroškov in koristi Dostopnost finančnih (preoblikovan ukrep M10.5) spremljanje) pristojne za izvajanja največjih/najpomembnejših ukrepov NEPN podatkov za vodenje in izvajanje NEPN za namene nadgradnje in usmerjanja izvajanja NEPN spremljanje izvajanja ter optimiranje porabe javnih sredstev. NEPN Priprava metodologije in kazalnikov ter organiziranosti za finančno spremljanje, v katero so vključena pristojna ministrstva oziroma institucije, ki izvajajo ukrepe (Borzen 205 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti (po letih) in drugi). Po potrebi dopolnitev sistemov spremljanja pri izvajalcih ukrepov za potrebe finančnega spremljanja. Aktivno vključevanje Slovenije v razvoj mednarodne metodologije za spremljanje podnebnih financ v okviru EEA in drugih institucij. Nadgradnja vodenja in koordinacije izvajanja podnebne 2024‒2030 Krovni cilji NEPN Doseganje in energetske politike, zlasti izvajanja NEPN: Sektorski cilji in cilji po Doseganje • krepitev nadsektorske koordinacije v okviru vlade in ukrepih medresorske koordinacije v okviru delovne skupine in koordinacije pri izvajanju ukrepov; drugo • krepitev vodenja izvajanja NEPN v okviru posameznih M35.6b Krepitev podnebnega upravljanja MOPE, vlada ministrstev in institucij, pristojnih za izvajanje NEPN, (organizacijski) • krepitev operativnega povezovanja med vlado in lokalnimi skupnostmi. Glej tudi ukrep M111 glede nadgradnje institucionalnega okvirja in ukrep M33.5 za krepitev kadrovskih zmogljivosti. Nadaljevanje izvajanja instrumenta (poleg MOPE še vzpostavitev Vzpostavljen in redno 1 spletni pregled Tržni inšpektorat Republike Slovenije). decembra 2024; osveževan spletni pregled Nadgradnja izvajanja instrumenta (poleg MOPE še osveževanje po aktualne zakonodaje Borzen) potrebi Objava in redno osveževanje strnjenih informacij o Energijsko označevanje in predpisi, aktualni zakonodaji na področju energijskega M35.7 okoljsko primerna zasnova MOPE označevanja in okoljsko primerne zasnove proizvodov, informiranje proizvodov, povezanih z energijo povezanih z energijo, na Portalu Energetika. Izvajanje sistematičnega informiranja in izobraževanja stalna naloga Delež kršitev pri Zmanjšanje prodajalcev, tudi spletnih, o energijskem označevanju in oziroma po energijskem označevanju primerni zasnovi proizvodov, povezanih z energijo (poleg potrebi proizvodov glede na MOPE še Borzen). opravljen nadzor 206 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti (po letih) Nadaljevanje in izboljšanje izvajanja aktivnosti v okviru 2024‒2030: Merjenje dosega projekta LIFE IP Care4Climate - C4C do konca leta 2026 izvajanje ves čas posameznih in nadaljevanje aktivnosti po izteku projekta: kampanji/aktivnosti (se • informiranje in ozaveščanje ciljnih javnosti (prehod v izvaja v sklopu C4C) podnebno nevtralno družbo, trajnostna mobilnost, energetska učinkovitost v stavbah, odpadna hrana, raba tal in sprememba rabe tal in gozdarstvo), • ozaveščanje glede življenjskih navad, • spletna stran, dogodki, publikacije, delo z mediji, video vsebine, TV vsebine, • zelena mestna logistika – delavnice in konference na temo zelene logistike, • prenova osrednje nacionalne spletne platforme za Informiranje in ozaveščanje trajnostno mobilnost, ciljnih javnosti (prehod v podnebno • krepitev zmogljivosti javnih uslužbencev za prehod v MOPE, MKGP, nevtralno družbo, trajnostna mobilnost, nizkoogljično družbo, dodatno informiranje o pomenu MJU energetska učinkovitost v stavbah, prakse informiranje, ukrepov NEPN, M35.9 trajnostne sonaravne pridelave, proizvodnje ozaveščanje Te aktivnosti je potrebno zagotavljati tudi po koncu 2026 Priprava dodatnih vsebin in ponudbe hrane, odpadna hrana, raba projekta – priprava programa after LIFE. zemljišč in sprememba rabe zemljišč in Priprava dodatnih vsebin za ciljne skupine: industrija, gozdarstvo) mala in srednje velika podjetja. • ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov naprav na lesno biomaso glede primernega goriva, njegovega skladiščenja in pravilnega načina kurjenja ter vzdrževanja peči, • ozaveščanje in usposabljanje prodajalcev in instalaterjev naprav OVE in URE, upravnikov stavb, energetskih menedžerjev in drugih, • tematsko ozaveščanje in usposabljanje ciljnih poklicnih skupin glede problematike tehnologij URE in OVE (gasilci, reševalci, dimnikarji in drugi). Periodično spremljanje (na vsaki dve leti) ozaveščenosti 2024 Uspešno izvedeno enkrat na dve leti MOPE različnih sektorjev in ciljnih skupin ter uporaba izsledkov periodično spremljanje (2024, 2026, 2028, za nadgradnjo politik in ukrepov; 2030) 207 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti (po letih) Priprava in izvedba kampanje o vplivu onesnaževal zraka 2024 Priprava in izvedba 1 MOPE in kratkoživih podnebnih onesnaževal (SLCP) na kampanje podnebne spremembe, okolje in zdravje ljudi. Promocijske aktivnosti in aktivna komunikacija o OVE 2024 Priprava in izvedba MOPE (informiranje, ozaveščanje, kampanje). kampanje Promocija Skupnosti OVE, ozaveščanje in usposabljanje 2024 Anketa o zadovoljstvu 2024: prvo za izvedbo Skupnosti OVE tudi s podpiranjem hitrejšega uporabnikov anketiranje razvoja skupnosti OVE z organiziranjem nacionalne 2025‒2030: letno MOPE konference o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z izboljšanje naslovom Sončno elektrarno v vsako skupnost in z zadovoljstva: demonstracijskimi projekti. 5 odstotnih točk Pripraviti in izvesti celovito nacionalno promocijsko in 2025, nato Priprava in izvedba Vključiti tudi opismenjevalno kampanjo o podnebnih spremembah in konstantna kampanje evalvacijo te zmanjšanju izpostavljenosti vplivom podnebnih naloga kampanje v MOPE sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter periodično povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti spremljanje na družbe ter ukrepih za zagotavljanje preživetja vsaki 2 leti (glej prebivalstva gor) V okviru izvajanja ukrepa M11.1 vzpostaviti aktivnosti za 2024 Število preobraženih Prvi rezultati in podporo načrtovanja in izvedbe ukrepov za povečanje sistemov za daljinsko merjeni indeksi učinkovitosti in razogljičenja sektorja ogrevanja v skladu ogrevanje za sprejem lahko v letih 2026, z noveliranimi LEK in sprejeto strategijo ogrevanja in lokalnih virov OVE 2027, 2028. hlajenja (s posebnim poudarkom na učinkoviti rabi toplote. Tehnična in druga pomoč pri električne energije pri ogrevanju in hlajenju). Indeks zmanjšanja porabe lokalni in nacionalni Spodbuja se tudi spremljanje kakovosti zraka na lokalni električne energije za dekarbonizaciji ogrevanja v potrebe ogrevanja v (občinski ravni) in posledično sprejemanje odlokov o Republiki Sloveniji, industriji in gospodinjstvih zakonodajni, načrtu kakovosti zraka. razbremenjevanju v Republiki Sloveniji. M35.10 organizacijski, MOPE elektroenergetskega sistema iz Indeks lokalnih načrtovanje naslova ogrevanja in razbremenitev zmanjševanju uvozne odvisnosti distribucijskih električnih od električne energije v Republiki omrežij. Sloveniji Indeks izboljšanja kvalitete zraka (zmanjšanje emisij CO2, NOx, PM10 in drugo). Indeks ustvarjenih novih delovnih mest iz naslova 208 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Ime in opis instrumenta Odgovornost Aktivnost Rok instrumenta uspešnosti (po letih) vzdrževanja, opravljanja sistemov, gradbenih del, inovacij določenih rešitev in drugo. Priprava strokovnih podlag v podporo dologoročnemu 2025‒2030 Bo določeno naknadno Bo določeno načrtovanju podnebnih in energetskih politik. Izvajanje v naknadno Nadgradnja strokovnih podlag za skladu z letnimi programi dela. V tem okviru tudi nadaljnji M35.11 načrtovanje MOPE prenovo NEPN in ReDPS2050 razvoj metodologije za analize scenarijev glede vidikov zanesljivosti oskrbe, prilagajanja odjema in povezovanja sektorjev. Preglednica 52: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) na področju drugih večsektorskih ukrepov Ime in opis Vrsta Odgovornos Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Aktivnost Rok instrumenta instrumenta t uspešnosti (po letih) Posodobitev prehranskih smernic. 2024 Priprava dokumenta Slovenske 2024: 1 predpisi MZ smernice zdrave in trajnostne prehrane na osnovi skupin živil Spodbujanje sprememb MOPE, MZ, Zagotovitev mentorske podpore kuharjem, ki opravljajo delo v 2024‒2027 Število mentoriranih vzgojno- vzorcev in navad, ki usposabljanje izobraževalnem sistemu. izobraževalnih zavodov MIZŠ M36.4 vplivajo na zdravje in Izvajanje ukrepa ozaveščanja javnosti o pomembnosti poseganja tudi na podnebje in po lokalni hrani s poudarkom na visoki kakovosti, kontrolah, okolje informiranje, MKGP, MZ, sledljivosti, kratkih dobavnih verigah …, ki ima pozitivne učinke tako ozaveščanje MOPE na zdravje kot tudi na okolje in podnebje, ter tudi o pomembnosti uravnotežene prehrane. 209 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in opis Vrsta Odgovornos Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Aktivnost Rok instrumenta instrumenta t uspešnosti (po letih) Promocija posodobljenih prehranskih smernic in njihovo 2024 Izdelana spletna stran, objava informiranje, upoštevanje pri načrtovanju in izvajanju politik prehranskega člankov, promocije po socialnih MZ načrtovanje sistema. omrežjih, medijih, strokovni posveti izobraževanje MVI, MKGP Izvajanje projekta Šolski eko vrtovi Do leta 2026 Število OŠ z eko vrtovi Promocija preprečevanja nastajanja odpadne hrane Do leta 2026 1. ozaveščanje v OŠ (70) 2. število dogodkov za širšo javnost 3. 24 objav na temo preprečevanja odpadne hrane v tiskanih in elektronskih medijih informiranje in 4. tri smernice za Izvajanje promocije MOPE, MKGP ozaveščanje preprečevanje odpadne hrane M36.5 trajnostnejšega načina 5. delavnice za ciljne skupine o prehranjevanja preprečevanju odpadne hrane (do 400 udeležencev) 6. Delavnice o metodologiji določanja količin odpadne hrane v bioloških komunalnih odpadkih (do 300 udeležencev) Promocija shem kakovosti z različnimi aktivnostmi (ekološka hrana, informiranje, MKGP izbrana kakovost, zaščiteni proizvodi EU) po Zakonu o kmetijstvu in ozaveščanje Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov Splošna promocija lokalne hrane – Teden slovenske hrane – in informiranje, MKGP projekt Tradicionalni slovenski zajtrk v osnovnih šolah, vrtcih in ozaveščanje zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Celovita raziskava Izvedba raziskave glede ekonomskih, okoljsko-podnebnih, socialnih 2029 Raziskava, izvedena pred 2029: 1 posledic določitve MKGP z in družbenih posledic določitve minimalne ravni samooskrbe v pripravo Strateškega načrta načrtovanje/spr drugimi resorji: Sloveniji, vključno s preučitvijo načinov in posledic povečanja (SKP) minimalne ravni M36.6 emljanje/predpi MNVP, MOPE, pridelave rastlinske hrane, namenjene za prehrano ljudi. Rezultati prehranske si MZI, MGTŠ, MZ, raziskave bodo ena od podlag za pripravo AN SKP. samooskrbe v MJU, MVI, MVZI Republiki Sloveniji 210 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

3.6.1 — Prilagajanje na podnebne spremembe

3.6.1 Prilagajanje na podnebne spremembe Preglednica 53: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) za prilagajanje na podnebne spremembe Ime in Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) opis instrumenta instrumenta uspešnosti Vzpostavitev centra za podnebne spremembe. 2026 Vzpostavitev centra Delujoč center za podnebne za podnebne spremembe spremembe Priprava ustreznih Izdelava ustreznih strokovnih podlag za pripravo strategije – ocene 2025 Izdelane ocene MOPE, MKGP, podnebne ranljivosti in tveganj (voda, narava, kmetijstvo, podnebne ranljivosti strokovnih podlag, načrtovanje, M37.1 MNVP, MzI, MZ, gozdarstvo, energetika, infrastruktura in stavbe, javno zdravje, in tveganja podatkov in organizacijski MGTŠ gospodarstvo in poselitvena območja). Ocene podnebne ranljivosti posodobitev projekcij in tveganj pripravijo pristojna ministrstva v sodelovanju z MOPE. Priprava kratkih smernic za vključevanje podnebne odpornosti v 2025 Izdelane smernice sektorske strateške in druge dokumente (na primer CPS, LEK), na podlagi izdelanih ocen ranljivosti in tveganj. Nacionalna strategija prilagajanja podnebnim spremembam, ki bo 2026 Sprejeta strategija Izvajanje strategije v skladu s celovito in sistematično obravnavala področje prilagajanja prilagajanja sprejetimi cilji podnebnim spremembam (prednostna področja so vode, narava, kmetijstvo, gozdarstvo, energetika, infrastruktura in stavbe, javno zakonodajni MOPE, MKGP, zdravje, gospodarstvo in poselitvena območja) vključno z ukrepi in (predpisi) MNVP, MzI, MZ, akcijskim načrtom. Priprava nacionalne načrtovalski MGTŠ strategije prilagajanja Priprava sektorske strategije prilagajanja kmetijstva na podnebne 2027 Sprejeti strategiji Izvajanje strategije v skladu s M37.2 podnebnim spremembe. sprejetimi cilji spremembam in Priprava sektorske strategije prilagajanja gozdarstva na podnebne 2027 akcijskega načrta spremembe. načrtovanje, Priprava metodologije izdelave regionalnih akcijskih načrtov 2026 Pripravljena Objavljena metodologija strokovne MOPE prilagajanja. metodologija podlage zakonodajni Priprava zakonske podlage za zbiranje podatkov o ekstremnih 2025 MKGP (predpisi) vremenskih dogodkih na kmetijstvo na lokalni ravni Vzpostavitev podporne Vzpostavitev Podnebne pisarne. Glej tudi ukrep M11.1. 2026 Vzpostavitev Delujoča podnebna pisarna pisarne za prilagajanje podnebne pisarne informiranje, M37.3 in podnebno odpornost MOPE usposabljanje na lokalni in regionalni ravni 211 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) opis instrumenta instrumenta uspešnosti Oblikovanje metodologije za določanje toplotnih otokov v naseljih, 2026 Priprava priporočil 2025: priprava metodologije in popis toplotnih otokov in območij s tveganjem za razvoj toplotnih za odpravljanje popisa toplotnih otokov otokov. Priprava priporočil za odpravljanje toplotnih otokov v toplotnih otokov 2026: sprejetje priporočil naseljih z vključevanjem zelenih površin in na naravi temelječih rešitev. (Aktivnost se izvaja v okviru Načrta za izvajanje Resolucije o strategiji prostorskega razvoja 2050). Program prilagajanja Izvedba demonstracijskih projektov odpravljanja toplotnih otokov 2028 Izvedba pilotnega 2028: zaključen pilot podnebnim MNVP, na primeru izbranih prostorskih enot v naseljih (npr. stanovanjskih projekta M37.4 spremembam v mestih: načrtovanje MOPE, MSP, sosesk ali mestnih središč). (MOPE v sodelovanju z MNVP in drugimi naslavljanje toplotnih MZ, občine akterji.) otokov Priporočila za izboljšanje kakovosti zelenih površin in dostopnosti 2028 Priprava smernic in prebivalcev do zelenih površin v mestih in drugih urbanih naseljih, priporočil vključno s smernicami za ohranjanje, načrtovanje in vzdrževanje dreves. *aktivnost se izvaja v okviru Načrta za izvajanje Resolucije o strategiji prostorskega razvoja 2050 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z 2027 Izvedba aktivnosti Izvedena aktivnost digitalizacijo kmetijskih gospodarstev (IRP02). Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom (IRP13). Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več Spodbude za naložbe v uporabnikom (IRP14). osnovna sredstva v ekonomski MKGP Naložbe v prilagoditev na podnebne razmere pri trajnih nasadih kmetijstvu, ki (IRP16). prispevajo k Naložbe v obnovljive vire energije (IRP36). M37.5 prilagajanju na negativne vplive Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme (IRP40). podnebnih sprememb za povečanje Tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov (IRP41). odpornosti kmetijstva Analiza dosedanjih naložb in ocena prihajajočih tveganj z namenom 2030 Vzpostavljen sistem Izvedene aktivnosti povečanja podnebne odpornosti kmetijstva. Načrtovanje, MKGP Vzpostavitev sitema za stalno spremljanje učinkov naložb na organizacijski prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam in prilagajanje ukrepov na podlagi novih podatkov ter potreb. 212 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in Vrsta Merila/kazalniki ID Odgovornost Aktivnost Rok Ciljne vrednosti (po letih) opis instrumenta instrumenta uspešnosti Razvoj in nadgradnja infrastrukture prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu. Uvajanje naprednih tehnologij, kot so satelitski sistemi in senzorji za spremljanje tal in vremenskih razmer, ki omogočajo optimizacijo pridelave.

3.6.2 — Ukrepi za zmanjšanje okoljske škode

3.6.2 Ukrepi za zmanjšanje okoljske škode Preglednica 54: Pregled novih instrumentov (NEPN 2024) za zmanjšanje okoljske škode – omilitveni ukrepi Ime in Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Odgovornost Aktivnost Rok opis instrumenta instrumenta uspešnosti (po letih) Pri umeščanju novih SEVESO obratov je treba določiti ustrezne varnostne Stalna naloga Umeščanje novih Predpisi, pasove in zagotoviti ustrezno oddaljenost od območji, kjer se zadržuje večje O1 MOPE, MNVP SEVESO obratov spremljanje število ljudi, ter od infrastrukture. Pri umeščanju drugih posegov v vplivne pasove obstoječih SEVESO obratov je treba upoštevati varnostna merila. V skladu z Načrtom upravljanja voda se pri izvedbi HE, ČHE in mHE izvajajo Stalna naloga vsi tehnično izvedljivi in ekološko ustrezni ukrepi za blažitev škodljivih vplivov na vodo ter zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode. Kadar je to ustrezno in glede na naravno prisotne ekosisteme v prizadetih vodnih telesih, se izvajajo: MNVP, Direkcija • ukrepi za zagotavljanje selitev rib dolvodno in gorvodno (kot so turbine, Izvedba HE, ČHE in Predpisi, Republike ki ne škodujejo ribam, strukture za vodenje rib, najsodobnejši O2 popolnoma delujoči ribji prehodi, ukrepi za prekinitev ali zmanjšanje mHE spremljanje Slovenije za vode delovanja in izpustov med selitvijo ali drstitvijo), • ukrepi za zagotovitev najmanjšega ekološkega pretoka (vključno z blažitvijo hitrih, kratkotrajnih sprememb v pretoku ali vršnega obratovanja) in premeščanja suspendiranih in rinjenih plavin, • ukrepi za zaščito ali izboljšanje habitatov ter ukrepi za preprečevanje in odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst. Pri umeščanju SE in VE ter SHEE v gozdni prostor ali v neposredno bližino Stalna naloga gozdov je treba prepoznati daljinske vplive, povezane s tveganjem nastanka Umeščanje SE in VE ter Načrtovanje/pre O3 MOPE, MNVP požarov v gozdu in povečanjem ranljivosti okoliških gozdov v primeru SHEE v gozdni prostor dpisi naravnih nesreč. Upošteva se zadnje stanje tehnike na področju požarne varnosti, kar je povezano tudi s pridobivanjem finančnih spodbud. 213 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Odgovornost Aktivnost Rok opis instrumenta instrumenta uspešnosti (po letih) Čezmerna obremenitev naravnega in življenjskega okolja zaradi Stalna naloga elektromagnetnega sevanja naj se zmanjšuje s tehnološkimi ali prostorskimi Zagotavljanje zdravega rešitvami (na primer: kabliranje električnih vodov, večji odmik od življenjskega okolja pri stanovanjskih objektov in podobno), da bodo vrednosti EMS znotraj načrtovanju in gradnji varovalnih pasov nižje od mejnih vrednosti, ki veljajo na I. območju varstva Načrtovanje/pre MOPE, ELES, O4 prenosne in pred sevanjem, ter da 24-urna povprečna vrednost gostote magnetnega dpisi elektrooperaterji distribucijske pretoka ne presega 0,4 µT na območjih stanovanj, vzgojno-varstvenih elektroenergetske ustanov (vrtci, šole …), zdravstvenih ustanov (bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, zdravilišča, varstveni zavodi …) in morebitnih infrastrukture drugih stavb z varovanimi prostori, kjer se daljši čas zadržujejo ranljivejše skupine prebivalstva (otroci, bolniki, starejši). Za doseganje gospodarne rabe zemljišč je treba na degradirana stavbna Stalna naloga zemljišča in industrijske lokacije prednostno usmerjati gradnjo stavb z zahtevo, da se na strehe namestijo sončne elektrarne, če je to tehnično Doseganje gospodarne Načrtovalski/pre izvedljivo in okoljsko sprejemljivo. Prostostoječe sončne elektrarne naj se O5 MOPE, MKGP umeščajo na tista degradirana stavbna zemljišča, kjer gradnja stavb ni rabe zemljišč dpis smiselna ali mogoča. Na industrijske lokacije se prostostoječe sončne elektrarne lahko umeščajo v skladu z OPN kot začasna raba do izgradnje industrijskih objektov. Pri načrtovanju posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih se: Stalna naloga • izdela ocena vpliva posega na stanje površinskih voda v skladu s Prilogo 3 Splošnih smernic s področja upravljanja z vodami; • upoštevajo usmeritve za načrtovanje ureditev na vodnih in priobalnih zemljiščih vodotokov z vidika preprečevanja poslabšanja ekološkega stanja voda v skladu s Prilogo 6 Splošnih smernic s področja upravljanja MNVP, Direkcija z vodami; Načrtovanje posegov Načrtovanje/pre Republike • upošteva dopolnilne hidromorfološke ukrepe iz Programa ukrepov O6 na vodnih in priobalnih dpisi Slovenije za upravljanja voda, ki so določeni na vodnih telesih površinski voda, na zemljiščih vode katerih okoljski cilji, vezani na ekološko stanje, niso doseženi. Posegi morajo biti izvedeni tako, da prispevajo k doseganju ciljev posameznih ukrepov in ne onemogočajo izvedbo dopolnilih ukrepov; ti ukrepi so: • DUDDS1 – Izvedba ukrepov za vzpostavitev prehodnosti za ribe preko prečnih objektov (izgradnja ribjih prehodov), • DUDDS4 – Izvedba ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva rabe tal v obrežnem pasu na stanje voda, 214 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Odgovornost Aktivnost Rok opis instrumenta instrumenta uspešnosti (po letih) • DUDDS5.2 – Izvedba ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva regulacij in drugih ureditev vodotokov, zadrževalnikov, jezer in obalnega morja na stanje voda (izvedba obnov ali revitalizacij). Zaradi povečevanja potreb po novih posegih v prostor (na primer OVE, 2025 Spremenjena Pridobivanje SHEE) se v zakonodaji (Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)) uredi zakonodaja O7 kulturnovarstvenih Zakonodajni MK obveznost pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev (KVP) in pogojev in soglasja kulturnovarstvenega soglasja (KVS), kjer trenutno niso predpisani. Pri izdelavi akcijskih načrtov, predvidenih v NEPN, se upoštevajo vsi znani Stalna naloga Upoštevanje Načrtovanje/pre O8 MNVP, MOPE biokoridorji, saj le ti preprečujejo izolacijo posameznih metapopulacij ter biokoridorjev dpisi omogočajo dolgoročno preživetje vrst. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s skladno in zdravstveno ustrezno pitno Stalna naloga vodo se varujejo vsi obstoječi in potencialno pomembni vodni viri ter spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kakovost kot količina podzemnih voda. Pri načrtovanju predvidenih posegov se upoštevajo izdelane strokovne podlage za načrtovane VVO. Načrtovana VVO, za katera so že izdelane strokovne podlage, prikazuje Atlas voda. Če strokovne podlage še niso izdelane, je vplive na potencialno pomemben vodni vir treba presojati. Za zmanjšanje vplivov na stanje podzemnih voda naj se pri izvajanju NEPN MNVP, Direkcija upošteva, da je za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na podzemne vode, Zagotavljanje pitne Načrtovanje/pre Republike ko gre za poseg na obstoječe ali načrtovano vodovarstveno območje ali ko O9 vode dpisi Slovenije za gre za poseg na območja, ki so v zaledju vodnih pravic, vendar niso na vode zavarovanem območju, ali ko gre za poseg na območja, ki niso zavarovana, predstavljajo pa lahko potencialna območja širitve obstoječih vodnih virov ali pa novih vodnih virov v javni oskrbi s pitno vodo v prihodnosti itd., treba izdelati oceno vpliva posega na stanje podzemnih voda v skladu s Prilogo 5 Splošnih smernic s področja upravljanja z vodami. Odpadne vode, ki nastanejo pri čiščenju sončnih panelov, je treba odvesti v javno kanalizacijo, ki se končuje s čistilno napravo za komunalne odpadne vode. Če te možnosti ni, je treba pred izpustom v okolje lastnosti tovrstne vode preveriti in na osnovi rezultatov analize določiti način ravnanja z njo. Še posebej to velja za vodovarstvena območja in območja, kjer so zajetja pitne vode za oskrbo prebivalstva, vodovarstvena območja teh zajetij pa niso določena. 215 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ime in Vrsta Merila/kazalniki Ciljne vrednosti ID Odgovornost Aktivnost Rok opis instrumenta instrumenta uspešnosti (po letih) Vzpostavitev MNVP, Direkcija Če se na naslednjih stopnjah načrtovanja izkaže, da bo z izvedbo NEPN prišlo Stalna naloga Načrtovanje/ Republike do posegov, ki bi lahko pomembno vplivali na kakovost pitne vode na O10 dodatnega monitoringa predpisi Slovenije za območjih, kjer monitoring pitne vode ni vzpostavljen, je na teh območjih pitne vode vode potrebno vzpostaviti monitoring. NEPN 2024 podaja usmeritev, da je treba v primeru, ko gre za nameščanje Nameščanje SE v SE v naselbinskih jedrih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne Načrtovanje/ O11 varovanih naselbinskih MK dediščine, predhodno izdelati strokovno podlago v obliki solarnega predpisi jedrih katastra za celotno območje naselbinskega jedra in pred nameščanjem SE pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 216 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS ODDELEK B: ANALITIČNA OSNOVA 4 TRENUTNO STANJE IN PROJEKCIJE Z OBSTOJEČIMI POLITIKAMI IN UKREPI Poglavje kratko predstavlja glavna izhodišča in rezultate analize scenarijev, ki pa so še dodatno in podrobneje opisani v Strokovnih podlagah.161 Poglavje bo do končne objave v skladu s priporočili Okoljskega poročila še dopolnjeno s ciljem večje preglednosti, razumljivosti in skrajšano pri vsebinah, ki so podrobneje predstavljene že v Strokovnih podlagah. Osrednje orodje, ki je uporabljeno v tej analizi in je namenjeno izračunu energetskih bilanc, emisij in stroškov rabe ter oskrbe z energijo v Sloveniji, je referenčni energetsko ekološki model, imenovan REES-SLO, izdelan v okolju MESAP v obliki linearnega mrežnega modela procesov in povezav, kar omogoča konsistentno modeliranje rabe energije na podlagi potreb po energetskih storitvah ter izračune sektorskih energetskih, ekonomskih, okoljskih in drugih učinkov. Referenčni model energetskega sistema je v bistvu skupek programov in orodij, s katerimi matematično opišemo posamezni podsistem v soodvisnosti vseh spremenljivk, ki nanj vplivajo, in nato te podsisteme povežemo v ustrezno celoto, ki prikazuje realni energetski sistem. Moderni modeli energetskih sistemov, katerih predstavnik je tudi model REES-SLO, uporabljajo integrirani pristop, in sicer združujejo lastnosti posebnih in splošnih modelov tako, da lahko ocenjujemo sektorske energetske, ekonomske in okoljske učinke. Shematski prikaz celotnega koncepta in medsebojnih povezav posameznih modelov, ki so bili uporabljeni za izračun podnebno-energetskih ciljev za leto 2030, je na spodnji sliki. 161 Strokovne podlage Posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta – analiza scenarijev. 217 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 14: Shematski prikaz celotnega koncepta in medsebojnih interakcij posameznih modelov za izračun podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 TEHNOLOGIJE KONČNE RABE Obnašanje PET-SLO uporabnikov Tehnične (Model karakteristike PEnetracije tehnologij Tehnologij) LULUCF MODEL MODEL KMETIJSTVA Izkoristek Tržni delež ZUNANJI VPLIVNI PARAMETRI ENERGETSKI IN EMISIJSKI MODEL EKONOMSKI MODEL • Demografija končna raba energije, primarna energija, emisije BDP, emisije, • BDP makroučinki • Razvoj industrije REES-SLO MAKROEKONOMSKI • Cene energije (Referenčni Energetski in Emisijski MIKRO- MODEL • Stavbeni fond model SLOvenije) EKONOMSKI • Prometna aktivnost MODEL Raba el. BDP Prometna energije Tržni delež Centralne demografija aktivnost Razpršena proizvodne enote proizvodnja (električna SHRANJEVANJE energija in DIAGRAM toplota) PRIMOS (elektrika, ODJEMA (model toplota) prometne aktivnosti) OPTIMIZACIJA OSKRBE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Cene energije

4.1 — Predvideni razvoj glavnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo

4.1 Predvideni razvoj glavnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na energetski sistem in trende emisij toplogrednih plinov i. Makroekonomske napovedi (BDP in rast prebivalstva) Gospodarski razvoj Slovenija je pred finančno gospodarsko krizo, ki je izbruhnila leta 2008, dosegala razmeroma visoke stopnje gospodarske rasti. Med letoma 2000 in 2003 je bila povprečna stopnja rasti BDP 3,5 %, v obdobju 2004–2008 pa 4,9 %. Z gospodarsko krizo se je rast BDP že v letu 2008 upočasnila, v letu 2009 pa se je BDP močno zmanjšal (–7,5 %). Hitro poslabševanje razmer v nacionalnem in mednarodnem okolju se je najbolj pokazalo v zmanjšanju izvoza in investicij, ki sta bila ključna dejavnika gospodarske rasti v preteklih letih. Po skromni rasti BDP v letu 2010 in stagnaciji v letu 2011 je Slovenija v letu 2012 znova zašla v obdobje negativnih stopenj rasti, ki je trajalo tudi leta 2013. V letih od 2014 do 2019 so bile znova zabeležene pozitivne vrednosti rasti BDP, večinoma zaradi povečanega izvoza. Povprečna stopnja rasti BDP v obdobju 2014–2019 je bila 3,5 %. Zaradi covidske krize se je v letu 2020 slovenski BDP skrčil za 4,3 %, vendar je že naslednje leto zrasel za 8,2 %. Tudi v letu 2022 se je nadaljevala relativno močna rast slovenskega BDP, ki je znašala 5,4 %. Povprečna letna gospodarska rast v obdobju 2005‒2022 je znašala 2,3 %. 218 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 55: Letna sprememba obsega bruto domačega proizvoda po letih v obdobju 2005–2012 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Letna sprememba obsega [%] 3,8 5,7 7,0 3,5 –7,5 1,3 0,9 –2,6 –1,0 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Letna sprememba obsega [%] 2,8 2,2 3,2 4,8 4,5 3,5 –4,3 8,2 5,4 Z visokimi stopnjami gospodarske rasti se je Slovenija v obdobju pred krizo leta 2008 postopno približevala povprečni razvitosti EU, merjeno z BDP na prebivalca po kupni moči, in je leta 2008 za povprečjem EU28 zaostajala samo za 10 %. Od začetka gospodarske krize v letu 2008 pa je Slovenija v skupini držav članic EU, katerih BDP na prebivalca po kupni moči se je najbolj znižal. V Sloveniji je v letu 2018 BDP na prebivalca po kupni moči znašal 87 % povprečja v EU27, kar je za 2 odstotni točki več kot v letu 2017. Tako visoka je bila vrednost tega kazalnika nazadnje v letu 2007. V obdobju 2018‒2021 se je vrednost kazalnika zviševala. V letu 2021 je BDP na prebivalca po kupni moči v Sloveniji znašal 90 % povprečja EU27. V strukturi BDP se delež storitev počasi povečuje zaradi zmanjševanja deleža industrije. Delež industrije, ki je v obdobju 2000‒2008 obsegal okoli 27 % BDP, se je predvsem zaradi močnega upada gradbeništva v naslednjih petih letih znižal na manj kot 24 %. Danes ostaja delež industrije na podobni ravni. Za izračune energijskih in emisijskih bilanc ter scenarijev do leta 2030 oziroma let 2040 in 2050 bodo upoštevani rezultati projekcij BDP z modelom GEM-E3, ki ga je v referenčnem scenariju uporabila tudi Komisija.162 V skladu z upoštevanimi projekcijami gospodarske rasti je povprečna letna rast BDP v ciljnem scenariju za analizirano obdobje do leta 2050 prikazana na spodnji sliki. 162 European Commission, Directorate-General for Climate Action, Directorate-General for Energy, Directorate-General for Mobility and Transport, De Vita, A., Capros, P., Paroussos, L., et al., EU reference scenario 2020: energy, transport and GHG emissions: trends to 2050, Publications Office, 2021 (gradivo je dostopno na https://energy.ec.europa.eu/data-and-analysis/energy-modelling/eu-reference-scenario-2020_en). 219 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 15: Realne stopnje rasti bruto domačega proizvoda, vir: SURS in projekcije 10% 8% Realna letna stopnja rasti BDP (%) 6% 4,3% 4% 2,5% 2,0% 1,4% 1,1%1,1% 2% 0% -2% -4% -6% -8% -10% 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2020-2025 2025-2030 2030-2035 2035-2040 2040-2045 2045-2050 Letna sprememba obsega (%) Projekcije EU Reference Scenario 2020 Vir: European Commission, Directorate-General for Climate Action, Directorate-General for Energy, Directorate-General for Mobility and Transport, De Vita, A., Capros, P., Paroussos, L., et al., EU reference scenario 2020: energy, transport and GHG emissions: trends to 2050. Prebivalstvo V sodelovanju z Eurostatom in nacionalnimi statističnimi uradi so bile za Slovenijo narejene projekcije prebivalstva do leta 2100. Število prebivalcev Slovenije naj bi se povečevalo do leta 2025 (na okrog 2.120.770), nato naj bi se začelo počasi zmanjševati. Kot poroča EUROSTAT, naj bi imela Slovenija leta 2100 okoli 1.950.000 prebivalcev, kar je za 8 % manj kot v letu 2025 (glej spodnjo sliko). Leta 2030 naj bi bilo v Sloveniji 2.118.806 prebivalcev, leta 2040 pa

2.109.858 — Projekcije prebivalstva v analizi vplivajo na potrebe po novih stanovanjih, potrošnjo

2.109.858. Projekcije prebivalstva v analizi vplivajo na potrebe po novih stanovanjih, potrošnjo energije in drugih dobrin in storitev ter prihodke države. 220 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 16: Projekcija števila prebivalcev v Sloveniji 2.150.000 2.120.770 2.100.000 2.118.806 2.113.672 2.109.858 2.105.158 2.094.023 2.074.845 2.050.000 Število prebivalcev 2.049.857 2.024.543 2.000.000 2.002.145 1.985.383 1.974.016 1.950.000 1.966.177 1.960.489 1.900.000 1.955.930 1.950.820 1.850.000 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055 2060 2065 2070 2075 2080 2085 2090 2095 2100 Vir: Eurostat, 2023 ii. Sektorske spremembe, ki naj bi po pričakovanjih vplivale na energetski sistem in emisije TGP Razlogi za glavne sektorske spremembe, ki bodo vplivale na energetski sistem in emisije TGP in jih upoštevamo tudi pri načrtovanju modelov rabe energije za izračun energetskih in emisijskih bilanc, so večinoma: • prednostno upoštevanje načela energetske učinkovitosti v vseh obravnavanih sektorjih, • prehod na električno energijo (kjer je tehnološko izvedljivo in dolgoročno trajnostno), • povečanje rabe OVE (kjer je tehnološko izvedljivo in dolgoročno trajnostno). Analizirani scenariji Sektorske spremembe glede na intenzivnost izvajanja ukrepov obravnavamo z večscenarijsko analizo projekcij, izdelanih za naslednje scenarije. I. Sektorji rabe in lokalne oskrbe z energijo: • OU – z obstoječimi ukrepi: v tem scenariju so upoštevani vsi ukrepi, ki so bili v izvajanju 1. junija 2021 (rezervirana so bila finančna sredstva, razporejeni so bili ljudje, sprejeta je bila zakonodaja, sprejeti so bili prostovoljni dogovori);163 • DU – z dodatnimi ukrepi (NEPN): poleg obstoječih ukrepov je predvideno izvajanje dodatnih izvedljivih ukrepov za povečanje energetske in snovne učinkovitosti, rabe OVE in drugo na vseh področjih za doseganje novih višjih ciljev NEPN do leta 2030. • Za promet je scenarij DU razdeljen v dva scenarija: o DU-HIP (hitro izboljšanje ponudbe): intenzivnejši razvoj trajnostne mobilnosti zlasti preko boljše ponudbe, 163 Glede finančnih ukrepov, ki so odvisni od finančnih sredstev, ki so razporejena za določeno obdobje, se domneva, da bodo ukrepi, če so v veljavi leta 2021, v podobnem obsegu v veljavi tudi po tem letu. 221 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS o DU-UP (upravljanje povpraševanja): glede na scenarij DU-HIP še boljše upravljanje povpraševanja po mobilnosti (NEPN). • Pri prihodnjem razvoju sončnih in vetrnih elektrarn ima scenarij DU dve različni intenzivnosti po letu 2030: o DU-OVE: hitrejši in večji obseg dodatnih kapacitet v 100-odstotnem OVE scenariju (glej spodaj), o DU-JE: manjši obseg dodatnih kapacitet (večja razlika po letu 2035 oziroma 2040). II. Centralna oskrba z električno energijo in plinom (prenosno omrežje): • OU: nadaljevanje trenutnega stanja brez izgradnje novih proizvodnih kapacitet, • JE + OVE: jedrski scenarij z izgradnjo novih kapacitet za izkoriščanje jedrske energije, in OVE. V okviru tega scenarija je izdelan tudi dodatni podscenarij brez izgradnje novih velikih HE. • 100-odstotni OVE: scenarij, ki do leta 2050 predvideva le uporabo OVE (brez novih proizvodnih kapacitet za izkoriščanje jedrske energije). Scenarij OU je izhodišče za vrednotenje NEPN scenarijev, ki sta kombinacija DU scenarija v sektorjih rabe in lokalne oskrbe ter dveh scenarijev centralne oskrbe z energijo: • DU-JE: jedrski scenarij, • DU-OVE: OVE scenarij. Shematski prikaz analiziranih scenarijev prikazuje Slika 17, ključne predpostavke oziroma usmeritve scenarijev prikazuje Preglednica 56, podrobneje pa so po sektorjih predstavljena v nadaljevanju, skupaj s kratkim povzetkom trenutnega stanja. Slika 17: Shematski prikaz analiziranih scenarijev 222 POSODOBLJENI CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 56: Pregled glavnih vsebinskih usmeritev vseh treh analiziranih scenarijev Energetska in Ogrevanje in Trajnostna Razpršena Daljinsko Energetska Centralna oskrba snovna hlajenje mobilnost in proizvodnja ogrevanje in omrežja Scenarij učinkovitost alternativna električne energije hlajenje goriva v prometu in plinov iz OVE Brez novih investicij OU Obstoječi ukrepi – nadaljevanje sedanje dinamike izvajanja ukrepov po letu 2022 Nove JE (velika in Intenziven razvoj SMR), Zmanjševanje potreb okoljsko nove HE in ČHE, Opuščanje fosilnih po mobilnosti, sprejemljivega DU-JE Izkoriščanje vseh strateške plinske razpoložljivih virov, intenziven razvoj in potenciala kapacitete, potencialov URE in podpora vseh oblik (manj intenzivno po Intenzivne prenove pospešeno uvajanje Intenziven razvoj hranilniki energije, snovne učinkovitosti trajnostne mobilnosti letu 2030). in širitve omrežij, OVE (tudi vodika v električnega in v vseh sektorjih rabe (JPP, kolesarjenje in opuščanje fosilnih proizvodnja vodika. industriji), plinskega omrežja in oskrbe z energijo drugo), virov in prehod na izkoriščanje odvečne (vodikova Intenzivnejši razvoj – uveljavitev načela OVE in odvečno intenzivno uvajanje infrastruktura). SE, VE in hranilnikov energetska toplote in alternativnih goriv v Intenziven razvoj toploto. energije, učinkovitost na zagotavljanje prvem mestu. prometu, okoljsko DU-OVE kakovosti zraka. nove HE in ČHE, spodbujanje prevoza sprejemljivega strateške plinske tovora po železnici. potenciala. kapacitete, proizvodnja vodika. 223 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Stavbe Po podatkih SURS je januarja 2020 v 832.048 zasebnih gospodinjstvih v Sloveniji živelo 2.101.655 prebivalcev. Kljub upadanju števila prebivalcev po letu 2025 se bo zaradi nadaljnjega zmanjševanja povprečne velikosti gospodinjstev skupno število gospodinjstev še vedno povečevalo. V izhodiščnem letu 2020 je to znašalo 2,46 člana na gospodinjstvo, medtem ko bo velikost v letu 2030 znašala 2,28. Deset let pozneje, v letu 2040, pa se bo še dodatno zmanjšala na 2,25 v 695.560 naseljenih stanovanjih; gospodinjstev bo 877.892. Površina stavb in njihova skupna rast sta ključni za razumevanje energetske učinkovitosti stavbnega fonda. Upošteva se tlorisna površina stanovanj, ki je ogrevana. Stanovanjski fond je razdeljen na eno- in večstanovanjske stavbe. Predvideno je, da se rast novih stanovanj do leta 2030 ohrani na ravni iz preteklih let, do leta 2040 pa se nato malce zmanjša. Skupna tlorisna površina stanovanj bo tako leta 2030 znašala skoraj 72 milijonov m2. Skupna površina nestanovanjskega stavbnega fonda je v letu 2020 znašala 23,8 milijona m2. Rast površine stavb do leta 2030 in leta 2040 je predvidena v približno enakem obsegu, kot je bila po statističnih podatkih in podatkih iz registra nepremičnin. Skupna površina stavb bo v letu 2030 tako znašala 29,0 milijona m2, leta 2040 pa 35,3 milijona m2. Promet Projekcija prometa je odvisna od različnih dejavnikov, ki spodbujajo promet. Ti dejavniki so lahko zunanji ali notranji, na posamezne dejavnike pa vplivajo tudi sprejete politike in strategije. Zunanji dejavniki so število in starostna struktura prebivalstva, stopnja motorizacije, vzorec poselitve, zaposlenost, rast bruto družbenega proizvoda, število delovnih mest in njihova struktura po prostoru, domača in mednarodna trgovina, domači in mednarodni turizem. Poleg tega na blagovni promet vpliva tudi predvidena rast pretovora v pristaniščih Koper, Trst in Reka. Projekcija povpraševanja v okviru prometnega modela temelji tudi na pričakovanih evropskih socialno-ekonomskih razmerah. Notranji promet je po eni strani odvisen od razmer, ki jih pogojujejo slovenska regionalna središča v povezavi z njihovimi gravitacijskimi zaledji oziroma posebne slovenske značilnosti, in po drugi strani od svetovnih procesov, ki vplivajo tudi na Slovenijo. Slovenija kot teritorialno majhna država je še bolj kot druge odvisna od zunanjega okolja. Zunanji promet pa je odvisen predvsem od globalizacijskih procesov in evropskih značilnosti. Dejavniki, navedeni zgoraj, prispevajo k povečevanju prometne aktivnosti, saj doslej še ni bilo mogoče ločiti gospodarske rasti in rasti prometa. Mere rasti prometa so potniški kilometri za potniški promet in tonski kilometri za tovorni promet. V spodnji preglednici so prikazane projekcije do leta 2050, ki prikazujejo gibanje aktivnosti motornega prometa (cestnega in železniškega) v treh scenarijih. • V scenariju z obstoječimi ukrepi (OU) je predvideno nadaljevanje preteklega trenda – čeprav se poveča obseg JPP (cesta in železnica), se struktura potniškega prometa ne spremeni, osebni motorni promet še vedno močno prevladuje, zasedenost osebnih vozil se ne spreminja. • V scenariju z dodatnimi ukrepi HIP (DU-HIP) je predvideno, da bo skupna potniška prometna aktivnost še vedno naraščala, toda z nižjo stopnjo kot v scenariju z obstoječimi ukrepi. Struktura prometa se izboljša zaradi JPP, kolesarjenja in pešačenja, vendar osebni motorni promet še vedno močno prevladuje. 224 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS • V scenariju z dodatnimi ukrepi UP (DU-UP) je predvideno, da se bo rast skupne potniške prometne aktivnosti do leta 2050 ustavila tako zaradi spremembe strukture potniškega prometa (večji delež JPP, pešačenja in kolesarjenja) kot tudi zaradi ukrepov za zmanjševanje razdalj poti, potreb po potovanjih in povečanja zasedenosti vozil. Preglednica 57: Projekcija prometne aktivnosti za potniški promet po različnih scenarijih [mio pkm] 2019 2025 2030 2035 2040 2045 2050 Scenarij OU – SKUPAJ 51.824 53.732 60.031 62.465 64.898 67.331 69.764 Osebni avtomobil (OA) – DOMAČI 27.595 28.423 31.840 33.120 34.399 35.678 36.957 Osebni avtomobil – TRANZIT 19.785 20.379 22.829 23.746 24.663 25.580 26.497 Avtobus (javni promet) 807 917 1009 1049 1089 1130 1170 Avtobus (turistični) 1994 2227 2421 2539 2657 2774 2892 Potniški vlak (domači + tranzit) 698 774 838 873 907 942 977 Motorji in mopedi 323,0 336 373 388 403 418 433 Peš in kolo 622 677 722 751 780 809 838 Scenarij DU-HIP – SKUPAJ 51.824 53.481 55.358 55.738 56.119 56.500 56.881 Osebni avtomobil (OA) – DOMAČI 27.595 28.147 28.543 28.279 28.015 27.751 27.486 Osebni avtomobil – TRANZIT 19.785 20.181 20.465 20.275 20.086 19.897 19.707 Avtobus (javni promet) 807 968 1614 1917 2219 2522 2825 Avtobus (turistični) 1994 2227 2421 2539 2657 2774 2892 Potniški – vlak (domači + tranzit) 698 838 1047 1309 1571 1832 2094 Motorji in mopedi 323,0 329 334 331 328 325 322 Peš in kolo 622 792 933 1089 1244 1400 1555 Scenarij DU-UP – SKUPAJ 51.824 53.246 53.755 53.395 53.035 52.674 52.314 Osebni avtomobil (OA) - DOMAČI 27.595 28.009 27.526 26.666 25.806 24.946 24.086 Osebni avtomobil – TRANZIT 19.785 20.082 19.736 19.119 18.502 17.886 17.269 Avtobus (javni promet) 807 968 1614 2118 2623 3127 3632 Avtobus (turistični) 1994 2227 2421 2539 2657 2774 2892 Potniški vlak (domači + tranzit) 698 838 1047 1396 1745 2094 2443 Motorji in mopedi 323,0 326 322 312 302 292 282 Peš in kolo 622 796 1089 1244 1400 1555 1711 225 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 58: Projekcija prometne aktivnosti za tovorni promet po različnih scenarijih [mio tkm] 2019 2025 2030 2035 2040 2045 2050 Scenarij OU SKUPAJ 55.298 68.411 79.338 88.110 96.882 105.653 114.425 Lahka tovorna vozila 1461 1648 1805 1924 2044 2163 2283 Težka tovorna vozila – DOMAČA 30.954 38.471 44.735 49.830 54.925 60.021 65.116 Težka tovorna vozila – TRANZIT 17.591 21.863 25.422 28.318 31.214 34.110 37.005 Tovorni vlak – TRANZIT 5292 6429 7377 8038 8699 9360 10.021 Scenarij DU SKUPAJ 55.298 67.758 78.141 84.837 91.533 98.230 104.926 Lahka tovorna vozila 1461 1632 1774 1860 1946 2033 2119 Težka tovorna vozila – DOMAČA 30.954 37.797 43.499 47.138 50.776 54.415 58.054 Težka tovorna vozila – TRANZIT 17.591 21.900 25.491 27.802 30.112 32.422 34.733 Tovorni vlak – TRANZIT 5292 6429 7377 8038 8699 9360 10.021 Industrija Kot vodilni vhodni parameter modela za industrijo smo uporabili podatke o dosedanji proizvodnji (bazno leto 2020). Projekcijo smo pripravili v skladu s predvidevanji, ki temeljijo na dosedanjem razvoju panog, stanju v baznem letu 2020 in pretekli dinamiki. Upoštevali smo tudi pričakovanja proizvajalcev o prihodnjih trendih ter smernice in trende iz strokovne literature in mednarodnih študij. Za energetsko intenzivne panoge smo pripravili projekcije fizičnega proizvoda v fizičnih enotah (kt), in sicer za panoge C17 – proizvodnja papirja in papirnih izdelkov, C23 – proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov in C24 – proizvodnja kovin, z izjemo panoge C20 – proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, pri kateri smo pripravili projekcijo v monetarnih enotah (dodana vrednost). Druge panoge smo obravnavali agregirano, pri čemer je vodilni parameter dodana vrednost v monetarnih enotah. Preglednica 59: Glavni vplivni parametri referenčnega energetsko emisijskega modela REES-SLO za industrijo 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 Rast obsega fizične proizvodnje (2020 = 100 %) C17, Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 100 % 103 % 105 % 106 % 108 % 109 % 111 % C23, Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 100 % 112 % 115 % 117 % 118 % 120 % 120 % – Cement C24, Proizvodnja kovin – Jeklo 100 % 119 % 128 % 130 % 131 % 132 % 134 % C24, Proizvodnja kovin – Primarni aluminij 100 % 0% 0% 0% 0% 0% 0% C24, Proizvodnja kovin – Sekundarni aluminij 100 % 129 % 145 % 161 % 194 % 194 % 194 % Rast dodane vrednosti (2020 = 100 %) C20, Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 100 % 110 % 112 % 115 % 117 % 118 % 121 % C23, Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 100 % 106 % 112 % 117 % 123 % 127 % 131 % – Drugo C, Drugi oddelki predelovalne industrije 100 % 118 % 130 % 140 % 149 % 157 % 165 % 226 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS iii. Svetovni energetski trendi, mednarodne cene fosilnih goriv, cena ogljika v sistemu EU ETS Za potrebe izdelave scenarijev posodobitve NEPN so bile v analizah uporabljene projekcije cen nafte in naftnih derivatov, zemeljskega plina in emisijskih kuponov iz priporočil parametrov Evropske komisije za poročanje o projekcijah toplogrednih plinov v letu 2023. Napoved cen električne energije in vodika ter drugih goriv so bile določene v sodelovanju s konzorcijem NEPN in zunanjimi strokovnjaki. Slika 18 prikazuje primerjalni pregled projekcij vseh uporabljenih cen goriv in energije.164 Slika 18: Pregled cen energentov in energije, uporabljenih v scenarijih NEPN (v EUR/GJ) Vir: Konzorcij NEPN v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, 2024. Posodobljeni sistem trgovanja z emisijami bistveno spreminja razmere na trgu in pomembno vpliva na prihodnji razvoj. Na cene emisijskih kuponov na evropskem trgu vpliva več dejavnikov, zlasti cene fosilnih goriv, predpisi o trgovanju z emisijami v EU in trg z emisijami v širšem mednarodnem prostoru. Že današnje stanje nakazuje, da bo prihodnja cena emisijskih kuponov zelo negotova. V letu 2021 so se cene emisijskih kuponov v EU potrojile. Nedavno sprejete odločitve bodo vplivale na razvoj sistema trgovanja do leta 2030, vključno z zmanjšanjem emisij za 62 % glede na leto 2005 in postopno ukinitvijo brezplačnih pravic do emisijskih kuponov za sektorje v mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) med letoma 2026 in 2034. Do leta 2027 bo vzpostavljen ločen sistem trgovanja z emisijami za stavbni in prometni sektor, ki bo postal odgovornost dobaviteljev goriv. Na cene emisijskih kuponov bo pomembno vplival tehnološki razvoj, zlasti pri pospešenem izkoriščanju obnovljivih virov energije, novih tehnologijah v prometu ter zajemu in shranjevanju ogljika. Projekcije cen emisijskih kuponov so povzete iz analiz Komisije in upoštevajo cilje zmanjšanja emisij za 55 % in mednarodne cene fosilnih goriv. 164 Podrobnejši opis izhodišč in vplivnih dejavnikov pri določanju projekcij cen goriv in energije so v Strokovnih podlagah posodobitve NEPN. 227 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 19: Projekcija cen emisijskih kuponov EU ETS1 na evropskem trgu Vir: EK, 2022. iv. Stroški tehnološkega razvoja V nadaljevanju podajamo stroške tehnologij oziroma tehnološkega razvoja za različne tehnologije, pri čemer se bomo osredotočili na prenovo stavb in tehnologije razpršene proizvodnje, podajamo pa tudi oceno investicijskih vlaganj v izvedbo sistema zajema in shranjevanja ogljika. Stavbe Višina investicije v energetsko prenovo stavb je odvisna od vrste stavbe, obsega prenove in pri stanovanjskih stavbah tudi od obdobja izgradnje. Stavba se z energijskega vidika uvršča v določen tako imenovani energijski razred, ki izkazuje njeno dejansko stanje. Ob energetski prenovi stavba prehaja med razredi, saj se izboljšuje njena energetska učinkovitost. Obseg energetske prenove je lahko različen, pri čemer so opredeljene naslednje prenove: standardna prenova, izboljšana prenova in nizkoenergijska prenova. Nikoli energetsko prenovljena stavba se torej lahko prenovi na tri različne načine glede na obseg, v skladu s tem se izboljša tudi njen energijski razred. Vrednost energijskega razreda posamezne stavbe je odvisna od vrste stavbe, obsega prenove in starosti stavbe. Spodnje preglednice prikazujejo povprečne specifične stroške investicije v energetsko prenovo za posamezne vrste stavb stanovanjskega in nestanovanjskega sektorja, saj se za delno prenovo lahko šteje več različnih ukrepov, ki se po investiciji lahko zelo razlikujejo, na primer menjava oken, energetska prenova strehe, vgradnja mehanskega prezračevanja in podobno. V stanovanjskem sektorju je specifična investicija praviloma višja v enostanovanjskih stavbah zaradi manjše ogrevane tlorisne površine. V nestanovanjskem sektorju so celovite prenove v rangu 150–250 EUR/m2. Specifične investicije se do leta 2020 ne spreminjajo, do leta 2030 in 2040 pa se postopoma povečujejo zaradi povečevanja stroškov materiala in dela. Finančni 228 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS vidiki prenove stavb bodo podrobneje analizirani v sklopu dolgoročne strategije za spodbujanje energetske prenove stavb. Preglednica 60: Specifične investicije v delno in celovito energetsko prenovo pri eno- in večstanovanjskih stavbah glede na obdobje izgradnje stavbe Obdobje Delna prenova Celovita prenova Tip stavbe izgradnje [EUR/m2] [EUR/m2] 2020 2030 2040 2020 2030 2040 Pred 1945 75 83 92 222 247 273 1946–1970 102 114 126 222 248 274 Enostanovanjske 1971–1980 105 117 129 192 214 236 stavbe 1981–2002 95 106 118 180 200 220 2003–2008 167 187 206 – – – Po 2008 298 332 366 – – – Pred 1945 72 80 88 99 110 121 1946–1970 77 85 94 104 116 127 Večstanovanjske 1971–1980 48 54 59 122 136 150 stavbe 1981–2002 66 73 81 98 110 121 2003–2008 106 119 130 – – – Po 2008 165 184 203 – – – Preglednica 61: Specifična investicija v delno in celovito energetsko prenovo pri različnih tipih nestanovanjskih stavb Delna prenova Celovita prenova Skupina nestanovanjskih stavb [EUR/m2] [EUR/m2] 2020 2030 2040 2020 2030 2040 Stanovanjske stavbe za posebne 51 57 63 146 148 163 družbene skupine, hoteli Gostinske stavbe, muzeji in knjižnice, stavbe za 45 47 50 129 130 143 izobraževanje in ZR delo Stavbe javne uprave ter upravne 122 123 136 155 157 173 in pisarniške stavbe Trgovine ter stavbe za kulturo in 89 90 99 180 182 200 razvedrilo Stavbe za zdravstveno oskrbo 106 107 118 144 146 161 Športne dvorane 57 57 64 108 109 120 Razpršena proizvodnja Spodnja slika prikazuje specifične investicijske stroške za tehnologije razpršene proizvodnje električne energije iz OVE in njihovo predvideno dinamiko do leta 2050. Za investicijske stroške nekaterih tehnologij smo v analizah scenarijev uporabili podobnejše podatke glede na velikost in različno tehnologijo proizvodnih naprav, na spodnji sliki pa prikazujemo povprečne vrednosti. Podrobnejši podatki o specifičnih investicijskih stroških, skupaj z baterijskimi SHEE, so navedeni v spodnji preglednici. 229 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 20: Specifične investicije v tehnologije razpršene proizvodnje električne energije iz OVE Preglednica 62: Specifične investicije v tehnologije razpršene proizvodnje energije in baterijskih SHEE Specifične investicije [EUR/kW, EUR/kWh*] Tehnologija 2020 2030 2040 2050 SE: povprečno 1228 898 687 640 VE: kopno 1452 1419 1381 1342 mHE 2600 2600 2600 2600 SPTE Bioplin 5500 5500 5500 5500 SPTE gorivne celice vodik 10.000 5000 5000 5000 SPTE LB uplinjanje 4000 4000 4000 4000 SPTE LB ORC 6500 6500 6500 6500 SPTE Geotermalna 4600 4600 4600 4600 Baterijski SHEE* povprečno [€/kWh] 700 350 260 230 Zajem, transport in uporaba ogljika Za tehnologije CCS se je v EU vzpostavil obsežen demonstracijski program, ki ima za cilj pospešiti komercialni program in implementacijo. Eden od izzivov za uvedbo CCS v EU so visoki stroški, povezani z zajemom in shranjevanjem CO2. Ekonomična izvedljivost ostaja pomembna ovira in za širšo uvedbo bi bilo treba vzpostaviti ustrezne podporne mehanizme za premostitev teh ovir. Ne glede na zdajšnje stanje glede uvedbe tehnologij za CCS so te tehnologije priložnost za občutno znižanje emisij CO2 predvsem v CO2 intenzivnih industrijskih sektorjih, ki jih je težko razogljičiti (angl. Hard to abate sectors). Tudi v Sloveniji so možnosti za zajem, transport in uporabo ogljika na obstoječih energetskih lokacijah in v energetsko intenzivni industriji. Zlasti izpostavljamo panoge, ki emitirajo procesne emisije. Trenutno CO2 zajema eno podjetje, injiciranja in shranjevanja ni. Hkrati je treba poudariti, da je na podlagi veljavne zakonodaje (258.a člen Zakona o varstvu okolja in 6. člen Zakona o rudarstvu) vbrizgavanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida v 230 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Sloveniji prepovedano. Proučujejo pa se možnosti zajema ogljika in transporta po železnici in plinski infrastrukturi. Za uspešno izvedbo ciljnih projektov v industriji je treba preučiti in vzpostaviti ustrezne organizacijske oblike (na primer shema pogodb za razliko, angl. Carbon contract for difference) in vzpostaviti ustrezne finančne spodbude v Sloveniji, vključno s spodbudami za prijavo slovenskih podjetij na razpise EU za financiranje projektov (Sklad za podnebne spremembe, Inovacijski sklad, Modernizacijski sklad in tako naprej). Preučiti je treba tudi možnosti za vzpostavitev infrastrukture za prenos CO2 z uporabo prilagojene obstoječe plinske ali izgradnjo nove infrastrukture. Do leta 2030 Slovenija ne načrtuje zajema CO2 v večjem obsegu, predvideno pa je spodbujanje načrtovanj (na primer študije izvedljivosti večjih projektov), da se bo spodbudila izvedba pilotnega projekta, prvega večjega projekta v Sloveniji, predvidoma v cementni industriji.

4.2 — Razsežnost razogljičenje

4.2 Razsežnost razogljičenje

4.2.1 — Emisije in odvzemi toplogrednih plinov

4.2.1 Emisije in odvzemi toplogrednih plinov i. Trendi sedanjih emisij in odvzemov toplogrednih plinov v EU ETS, porazdelitev prizadevanj in sektorji LULUCF ter različni energetski sektorji Skupne emisije Skupne emisije TGP od leta 2005 za posamezne sektorje prikazuje spodnja slika. V letu 2022 smo v Sloveniji emitirali 15.615 kt CO2 ekv. Največ emitirajo sektor promet s 37 %, sledi sektor transformacije z ubežnimi emisijami s 24 %, industrija z 18 % (emisije iz zgorevanja goriv v industriji in gradbeništvo ter industrijski procesi), kmetijstvo z 11 %, široka raba z 8 % in odpadki z 2 %. Ponori iz LULUCF so v letu 2021 obsegali 1 % skupnih emisij. V obdobju 2014– 2018 je bil sektor LULUCF vir emisij, kar je bila posledica povečanega obsega poseka zaradi naravnih ujm. V zadnjih letih so ponori znatno manjši kot v preteklosti zaradi večje mortalitete dreves in tudi nižjega prirasta lesne biomase kot posledica podnebnih sprememb.165 165 Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018, dostopno na http://dx.doi.org/10.20315/SFS.181. 231 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 21: Trend gibanja emisij TGP v obdobju 2005–2022 25.000 LULUCF 20.000 Odpadki Emisije TGP [kt CO2 ekv] 15.000 Kmetijstvo 10.000 Industrijski procesi 5.000 Široka raba 0 Promet -5.000 Ind. in gradb. -10.000 Transformacije 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 + ubežne emisije Emisije ESR (neETS1) Z Odločbo 406/2009/ES so bile za države članice EU določene obveznosti ciljev za emisije neETS za obdobje 2013‒2020. Za to obdobje je Slovenija izpolnila cilja, saj so bile njene emisije znatno nižje od predpisanih. V obdobju 2021‒2030 so bili cilji določeni z Uredbo 2018/842, ki je bila spremenjena z Uredbo 2023/857. S spremenjeno uredbo mora Slovenija do leta 2030 emisije ESR zmanjšati za 27 % glede na leto 2005. Ta cilj bo v izvedbeni uredbi transformiran v letne cilje. Emisije iz ESR sektorjev so v letu 2021 znašale 10.392 kt CO2 ekv, leta 2022 pa 10.754 kt CO2 ekv, kar je za 9 % manj od emisij leta 2005. Hkrati je to za 356 kt CO2 ekv manj od ciljne letne vrednosti, ki jo je določila Komisija. Emisije ESR so se v letu 2022 glede na leto prej povečale za 3 % kar je v največji meri posledica povečanja emisij v sektorju promet. Promet prispeva 54 % vseh emisij ESR. Za doseganje ciljnega zmanjšanja emisij je torej ključno obvladovanje emisij v sektorju promet, vendar je treba emisije zmanjševati tudi v drugih sektorjih. ESR emisije so obsegale 69 % skupnih emisij TGP, preostalih 31 % so emisije iz virov, vključenih v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (tako imenovani EU-ETS1 sistem). 232 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 22: Gibanje emisij ESR sektorjev (neETS1) v obdobju 2005−2022 14.000 Odpadki Emisije TGP—ESR (neETS) [kt CO2 ekv] 12.000 Kmetijstvo 10.000 Industrijski procesi 8.000 Široka raba 6.000 4.000 Promet

2.000 — Ind. in gradb

2.000 Ind. in gradb. 0 Transformacije 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 + ubežne emisije Slika 23: Gibanje emisij ETS1-sektorjev v obdobju 2005−2022 10.000 Odpadki 9.000

8.000 — Kmetijstvo

8.000 Kmetijstvo Emisije TGP—ETS [kt CO2 ekv]

7.000 — Industrijski procesi

7.000 Industrijski procesi 6.000

5.000 — Široka raba

5.000 Široka raba 4.000 Promet 3.000 Ind. in gradb. 2.000

1.000 — Transformacije

1.000 Transformacije 0 + ubežne emisije 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 Emisije ETS1 Emisije TGP, ki so vključene v shemo EU-ETS1, so se v letu 2022 zmanjšale za 14 % glede na leto 2021 in so bile v primerjavi z letom 2005 nižje za 44 %. Emisije se skozi celotno obdobje znižujejo, povečevanje je bilo opazno le v letih 2015‒2017. Industrija proizvede 33 % emisij, preostali del (67 %) pripisujemo transformacijam skupaj z ubežnimi emisijami. Promet Skupne emisije TGP v prometu so leta 2022 znašale 5794166 kt CO2 ekv. V obdobju 2005‒2022 so se emisije povečale za 32 %, zlasti izrazito v letih 2005‒2008 in tudi po epidemiji covida- 19. Leta 2022 so emisije v cestnem prometu obsegale 99,6 % vseh emisij v sektorju prometa. 166 Nacionalne evidence TGP – izpusti toplogrednih plinov po glavnih skupinah virov, dostopno na https://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/govreg/inventory/envze8p9g/. 233 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Največji del emisij iz cestnega prometa odpade na avtomobile (65 %), na težka tovorna vozila in avtobuse odpade 25 % ter na lahka tovorna vozila 9 %. V letu 2020 so se emisije znatno zmanjšale zaradi ukrepov preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2. Glavni dejavnik za povečevanje emisij je povečana motorna aktivnost domačih vozil, pomemben vpliv pa ima tudi prodaja goriva tujim vozilom. Delež emisij v prometu, ki odpade na tuja vozila, se z leti spreminja zaradi spreminjanja razmerja med ceno goriv v Sloveniji in v sosednjih državah. Najvišji delež je bil zabeležen v letih 2008 in 2012, ko je presegel 20 %. Leta 2021 je bil delež po ocenah zanemarljiv, visok pa je bil znova leta 2022. Slika 24: Analiza gibanja emisij TGP v prometu v obdobju 2005−2022 7.000 5.794 6.000 Ostali promet Emisije TGP [kt CO2 ekv]

5.000 — Domača navigacija

5.000 Domača navigacija 4.401 Železnice

4.000 — Motorji

4.000 Motorji Težka vozila 3.000 Lahka tovorna vozila

2.000 — Avtomobili

2.000 Avtomobili Domač letalski promet

1.000 — Promet

1.000 Promet 0 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 Industrija Skupne emisije TGP iz zgorevanja goriv v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter iz industrijskih procesov so leta 2022 znašale 2744 kt CO2 ekv. V obdobju 2005–2022 so se emisije zmanjšale za 29 %, pri čemer so se emisije iz zgorevanja goriv zmanjšale za 35 %, procesne emisije pa za 18 %. Leta 2022 so procesne emisije v skupnih emisijah sektorja predelovalne dejavnosti in gradbeništvo obsegale 42 %. Zmanjšanje emisij TGP je posledica različnih dejavnikov, predvsem okoljskih obvez, uveljavljanja dajatve na emisije ogljikovega dioksida in trgovanja z emisijami ter izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, uporabe obnovljivih virov, izboljšav industrijskih proizvodnih procesov ter prestrukturiranja v okviru posameznih panog. Spodnja slika prikazuje trend zniževanja emisij TGP v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu v obdobju 2005–2022. 234 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 25: Analiza gibanja emisij TGP v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu v obdobju 2005−2022 4.500 3.859 4.000 Emisije TGP [kt CO2 ekv] 3.500 3.000 2.744 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 Emisije iz rabe goriv Procesne emisije Pri emisijah TGP iz zgorevanja goriv v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu imajo največji delež proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (28 %), proizvodnja kovin obsega 20 %, proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 15 % ter proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov 5 %. Druge panoge skupaj predstavljajo okoli 26-odstotni delež emisij v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Široka raba Skupne emisije TGP iz zgorevanja goriv v sektorju široka raba (v gospodinjstvih, kmetijstvu in storitvenih dejavnostih) so leta 2022 znašale 1261 kt CO2 ekv. V obdobju 2005−2022 so se emisije zmanjšale za 54 %, in sicer v storitvah za 62 %, v gospodinjstvih za 57 % in emisije iz zgorevanja goriv v kmetijstvu za 8 %. Leta 2022 so emisije v storitvah obsegale 23 % vseh emisij v sektorju široka raba, v gospodinjstvih 58 % in kmetijstvu 19 %. Zmanjšanje emisij TGP je posledica različnih dejavnikov, predvsem izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov, zlasti lesne biomase v zadnjih letih pa pospešeno energije okolice, ki zamenjujejo kurilno olje in tudi plin. Glede na leto 2021 so se emisije v letu 2022 povečale za 1 %. 235 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 26: Analiza gibanja emisij TGP v sektorju stavbe v obdobju 2005−2022 3.000 2.716 2.500 Emisije TGP [kt CO2 ekv] 2.000 1.500 1.261 1.000 500 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Gospodinjstva Raba energije v kmetijstvu Storitve ii. Projekcije razvoja dogodkov v sektorjih z obstoječimi nacionalnimi politikami in ukrepi ter politikami in ukrepi Unije vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) Skupnih emisij TGP je v projekcijah po obeh scenarijih manj. V scenariju z obstoječimi ukrepi ostajajo na podobni ravni kot leta 2019, tako da so leta 2030 glede na leto 2005 nižje za 17 %, v scenariju z dodatnimi ukrepi (za promet je upoštevan scenarij UP) pa bo emisij manj za 38 %. V letu 2040 so emisije v scenariju DU nižje za 67 %. Slika 27: Projekcija skupnih emisij TGP do leta 2040 za scenarij z obstoječimi ukrepi in po projekcijah z dodatnimi ukrepi 25.000 20.000 Emisije TGP [kt CO2 ekv] 15.000 LULUCF

10.000 — Odpadki

10.000 Odpadki Kmetijstvo 5.000 Drugi sektorji 0 Promet Industrija (zgor. in proc.) -5.000 Transformacije in ubežne emisije -10.000 OU DU-JE DU-OVE 236 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 63: Skupne emisije TGP v Sloveniji brez LULUCF do leta 2030 po scenarijih Emisije TGP [kt CO2 ekv] Zmanjšanje [%] 2005 2019 2020 2025 2030 2030/2005 Scenarij OU 20.596 17.152 15.930 16.479 16.325 –21 % 167 15.916 13.376 –35 % Scenarij DU Emisije ESR imajo podoben potek kot skupne emisije, le da se manj zmanjšajo. Glavni vir emisij je promet, ki prispeva več kot polovico skupnih emisij. Delež se do leta 2030 še poveča, tako da znaša 58 % po scenariju OU in 52 % po scenariju DU. Po scenariju OU je emisij leta 2030 glede na leto 2005 manj za 10 %, po scenariju DU pa za 29 %. Slovenija ima po uredbi o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij TGP za države članice v obdobju 2021–2030 za leto 2030 določeno 27-odstotno zmanjšanje, kar je doseženo po scenariju DU. Slika 28: Projekcija ESR (neETS1) emisij TGP do leta 2040 za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi 12.000 Emisije GP sektorjev ESR [kt CO2 ekv] 10.000

8.000 — Odpadki

8.000 Odpadki Kmetijstvo 6.000 Drugi sektorji

4.000 — Promet

4.000 Promet Industrija (zgor. in proc.) 2.000 Transformacije in ubežne emisije 0 OU DU 167 DU oziroma scenarij z dodatnimi ukrepi je v sektorju promet bolj ambiciozen glede ukrepov trajnostne mobilnosti (DU-UP). V letu 2030 sta scenarij DU-OVE in DU-JE enaka. 237 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 29: Projekcija emisij TGP sektorja ETS1 do leta 2040 za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi 10.000 9.000 8.000 Emisije TGP [kt CO2 ekv] 7.000 6.000

5.000 — Ind. procesi

5.000 Ind. procesi

4.000 — Zgorevanje goriv v ind

4.000 Zgorevanje goriv v ind.

3.000 — Transformacije in ubežne emisije

3.000 Transformacije in ubežne emisije 2.000 1.000 0 OU DU-JE DU-OVE Emisije v sektorju ETS1 po scenariju OU se povečujejo do leta 2030 predvsem zaradi povečevanja emisij v sektorju transformacij. Do leta 2030 se po scenariju z obstoječimi ukrepi emisije v sektorju ETS v primerjavi z letom 2005 zmanjšajo za 36 %, po scenariju DU pa za 45 % do leta 2030 zaradi postopnega opuščanja premoga in za 88 % do leta 2040 zaradi prenehanja uporabe premoga v proizvodnji električne energije leta 2033 ter zmanjšanja emisij v industriji. V nadaljevanju podajamo projekcije za sektor raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (angl. LULUCF). Projekcije scenarijev slonijo predvsem na predpostavkah glede višine poseka in stopnje mortalitete v gozdovih, drevesne sestave gozdov, prispevka pridobljenih lesnih proizvodov ter širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč. V obeh scenarijih smo predpostavljali, da udeleženci na trgu lesa ne spreminjajo svojih navad, da se površina gozdov v času ne spreminja in da trendi spreminjanja rabe zemljišč ostajajo podobni kot v preteklih letih, z izjemo širjenja pozidave v scenariju z dodatnimi ukrepi. V scenarijih ni upoštevan vpliv ujm večjih razsežnosti, so pa upoštevane podnebne spremembe, in sicer glede na podnebne projekcije RCP4.5 (IPCC, 2014). Pri obeh scenarijih (OU in DU) se predvideva, da bo posek v gozdovih 75 % prirastka. Scenarija OU in DU se razlikujeta v predpostavki glede stopnje mortalitete po šestletnih obdobjih, kolikor je korak v uporabljenem modelu. Scenarij OU predpostavlja stopnjo mortalitete 5 % v obdobju do leta 2024, do leta 2050 zmanjša na 4 %. Scenarij DU upošteva večjo realizacijo varstvenih in negovalnih del v gozdovih, vključno z intenzivnejšim prilagajanjem drevesne sestave, zaradi česar je predvidena stopnja mortalitete 3 % po letu 2024. V obdobju do leta 2030 bodo izgube v gozdovih zaradi poseka in mortalitete v povprečju približno 8 milijonov m3 letno po scenariju OU oziroma 7,6 milijona m3 letno po scenariju DU. Izgube v gozdovih v obdobju 2030‒2050 so še nekoliko večje pri obeh scenarijih, predvsem zaradi večanja količine poseka. Večanje poseka je v skladu z usmeritvijo, da se uravnoteži razmerje razvojnih faz in da se v tem obdobju doseže optimalna lesna zaloga gozdov. 238 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Projekciji sektorja LULUCF po obeh scenarijih kažeta neto ponore do leta 2050. Scenarij OU kaže podoben trend gibanja emisij kot scenarij DU, vendar so ponori manjši (to je v povprečju za skoraj –1500 kt CO2 ekv v obdobju 2022‒2050). Neto ponori v letu 2030 po scenarijih OU in DU so –792 oziroma –2089 kt CO2 ekv. Po letu 2030 se neto ponori po scenarijih OU in DU nekoliko zmanjšujejo, predvsem zaradi večanja poseka v gozdovih, in v letu 2040 znašajo – 154 oziroma –2187 kt CO2 ekv. Po scenariju OU je sektor vir emisij od leta 2035 do leta 2038 predvsem zaradi večje mortalitete v gozdovih. Slika 30: Pretekle neto emisije in projekcija neto emisij v sektorju LULUCF za dva scenarija (OU in DU) Po letu 2040 se neto ponori v gozdovih po obeh scenarijih znova krepijo, a bodo v scenariju DU približno za 3,3-krat večji kot v scenariju OU. Večja sečnja v gozdovih prinaša dodatne koristi z vidika pomlajevanja in krepitve odpornosti gozdov ter proizvodnje HWP. Emisije iz njivskih površin se skoraj kompenzirajo s ponori na travinju zaradi rasti lesne vegetacije. Čeprav so poročane emisije iz njivskih površin trenutno manjše glede na projekcije, ni pričakovati, da bi bistveno vplivale na skupno bilanco neto emisij v sektorju. Poleg gospodarjenja z gozdovi je pomembno vprašanje oživitve lesne industrije v Sloveniji. Po scenariju DU je prispevek HWP v skupni bilanci sektorja pomemben, saj v obdobju po letu 2030 predstavlja okoli 60 % neto emisij. Investicije v lesno industrijo, zlasti v primarno predelavo lesa (na primer žagarski obrati), prinašajo dodatne koristi v ekonomskem smislu in novih zaposlitvah v celotni gozdno-lesni verigi. 239 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 64: Emisije TGP virov v Sloveniji, ki niso vključeni v ETS1 (ESR), do leta 2030 po scenarijih 2005 2022 2025 2030 OU DU OU DU Transformacije [kt CO2 ekv] 635 452 505 478 477 410 + Ubežne emisije Ind. in gradb. [kt CO2 ekv] 1069 665 715 654 745 508 Promet [kt CO2 ekv] 4399 5793 5.993 5.803 6.191 4.350 Široka raba [kt CO2 ekv] 2720 1266 1.106 1.076 914 823 Industrijski procesi [kt CO2 ekv] 436 490 435 437 370 372 Kmetijstvo [kt CO2 ekv] 1769 1706 1.726 1.726 1.719 1.698 Odpadki [kt CO2 ekv] 828 380 354 354 285 285 Skupaj [kt CO2 ekv] 11.855 10.752 10.835 10.528 10.701 8.446 Zmanjšanje glede na 2005 –8 % -9% -11% -10% -29%

4.2.2 — Energija iz obnovljivih virov

4.2.2 Energija iz obnovljivih virov Slovenija bo na področju razvoja OVE ves čas dosegala vsaj zastavljeni cilj do leta 2020. Pri tem si bo prizadevala, da bo vsaj dosegala tudi posamezni referenčni točki za leti 2025 in 2027 in cilj za leto 2030, kar bo prispevalo k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju emisij TGP, gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest ter zaposlenosti. i. Trenutni delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije ter v različnih sektorjih (ogrevanja in hlajenja, električne energije in prometa) kot tudi po posamezni tehnologiji v teh sektorjih V letu 2020 je Slovenija dosegala 24,1-odstotni delež OVE, v letu 2021 24,6-odstotnega in v letu 2022 le 22,9-odstotnega, s čimer je zaostajala za svojim ciljem. K skupni rabi OVE v letu 2021, ki je znašala 1085 ktoe (12.617 GWh), je največ prispevala raba OVE za proizvodnjo toplote z 58 %, proizvodnja električne energije iz OVE je prispevala 40 %, raba biogoriv v prometu pa 2 %. Delež gospodinjstev pri proizvodnji toplote iz OVE znaša 85 %, delež industrije je 14 %, storitveni sektor pa prispeva samo 2 %. Bruto raba končne energije je leta 2021 znašala 5051 ktoe (58.742 GWh). Največji delež bruto rabe je imel sektor promet (36 %), 37 % sektor toplota, 26 % pa je bilo bruto rabe električne energije. 240 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 31: Struktura bruto rabe končne energije (levo) in bruto rabe OVE (desno) v letu 2021 (vir: SURS) Sektorski deleži v letu 2021 so bili: • 35,0-odstotni delež OVE v bruto rabi električne energije, • 35,2-odstotni delež OVE v bruto rabi toplote, • 10,6-odstotni delež OVE v prometu. Deleža OVE pri proizvodnji električne energije in toplote sta si torej zelo podobna, delež OVE v prometu pa je znatno manjši, kar pomeni, da hitrejše povečevanje rabe energije v prometu glede na druga dva sektorja zmanjšuje skupni delež OVE v bruto rabi končne energije. V sektorju toplota so velike razlike v deležih OVE za industrijo, gospodinjstva in storitve. Delež OVE v industriji znaša 10 %, v gospodinjstvih 63 %, v storitvenem sektorju pa 22 %, pri čemer smo k storitvenemu sektorju prišteli tudi vso daljinsko toploto iz OVE. Ob tem se je treba zavedati, da k skupnemu deležu OVE ne prispeva celotni delež OVE v prometu, ker se v deležu OVE v prometu upošteva še OVE elektrika, poleg tega so uporabljeni večkratniki za nekatere OVE. K skupnemu deležu OVE prispeva samo delež biogoriv (brez večkratnikov), ki je leta 2021 znašal 6 %. V obdobju 2012–2017 se je proizvodnja električne energije iz OVE povečala za 769 GWh. K temu je največ prispevala izgradnja dveh novih hidroelektrarn na spodnji Savi (Krško in Brežice), zaradi česar se je normalizirana proizvodnja povečala za 463 GWh, medtem ko se je 15-letno povprečje obratovalnih ur v tem obdobju povečalo za 3 %. Povečanje kapacitet sončnih elektrarn v tem obdobju je povzročilo za 290 GWh večjo proizvodnjo električne energije iz OVE. Povečala se je tudi proizvodnja električne energije iz vetra (5 GWh) in lesne biomase (55 GWh), medtem ko se je proizvodnja iz bioplina in tekočih biogoriv zmanjšala za 45 GWh. Hkrati s povečanjem proizvodnje električne energije iz OVE se je povečala tudi bruto raba električne energije, in sicer v obdobju 2012–2021 za 813 GWh. Največ je k temu prispevala rast v gospodinjstvih (624 GWh). Delež električne energije iz OVE se je povečal z 31,6 na 35,0 %. Raba OVE v sektorju toplota se je v obdobju 2012–2021 povečala za 9 GWh. Raba OVE v industriji se je povečala za 303 GWh, vendar se je po drugi strani zmanjšala v gospodinjstvih za 472 GWh zaradi ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah, ki so povzročili zmanjšanje 241 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS rabe lesne biomase. V storitvenem sektorju se je raba OVE zmanjšala za 35 GWh. Proizvodnja daljinske toplote iz OVE se je povečala za 213 GWh. Bruto raba toplote se je v obdobju 2012–2021 zmanjšala za 1232 GWh. Največ so k temu prispevala gospodinjstva, v katerih se je raba toplote zmanjšala za 1738 GWh, v storitvah se je zmanjšala za 405 GWh, v industriji pa se je povečala za 911 GWh. Pri podatkih za storitveni sektor se je treba zavedati, da je statistika za ta sektor pomanjkljiva, saj se raba OVE z izjemo bioplina in neposredne rabe geotermalne energije ne beleži, kar pomeni, da je lahko opaženo zmanjšanje rabe energije za toploto v opazovanem obdobju precenjeno in je posledica zamenjevanja fosilnih goriv z OVE. Delež OVE pri toploti se je z 33,1 % leta 2012 povečal na 35,2 % leta 2021. Raba tekočih biogoriv v prometu se je v obdobju 2012–2021 povečala za 596 GWh. Skupna raba energije v prometu se je zmanjšala, in sicer za 1789 GWh, zlasti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Slovenija leta 2021 ni dosegla ciljnega deleža 25,0 % OVE, saj je bil z rabo OVE na ozemlju Slovenije dosežen delež 24,6 %. Cilj je dosegla z nakupom statističnega prenosa v višini 208 GWh.

4.2.3 — Okvirne projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami za

4.2.3 Okvirne projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami za leto 2030 (z obeti do leta 2040) Razpršena proizvodnja električne energije iz OVE je pomemben steber prihodnje trajnostne in samooskrbne proizvodnje električne energije, ki bo dopolnjevala proizvodnjo v večjih proizvodnih napravah na prenosnem omrežju. Pri sončni in vetrni energiji je razvoj po letu 2030 v jedrskem scenariju (DU-JE) manjši od scenarija DU-OVE (razlika je po letu 2040 še večja), saj je zaradi večje proizvodnje električne energije iz nove jedrske elektrarne potrebna manjša dodatna proizvodnja električne energije iz OVE za doseganje ciljev zanesljivosti oskrbe. NEPN je krovni strateški dokument usmerjevalne narave, ki ne določa posameznih projektov na posameznih lokacijah. Na tej ravni tako ni podatkov o potencialnih lokacijah, aktivnostih in posegih na njih ter potrebnih pripadajočih ukrepih. Konkretne lokacije posegov v prostor bodo določene v procesih prostorskega načrtovanja. Obstaja možnost, da zaradi okoljske nesprejemljivosti ne bodo izvedeni vsi potencialni projekti. Posodobitev NEPN opredeljuje prispevek države k cilju OVE na ravni Unije do 2030 (eden krovnih ciljev NEPN) in nameravane začrtane poteke OVE po posameznih tehnologijah OVE do 2030168, ki jih Slovenija namerava uporabiti od leta 2021 do 2030 in predstavljajo indikativne poti za doseganje krovnih ciljev NEPN. Dokument za obdobje 2031‒2040 podaja povzetek projekcij po tehnologijah in skupne rabe OVE181. Ocenjeni začrtani poteki po posameznih tehnologijah OVE, ki jih Slovenija namerava uporabiti od leta 2021 do 2030, predstavljajo indikativno pot za doseganje ciljev NEPN. Sončna energija Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (SE) predstavlja največji razvojni in okoljsko sprejemljiv potencial za povečanje proizvodnje električne energije iz OVE v Sloveniji. Z vidika trajnostne rabe prostora je prihodnji razvoj smiselno prednostno usmerjen v integracijo SE v stavbe, industrijske lokacije in na druga prednostna območja v skladu z 168 Glej preglednice 8 do 11. 242 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS ZUNPOVE169 ter brez negativnih vplivov na kulturno dediščino. Glede na omejene zmožnosti vključevanja SE v električna omrežja se razvoj SE prednostno usmerja v večje (skupnostne) SE na lokacijah, kjer dodatna vlaganja v omrežje niso potrebna,170 ter spodbuja prigradnjo hranilnikov električne energije. V analiziranih scenarijih razvoja SE se do leta 2030 proizvodnja elektrike poveča na med 2 in 3,8 TWh (med 1,8 GW in 3,5 GW) ter do leta 2040 na med 3,2 in 9 TWh (med 2,8 in 8 GW, nekoliko manj, na 7 TWh v jedrskem scenariju DU-JE). Do leta 2030 bi to zahtevalo vgradnjo okrog 350 MW kapacitet SE letno. Slika 32: Razvoj SE – instalirane kapacitete in proizvodnja elektrike za scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) in scenarija z dodatnimi ukrepi (DU-JE in DU-OVE) Spodnja preglednica podaja pregled proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah (SE) po letih za obdobje 2017–2040. Preglednica 65: Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (SE) v obdobju 2020–2040 Enota 2020 2025 2030 2035 2040 Scenarij OU GWh 368 1437 2006 2595 3204 Scenarij DU-JE GWh 368 1822 3757 6037 7834 Scenarij DU-OVE GWh 368 1822 3757 6314 8960 Vetrna energija Pri vetrnih elektrarnah imamo težave pri umeščanju v prostor zaradi vplivov na okolje (varstvena, zavarovana in ogrožena območja, vplivi na zdravje) in drugih vidikov glede družbene sprejemljivosti. Umeščanje v prostor bo v prihodnje usmerjeno v iskanje prednostnih lokacij, saj je zaradi razpršene poselitve in vrste drugih dejavnikov, število vetrovno primernih lokacij brez vpliva na okolje in družbeno sprejemljivih, omejeno. Zato v analiziranih scenarijih razvoja VE do leta 2030 ostajamo na ravni obstoječega NEPN (147 MW dodatnih kapacitet), do leta 2040 pa ostajamo znotraj potenciala med 430 in 530 MW (nižje v jedrskem scenariju DU-JE), kar je še primerljivo potencialu ocenjenem v okviru strokovnih podlag za prenovo AN- 169 Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, Uradni list RS, št. 78/23. 170 Lokacije z večjo rabo elektrike (vsa porabljena na lokaciji) oziroma s priklopom neposredno na SN omrežje. 243 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS OVE v letu 2015 (med 330 in 480 MW)171 ter še bistveno manj od ocenjenega potenciala 1,4 GW na območjih z višjim tveganjem v študiji RES-SLO.172 Slika 33: Razvoj VE – instalirane kapacitete in proizvodnja elektrike za scenarij z obstoječimi ukrepi in scenarija z dodatnimi ukrepi (DU-JE in DU-OVE) Spodnja preglednica podaja pregled proizvodnje električne energije v vetrnih elektrarnah (VE) po letih za obdobje 2020–2040. Spodbujale se bodo napredne tehnologije in sistemi obratovanja s čim manjšim hrupom in vplivom na ptice in netopirje ter drugimi vplivi na okolje Preglednica 66: Proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah (VE) v obdobju 2020–2040 Enota 2020 2025 2030 2035 2040 Scenarij OU GWh 6 6 6 11 16 Scenarij DU-JE GWh 6 6 356 697 998 Scenarij DU-OVE GWh 6 6 356 697 1.232 Hidro energija Z majhnimi hidroelektrarnami (mHE), nazivne moči pod 10 MW, se tradicionalno izkorišča energija vodotokov za proizvodnjo elektrike po celotnem območju države. Tudi tu se spoprijemamo z omejitvami pri njihovem umeščanju v prostor z vidika varstva narave (z vidika kvalifikacijskih vodnih in obvodnih organizmov in HT za območja Natura 2000, naravnih vrednot, vezanih na vodo, in zavarovanih območij vodotokov) in upravljanja voda (varstva, rabe in urejanja voda, kot na primer kontinuiteta vodnega toka, zmanjšan pretok vode, transport sedimentov), omejitve so zlasti namenjene preprečevanju negativnih vplivov na naravo in okolje, zlasti vode ter druge varstvene kategorije. Zato NEPN upošteva usmeritve Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050:173 »Možnosti za hidroenergetsko rabo posameznih vodotokov ali njihovih delov z malimi hidroelektrarnami za lokalne/regionalne potrebe se celovito preverijo v okviru regionalnih ali občinskih prostorskih aktov ob preveritvi 171 Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, strokovna podlaga za prenovo Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (obdobje 2010–2020), Aquarius, avgust 2015, dostopno na https://www.energetika- portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/strokovne_podlage_ve-comb.pdf. 172 Omogočanje uvajanja obnovljivih virov energije v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji, EY Parthenon, (REFORM/SC2021/091) 2023. 173 Uradni list RS, št. 72/23. 244 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS izkoristljivega hidroenergetskega potenciala, prostorskih možnosti za rabo obstoječih pregrad, zahtev za varstvo vodnih in obvodnih habitatov, varstvo voda, ekološko povezljivost in ohranjanje prepoznavnosti krajine.« Kolikor je le mogoče, z namenom zagotavljanja čim manjših negativnih vplivov na naravo in vode, se razvoj mreže mHE izvede na način, da imata nadgradnja in posodobitev obstoječih, že delujočih mHE in revitalizacija obstoječih, nedelujočih mHE, prednost pred ureditvijo novih mHE, ki pa naj bodo vezane na obstoječe objekte (jezove in pregrade) v vodotokih. NEPN predvideva izgradnjo mHE na vodotokih na okoljsko sprejemljivih lokacijah. V analiziranih scenarijih razvoja mHE se tako obstoječe kapacitete (164 MWe) do leta 2030 povečajo v manjšem obsegu,174 na do 171 MWe, kar po izsledkih projekta RES Slovenija175 spada v območja z nižjim tveganjem za verjetnost bistvenega vpliva na okolje in ne vključuje potencialov za nadgradnjo in posodobitev obstoječih mHE. Pri projektih mHE se pričakuje nadaljevanje sedanjih trendov in pospešene obnove. Ocena potenciala temelji na dinamiki realizacije v zadnjem petletnem obdobju.176 Do leta 2040 pa projekcija kaže na povečanje do 196 MWe. To bi pomenilo povečanje sedanje proizvodnje elektrike na okrog 425 GWh177 v letu 2030 in do 490 GWh v letu 2040. Slika 34: Razvoj mHE – instalirane kapacitete in proizvodnja elektrike za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi 174 Za hitrejši razvoj je treba predhodno urediti zakonodajo in zagotoviti tekočo izvedbo postopkov, kar glede na zdajšnje neurejene razmere zahteva nekaj več časa. 175 EIMV, Končno poročilo, Omogočanje uvajanja obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji, Delovni sklop 2: Kartiranje potenciala OVE za proizvodnjo električne energije na celotnem območju Slovenije, poročilo projekta REFORM/ SC2021 /09 RES Slovenija, Ljubljana, 2023. 176 V okviru podporne sheme je bilo v zadnjem petletnem obdobju zgrajenih 11 mHE z močjo 1,8 MW in obnovljenih 33 mHE z močjo 8,4 MW. Podatki o prenovah kažejo na znatno povečanje izkoristka in zmogljivosti. 177 Vrednosti so normalizirane z upoštevanjem 15-letnega povprečja obratovalnih ur mHE. Dejanska proizvodnja električne energije v letu 2021 je bila sicer 429 GWh (normalizirano 407 GWh). Normalizacija je drugačna kot v preglednicah 7 in 8. 245 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Spodnja preglednica prikazuje proizvodnjo električne energije v malih hidroelektrarnah (mHE) po letih za obdobje 2020–2040. Preglednica 67: Normalizirana proizvodnja električne energije v malih hidroelektrarnah (mHE) v obdobju 2020–2040178 Enota 2020 2025 2030 2035 2040 Scenarij OU GWh 407 409 411 414 416 Scenarij DU GWh 407 413 425 450 487 Proizvodnjo električne energije v velikih hidroelektrarnah (HE) za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi prikazujeta spodnji sliki. Po scenariju z obstoječimi ukrepi je v velikih hidroelektrarnah v letih 2030 in 2040 predvidena proizvodnja električne energije na generatorju v obsegu 4020 GWh. Po scenariju z dodatnimi ukrepi pa na generatorju proizvedemo 4292 GWh v letu 2030 in 4539 GWh v letu 2040. Instalirana moč velikih HE v letih 2030 in 2040 po scenariju z obstoječimi ukrepi se ne spremeni glede na izhodiščno leto; v scenariju z dodatnimi ukrepi pa se poveča za 81 MW do leta 2030 in za 142 MW do leta 2040. K povečanju do leta 2030 prispevajo 14 MW prenove obstoječih elektrarn, 27 MW novogradnje, za katere je postopek CPVO za DPN že zaključen, in 38 MW preostale ocenjene novogradnje. Slika 35: Razvoj velikih HE in proizvodnja elektrike na generatorju Velike HE Črpalne HE 4.600 1.600 Proizvodnja na generatorju [GWh] Proizvodnja na generatorju [GWh] 4.500 1.400 4.400 1.200 4.300 1.000

4.200 — OU

4.200 OU OU 800 4.100 DU 600 DU 4.000 400 3.900 3.800 200 3.700 0 2020 2025 2030 2035 2040 2020 2025 2030 2035 2040 Spodnja preglednica prikazuje projekciji proizvodnje električne energije na generatorju v velikih hidroelektrarnah (HE) po letih za obdobje 2017–2040. Preglednica 68: Proizvodnja električne energije na generatorju v velikih hidroelektrarnah (HE) brez ČHE v obdobju 2020–2040179 Enota 2020 2025 2030 2035 2040 Scenarij OU GWh 4063 4020 4020 4020 4020 Scenarij DU GWh 4063 4020 4292 4415 4539 178 Proizvodnja je normalizirana s povprečnimi 2485 obratovalnimi urami za HE do 1 MW v obdobju 2016–2020 (podatki SURS). 179 Za leto 2020 je prikazana dejanska proizvodnja. 246 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Lesna biomasa Izkoriščanje trajnostno razpoložljive lesne biomase (prednostno droben les, les slabše kakovosti, ostanki predelave lesnopredelovalne industrije, sečni ostanki in drugo) je prednostno usmerjeno v uplinjanje lesne biomase z namenom proizvodnje sintetičnega plina in vodika ter oddajo v plinovodna omrežja z namenom čim manjšega števila energetskih pretvorb in čim manjših izgub razpoložljivega potenciala lesne biomase ter soproizvodnjo električne energije in toplote v industriji, sistemih daljinskega ogrevanja in storitvah, kjer lahko z izkoriščanjem razpoložljive toplote dosegamo največje skupne izkoristke. Po podatkih SURS (SI-STAT) je bila proizvodnja okroglega lesa primernega za energetske namene iz gozdov (kategorija drva) v letu 2021 le 1.115.000 m3 (neto), od tega je bilo 997.000 m3 listavcev in 118.000 m3 iglavcev. Glede na strateške usmeritve, ki dajejo absolutno prednost predelavi lesa v izdelke, se bosta za proizvodnjo energije uporabljala okrogli les slabše kakovosti ter večji del lesnih ostankov in odsluženega lesa. Potrebe lesnopredelovalne industrije po okroglem lesu slabše kakovosti naj bi se do leta 2020 povečale na 1.098.000 m3, od tega 360.000 m3 lesa listavcev in 738.000 m3 lesa iglavcev (neto prostornina). V letu 2021 smo po zadnjih ocenah (vir: GIS) za te namene porabili 980.000 m3 lesa (neto količina). Podatki o proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov kažejo, koliko okroglega lesa iz gozdov se neposredno uporablja v energetske namene. Potenciali v gozdovih so višji, saj v proizvodnjo gozdno-lesnih sortimentov ni vključena količina drobnega lesa (premer pod 10 cm) in količine sečnih ostankov, pomemben potencial v energetske namene pa imajo tudi neonesnaženi lesni ostanki in neonesnažen odslužen les. Po podatkih iz popisa sekalnikov, ki ga je leta 2021 opravil Gozdarski inštitut Slovenije (v raziskavo je vključenih 241 sekalnikov), je bila proizvodnja sekancev v letu 2020 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 2.417.000 nm3. Po podatkih SURS pa je poraba lesa v energetske namene v letu 2021 znašala 2.518.800 t. Slika 36: Tokovi lesa v letu 2021 (vir: Gozdarski inštitut Slovenije) Potencial za pridobivanje energije iz gozdne biomase je ocenjen na 6598 GWh toplote in 326 GWh električne energije. S tem bo les prispeval večino toplote (nad 90 %) in približno tretjino električne energije iz kmetijstva in gozdarstva. Pri porazdelitvi energije na toplotno in električno je bilo upoštevano enako razmerje kot v AN OVE (94,9 : 5,1). Spodbujanje 247 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS soproizvodnje električne in toplotne energije ob zagotavljanju koristne porabe toplote je eden od potrebnih ukrepov za učinkovitejšo rabo lesne biomase. V velikih termoelektrarnah je v uporabi poleg osnovnega energenta tudi biomasa, lesni sekanci, kot vir OVE, ki se uporabljajo v proizvodnji toplotne in električne energije. Letna poraba biomase za te namene niha in je v letu 2021 (SURS) dosegla 123 kt, s čimer se pridobi toplotna energija in do 50 GWh električne energije. Biomasa postaja konkurenčna uvoženemu premogu za proizvodnjo toplote in elektrike, vendar je uporaba omejena le ob sosežigu na obstoječi premogovni napravi in ne samostojno. V prihodnosti je treba zato podpreti sodobne in učinkovite sisteme sočasne proizvodnje toplote in elektrike v industriji, kjer so velike potrebe tako po toploti kot tudi po elektriki visoke vse leto. Poseben poudarek bi moral biti pri podpori sistemom SPTE v lesnopredelovalni industriji, kjer nastajajo lesni ostanki (kosovni ostanki, lubje) in je hkrati potreba po toploti vse leto visoka (sušenje lesa). Projekcija rabe lesne biomase do leta 2030 po scenariju z dodatnimi ukrepi je predstavljena na sliki (Slika 4) v 2. poglavju. Bioplin Živinska gnojila imajo zaradi razmeroma dobro razvite živinoreje precejšen potencial za proizvodnjo bioplina. Teoretični izračun kaže, da bi iz gnoja goveda, prašičev in perutnine lahko proizvedli okoli 900 GWh biometana ter na lokacijah v soproizvodnji okoli 315 GWh električne energije in 245 GWh toplote. Okoli 70 % sestave bioplina predstavlja biometan, ki je obnovljiv plin in v prečiščeni obliki primeren za oddajo v plinovodna omrežja in kot tak lahko nadomesti zemeljski plin. Zaradi razmeroma majhnih kmetij in zaradi njihove razpršenosti je tehnično izkoristljiva le približno ena tretjina tega potenciala, trenutno pa po grobih ocenah izkoriščamo 0,2 % potenciala gnoja goveda, 14 % potenciala gnoja prašičev in 6 % potenciala gnoja perutnine. V analiziranih scenarijih razvoja proizvodnje električne energije iz vseh vrst bioplina se tako obstoječe kapacitete (20 MWe180) do leta 2030 povečajo v manjšem obsegu, na do 21 MWe, do leta 2040 pa na do 27 MWe. To bi pomenilo povečanje sedanje proizvodnje elektrike (113 GWh leta 2020) na do 130 GWh v letu 2030 in do 180 GWh v letu 2040. Ob tem gre lahko za proizvodnjo na lokaciji proizvodnje bioplina ali pa za čiščenje in oddajo biometana v plinsko omrežje in proizvodnjo električne energije in toplote na drugi lokaciji, predvsem tam, kjer je mogoče v celoti koristno izrabiti tudi razpoložljivo toploto. Skupni potencial proizvodnje bioplina je tako okrog 370 GWh v letu 2030 in do 515 GWh v letu 2040. Vključena je proizvodnja bioplina iz čistilnih naprav, predelave odpadkov in zajema deponijskega plina ter proizvodnja plina iz kmetijstva, pri čemer se glavni posevki ne uporabljajo, zavedajoč se, da so kmetijska zemljišča namenjena za pridelavo hrane in krme. 180 Zaradi prehitrega razvoja v preteklih letih, ki je temeljil le na uvoženi koruzni silaži, se je število delujočih bioplinskih naprav v kmetijstvu v zadnjih letih zmanjšalo oziroma niso delovale s polno zmogljivostjo. 248 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 37: Razvoj izkoriščanja bioplina (iz kmetijstva, ČN, odpadkov in deponijskega plina) – instalirane kapacitete in proizvodnja elektrike za scenarija OU in DU (NEPN) Spodnja preglednica prikazuje proizvodnjo električne energije iz bioplina po letih za obdobje 2017–2040. Preglednica 69: Proizvodnja električne energije iz bioplina v obdobju 2017–2040 Enota 2017 2020 2025 2030 2035 2040 Scenarij OU GWh 127 113 116 119 121 123 Scenarij DU GWh 127 113 119 130 149 180 Potencial za pridobivanje biogoriv druge generacije in potencial kmetijske biomase za pridobivanje energije s sežigom v tem dokumentu ni ocenjen. Predstavljeni potencial prav tako ne vključuje energije lesnih odpadkov in odsluženih lesnih izdelkov. 249 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Pogled rabe OVE do leta 2040 Raba OVE se bo po projekcijah do leta 2040 povečevala pri vseh virih. Izjema so biogoriva, ki so prehodno OVE gorivo v prometu. Preglednica 70: Projekcija rabe OVE181 po virih po različnih scenarijih v primerjavi z dejanskim potekom (vir: SURS, IJS-CEU) GWh STAT DU DU-OVE DU-JE 2005 2020 2022 2025 2030 2040 2040 Bruto končna raba OVE 12.260 13.236 13.257 15.402 19.965 29.174 27.604 Sončna energija 57 488 762 1936 3853 8997 7871 Vetrna energija 0 6 6 6 356 1232 998 Hidro energija 4125 4585 4559 4433 4717 5026 5026 Bioplin 49 148 137 201 467 1130 1130 Tekoča biogoriva 0 1081 914 1491 2038 921 921 Lesna biomasa 7893 5722 5438 5245 4844 4292 4292 Geotermalna energija 28 683 852 1251 1697 2117 2117 OVE toplota 109 522 589 558 1148 1589 1589 Drugi OVE (obnovljiva goriva nebiološkega izvora, na primer 0 0 0 170 247 371 371 zeleni vodik)

4.3 — Razsežnost energetska učinkovitost

4.3 Razsežnost energetska učinkovitost Poglavje podaja rezultate scenarijev za sektor promet, industrija in široka raba. Sektor široka raba vključuje gospodinjstva, kmetijstvo in gozdarstvo ter drugo porabo, v katero je vključen tudi storitveni sektor. i. Trenutna raba primarne in končne energije v gospodarstvu in posameznih sektorjih (vključno z industrijskim, stanovanjskim, storitvenim in prometnim sektorjem) Primarna raba energije (v skladu z definicijo EUROSTAT) je leta 2021 znašala 6470 ktoe. Največji del, dobrih 70 %, je bilo rabe končne energije, in sicer 4719 ktoe (brez energije okolja). Slabih 30 % obsegajo izgube v transformacijah zaradi pretvorbe v električno energijo in toploto, ki predstavljajo največji del, ter izgube pri prenosu in distribuciji, raba energetskega sektorja in lastna raba transformacij. V okviru rabe končne energije se največ energije porabi v prometu (38 % rabe končne energije) ter predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu s 27 %. Gospodinjstva porabijo 23 % končne energije, druga raba znaša 11 %. 181 Projekcije za obdobje 2031‒2040 so le informativne narave. Nameravani začrtani poteki za leto 2040 bodo predmet NEPN 2028, s katerim se bodo skladno z Uredbo 2018/1999 določili cilji, prispevki in začrtani poteki za obdobje 2031‒2040. 250 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS ii. Trenutne možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje Rezultati projekcij za sektor daljinskega ogrevanja Daljinsko ogrevanje je učinkovit centraliziran sistem za izrabo trajnostnih virov toplote, kot je odvečna toplota, toplota iz OVE, ter toplote iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Zaradi razpršene poselitve v Sloveniji trenutno daljinska toplota obsega okrog 14 % potrebne koristne toplote za ogrevanje stavb, do leta 2040 pa bi se lahko povečal na okrog 20 %. Kljub skoraj 80-odstotnemu deležu proizvodnje daljinske toplote v soproizvodnji z visokim izkoristkom, sta opuščanje fosilnih goriv (85-odstotni delež) ter povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti glavni razvojni izziv sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH). V območjih z gosto poselitvijo bodo imeli SDOH ključno vlogo pri dekarbonizaciji sektorja ogrevanja in hlajenja. Njihov razvoj bo v smeri tako imenovanih sistemov 4. generacije, katerih značilnosti so nizke delovne temperature, ki omogočajo učinkovito vključevanje OVE in odvečne toplote, prožnost obratovanja, možnost soproizvodnje toplote in električne energije, shranjevanje toplote in povezovanje z drugimi energetskimi sektorji (proizvodnja električne energije, promet in drugo). Raba daljinske toplote se bo kljub načrtovanim širitvam omrežij ter novih manjših in mikrosistemov DOH zaradi povečanja učinkovitosti stavb v scenariju DU rahlo zniževala in se bo v letu 2030 glede na leto 2017 zmanjšala za dobrih 5 % (na 2 TWh oziroma 171 ktoe), proizvodnja daljinske toplote pa za dobrih 7 % zaradi manjših izgub omrežja (za 8 % do leta 2040, Slika 38). V scenariju OU se obseg prodaje ohranja, predvsem zaradi manjšega zmanjšanja prodaje daljinske toplote industrijskim odjemalcem (manjše povečanje učinkovitosti in interno izkoriščanje odvečne toplote kot v scenariju DU). Struktura virov daljinske toplote se v scenariju DU izrazito spreminja z večanjem deleža OVE in odvečne toplote, ki v letu 2030 predstavljajo že več kot 45-odstotni delež, ki se do leta 2040 poveča na več kot 70 % (Slika 39). Skupni obseg rabe goriv in energije ostaja na ravni okrog 4 TWh (341 ktoe, Slika 40).182 Zaradi bistveno manjših investicij v scenariju OU se delež OVE in odvečne toplote do leta 2030 poveča le na dobrih 20 %, skupni obseg rabe goriv in energije pa preseže 4,7 TWh (406 ktoe). 182 Vključena celotna raba goriva za SPTE in energija okolice toplotnih črpalk. 251 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 38: Projekcija proizvodnje daljinske toplote po virih za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi (desno) Slika 39: Projekcija proizvodnje daljinske toplote – deleži po virih za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi (desno) Slika 40: Projekcija rabe goriv in energije v SDOH z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi (desno) Legenda: RP – rjavi premog, LI – lignit, ČP – črni premog, OVE-P – obnovljivi plini (H2, biometan in drugo), LB – lesna biomasa, BKO – biološki komunalni odpadki, KO – komunalni odpadki, GE – geotermalna energija, EO – energija okolice (zrak, voda), SE – sončna energija, OVET – nakup OVE toplote, El – električna energija, OT – odvečna toplota 252 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom Skupna instalirana moč proizvodnih naprav soproizvodnje z visokim izkoristkom se v zadnjih letih giblje okrog 350 MWE, od tega enote v SDOH predstavljajo kar 80-odstotni delež, industrija in storitve pa 15- oziroma 5-odstotnega (Slika 41). Skupna letna proizvodnja električne energije se giblje okrog 1200 GWh, koristna izraba toplote pa okrog 3100 GWh (267 ktoe). Slika 41: Projekcija instalirane moči in proizvodnja električne energije v sistemih SPTE za scenarij z obstoječimi ukrepi in scenarij z dodatnimi ukrepi Glavni izziv prihodnjega razvoja soproizvodnje v Sloveniji je zamenjava trenutno prevladujočih fosilnih goriv (predvsem premoga do leta 2033). Alternativa je prehodno zemeljski plin s čim hitrejšim prehodom na obnovljive pline (v Ljubljani je nova plinsko-parna enota, ki je zamenjala večino premoga, začela obratovati v letu 2023) in lesno biomaso. Razpoložljivost obnovljivih plinov (biometan, vodik in drugo) bo ključna za prihodnji razvoj predvsem manjših enot SPTE v storitvah in tudi v industriji. V scenariju OU se kapaciteta enot SPTE znižuje in na ravni okrog 200 MW ohranja predvsem v SDOH. V scenariju DU s podporo enotam SPTE na obnovljive pline in lesno biomaso se ohranja trenutna kapaciteta v SDOH in storitvah ter povečuje kapaciteta v industriji (s tem se z uporabo novih tehnologij z nižjim razmerjem med koristno toploto in električno energijo ohranja delež SPTE toplote v procesni industriji). Skupni obseg proizvodnje električne energije iz SPTE se tako do leta 2040 poveča na dobrih 1700 GWh (Slika 41, desno). iii. Projekcije glede obstoječih politik energetske učinkovitosti, ukrepov in programov za porabo primarne in končne energije za vsak sektor vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) Poglavje podaja stanje na področju porabe energije in emisij TGP v letu 2020 oziroma 2021 in prikazuje rezultate modelskih projekcij za scenarij z obstoječimi ukrepi (scenarij OU) in za scenarij z dodatnimi ukrepi. 253 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Promet Promet je sektor, ki ima na porabo energije in s tem na doseganje ciljev energetske in okoljske politike v Sloveniji zelo velik vpliv, predvsem pri doseganju cilja deleža obnovljivih virov v bruto končni rabi energije. Izzivi, s katerimi se spoprijemamo v prometu, so veliki, od e-mobilnosti, izboljšanja javnega prevoza, možnosti souporabe vozil, povečanja tovornega prometa, razvoja železniškega prometa, spremembe navad do novih prevoznih družbenih in poslovnih modelov. Pri pripravi NEPN je bilo analiziranih več scenarijev razvoja prometne aktivnosti in razvoja porabe energije v prometu. V nadaljevanju podajamo rezultate oziroma modelska scenarija in sicer scenarij OU ter scenarija z dodatnimi ukrepi DU-HIP in DU-UP. Stanje V prometu se je v Sloveniji leta 2021 porabilo 1810 ktoe energije, kar je 38 % rabe končne energije v Sloveniji. Ključni energenti v obravnavanem sektorju so naftni proizvodi, ki so v letu 2021 predstavljali skupaj kar 93 % celotne energije v prometu. Drugi viri energije so še obnovljivi viri (biogoriva) z 2 %, električna energija z 1,1 % in zemeljski plin z 0,3 %. Rezultati projekcij v prometu Gibanje rabe energije v potniškem prometu se glede na scenarij po letu 2020 močno razlikuje. V scenariju z obstoječimi ukrepi se raba energije povečuje do leta 2030, ko brez letalskega prometa znaša 59,3 PJ in je za 6 % višja kot leta 2019 oziroma za 33 % višja kot leta 2005. Leto 2019 je uporabljeno za primerjavo, ker leti 2020 in 2021 nista primerljivi zaradi vpliva ukrepov preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2 na prometne tokove in s tem rabo energije v prometu. Do leta 2040 se raba energije glede na leto 2030 zmanjša za 24 %, na 45,0 PJ. Med gorivi leta 2030 prevladuje dizelsko gorivo z 59 %, bencin z 32 %, biogoriva s 5 %, električna energija s 3 %, pri čemer železniški in cestni promet prispevata vsak polovico, UNP 2 % in zemeljski plin 1 %. Raba energije na enoto potniškega kilometra se med letoma 2019 in 2030 zmanjša za 14 %, do leta 2040 pa za 40 %. Letalsko gorivo leta 2019 predstavlja 1,2 PJ, do leta 2030 naj bi se po upadu leta 2020 znova vrnilo na to raven. Leta 2040 je raba 1,5 PJ. Projekcija letalskega prometa je enaka za vse scenarije. V scenariju z dodatnimi ukrepi – hitro izboljšanje ponudbe (DU-HIP) se bo raba energije do leta 2025 ohranila na podobni ravni kot leta 2019, in sicer bo znašala 56,7 PJ. Do leta 2030 se bo občutno znižala, tako da bo brez letalskega prometa enaka 49,1 PJ, kar je glede na leto 2019 nižje za 12 %. Do leta 2040 se bo zmanjševanje rabe energije hitro nadaljevalo, tako da bo znašalo 28,3 PJ, kar je za 49 % manj kot leta 2019. Raba energije bo na potniški kilometer v tem scenariju leta 2030 znašala 0,90 MJ/pkm, leta 2040 pa samo še 0,52 MJ/pkm. V scenariju z dodatnimi ukrepi – upravljanje povpraševanja (DU-UP) bo doseženo še večje zmanjšanje rabe energije, in sicer leta 2030 brez letalskega prometa na 45,8 PJ, leta 2040 pa na 24,7 PJ. V scenarijih z dodatnimi ukrepi se bo po letu 2030 močno povečal delež električne energije, in sicer na 22 oziroma 25 % leta 2040, zlasti na račun dizelskega goriva. Raba energije v tovornem prometu se po scenariju z obstoječimi ukrepi (OU) povečuje do leta 2050, v scenariju z dodatnimi ukrepi (DU) pa do leta 2025. Leta 2030 je raba energije po scenariju OU 31,5 PJ, kar je 25 % več kot leta 2019 in kar za 85 % več kot leta 2005. Do leta 2040 se poveča še dodatno za 6 % glede na leto 2030. V scenariju DU je raba leta 2030 s 24,0 PJ za 5 % manjša kot leta 2019, leta 2040 pa z 21,2 PJ za 11 % manjša kot leta 2030. 254 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Zmanjšanje leta 2030 glede na leto 2025 je v veliki meri posledica ukinitve vračila trošarine prevoznikom. Struktura goriv se leta 2030 med scenariji ne razlikuje bistveno, povsod močno prevladuje dizelsko gorivo, najbolj v scenariju OU z 90 %, v scenariju NEPN pa z 81 %. Na drugem mestu so v scenariju OU biogoriva s 6 % in električna energija s 3 %. Bencin in zemeljski plin vsak predstavlja 1-odstotni delež. V scenariju DU imajo biogoriva 11-odstotni delež in električna energija 5-odstotni delež. Do leta 2040 se delež električne energije v scenariju DU močno poveča, in sicer na 31 %, s tem se delež dizelskega goriva zmanjša na 39 %. Močno se poveča tudi prisotnost vodika (16 %). Raba energije na enoto tonskega kilometra leta 2019 znaša 0,44 MJ/tkm. Leta 2030 se v scenariju OU zmanjša na 0,34 MJ/tkm, v scenariju DU pa na 0,23 MJ/tkm. V tovornem prometu so torej dosežena znatno manjša zmanjšanja rabe energije na opravljeno prometno delo kakor v potniškem prometu, ker je zamenjava tehnologij pogona veliko počasnejša, tako da je zmanjšanje posledica inkrementalnega izboljševanja motorjev z notranjim zgorevanjem, drugih sklopov pogona in aerodinamike. Slika 42: Skupna raba energije v prometu za scenarij z obstoječimi ukrepi in po scenarijih z dodatnimi ukrepi do leta 2040 100.000 90.000 80.000 70.000 Raba energije [TJ] 60.000 50.000

40.000 — Dejanski potek

40.000 Dejanski potek

30.000 — OU

30.000 OU DU-HIP 20.000 DU-UP 10.000 0 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 Skupna raba energije se v scenariju OU povečuje do leta 2030. Leta 2030 doseže 91,9 PJ, kar je za 12 % več kot leta 2019 in za 47 % več kot leta 2005. Leta 2040 skupna raba energije znaša 79,8 PJ. V scenarijih z dodatnimi ukrepi se raba energije povečuje do leta 2025, po tem letu pa se trend obrne in se raba energije začne zmanjševati. Leta 2030 skupna raba energije znaša 74,3 PJ po scenariju DU-HIP, kar je za 10 % manj kot leta 2019, po scenariju DU-UP pa 70,9 PJ, kar je za 14 % manj kot leta 2019. Leta 2040 raba energije znaša 51,0 PJ oziroma 47,5 PJ. 255 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Delež OVE v prometu v skladu s predpisano metodologijo izračuna v Direktivi OVE iz leta 2023 v scenariju OU leta 2030 doseže 13 %. Največ k deležu prispevajo biogoriva. V scenarijih z dodatnimi ukrepi delež OVE v prometu leta 2030 znaša 25,6 oziroma 25,9 %, pri čemer večji delež prav tako prispevajo biogoriva. Slika 43: Projekcija končne rabe energije in strukture goriv za sektor prometa za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarija z dodatnimi ukrepi do leta 2040 Struktura goriv 100.000 90.000 80.000 Raba energije [TJ] 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 OU DU-HIP DU-UP Bencin Dizelsko gorivo UNP ZP SNP in biometan Vodik Električna energija Biogoriva Letalsko gorivo Industrija Projekcija porabe energije in emisij v industriji je še prav poseben izziv, saj je industrija pred pomembnimi razvojnimi preobrati (prehod na elektriko in opuščanje zemeljskega plina, uporaba vodika in sinteznih plinov, tehnologije za zajem, ponovno uporabo in transport ogljika). Poseben izziv je razogljičenje industrijskega sektorja, zaradi visokega deleža rabe zemeljskega plina v predelovalnih dejavnostih, predvsem v energetsko intenzivnih (proizvodnja papirja, cementa, jekla, aluminija in kemikalij). Izredno pomembna in aktualna razvojna smer industrije pa sta vključitev in uvajanje ukrepov snovne učinkovitosti, ki so ključni za prehod v krožno gospodarstvo. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je v Sloveniji leta 2020 porabilo 1210 ktoe energije, kar je 27 % končne energije v Sloveniji. Ključna energenta v obravnavanem sektorju sta električna energija in zemeljski plin, ki sta v letu 2020 predstavljala skupaj kar 77 %, celotne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (glej spodnjo sliko), in sicer je električna energija predstavljala 41 %, zemeljski plin je predstavljal 36 %, obnovljivi viri energije 6 % (lesna biomasa, bioplin, energija okolja, sonce), naftni proizvodi 6 %, daljinska toplota 4 %, odpadki 4 % in trdna goriva 3 %. 256 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 44: Razrez porabe goriv v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu v letu 2020 [%] Rezultati projekcij za sektor industrija Raba končne energije v predelovalnih dejavnostih (električne energije in drugih energentov) leta 2030 po scenariju OU znaša 1355 ktoe, kar je za 12 % več kot leta 2020, po DU scenariju pa 1229 ktoe, kar je za 2 % več kot leta 2020. Do leta 2050 se raba energije v OU scenariju poveča na 1538 ktoe, v DU scenariju pa znaša 1381 ktoe, kar je za 14 % več kot leta 2020. V predelovalnih dejavnostih torej ne moremo govoriti o velikih zmanjšanjih rabe energije (glede na pričakovano rast proizvodnje in dodane vrednosti v panogah), tudi ob zelo ambicioznem izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije. V scenariju z obstoječimi ukrepi OU znaša delež obnovljivih virov183 10 % v letu 2030 in 7 % v letu 2050; po scenariju DU pa znaša delež obnovljivih virov183 29 % v letu 2030 in 89 % v letu 2050. V podanih deležih OVE so vključeni tudi vodik, sintetični plini in biometan. Delež odvečne toplote je po scenariju DU ocenjen na 10 % potrebne toplotne energije v letu 2030 in 14 % v letu 2050. Na tem mestu je treba poudariti, da je v scenariju DU predvidena uporaba sintetičnih plinov, biometana in vodika, ki nadomeščajo zemeljski plin. Scenarij DU predvideva 10-odstotni delež »zelenih« plinov (OVE plinov) v rabi plinastih goriv v letu 2030, pri čemer je 40-odstotni delež predviden v letu 2040 in 100-odstotni v letu 2050. Poraba plinastih goriv (OVE plini) bo leta 2050 v scenariju DU znašala 357 ktoe, kar je 48 % rabe končne energije za toplotne namene. Raba električne energije se povečuje, v letu 2020 znaša 498 ktoe (raba v Talumu za proizvodnjo primarnega aluminija v letu 2020 predstavlja 60 ktoe), po scenariju z obstoječimi ukrepi se do leta 2030 poveča za 6 %, do leta 2050 pa za 25 %; po scenariju DU pa se raba električne energije do leta 2030 poveča za 12 % in za 34 % do leta 2050 (če v baznem letu odštejemo rabo električne energije za proizvodnjo primarnega aluminija, se raba električne 183 V izračun deleža OVE ni vključena odvečna toplota; velja za vse scenarije in vse obravnavane industrijske panoge. 257 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS energije do leta 2030 poveča za 21 % in za 54 % do leta 2050). Pri obeh scenarijih je od leta 2023 upoštevana ukinitev proizvodnje primarnega aluminija. Delež električne energije v končni rabi energije se v scenariju OU do leta 2050 giblje okoli 40 %, v scenariju DU pa znaša v letu 2030 44 %, v letu 2050 pa 49 %. Po scenariju DU je predviden prehod iz uporabe zemeljskega plina (za toplotne namene) na električno energijo, pri čemer znaša raba električne energije v te namene 43 ktoe v letu 2030 in 103 ktoe v letu 2050. Slika 45: Projekcija končne porabe energije in struktura goriv za sektor predelovalne dejavnosti in gradbeništvo za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij DU Soproizvodnja toplote in elektrike v industriji V industriji smo predvideli tudi uporabo tehnologij soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE). V letu 2020 je bilo za namene proizvodnje toplote in elektrike v enotah SPTE porabljenih 121 ktoe goriva: 15 ktoe predstavlja raba rjavega premoga, 28 ktoe raba lesne biomase, 77 ktoe raba zemeljskega plina, 1 ktoe raba bioplina in 0,1 ktoe kurilno olje. V baznem letu 2020 je bilo v enotah proizvedeno 88 ktoe toplote in 204 GWh električne energije, pri kapaciteti 51 MW. V letu 2030 je po scenariju z obstoječimi ukrepi predvideno ohranjanje obstoječega stanja, po letu 2030 pa v scenariju z obstoječimi ukrepi ni predvidenih novih naprav SPTE. Scenarij DU predvideva povečanje kapacitet na 70 MW v letu 2030 (proizvodnja elektrike 351 GWh) pri čemer do leta 2050 iz 94 MW proizvedemo 579 GWh električne energije. Spodnja slika prikazuje porabo goriv za proizvodnjo toplote v napravah SPTE v industriji po scenarijih in proizvodnjo električne energije na pragu. Stolpci prikazujejo končno porabo goriv za proizvodnjo toplote v enotah SPTE. V scenariju z obstoječimi ukrepi delujejo obstoječe naprave do leta 2030, po letu 2030 pa zaradi nestimulativnih spodbud ni predvidenih novih naprav. Scenarij z dodatnimi ukrepi DU predvideva intenzivnejši prodor tehnologij SPTE na lesno biomaso (v letu 2030 77-odstotni delež porabe goriv, 70-odstotnega v letu 2040 in 67- odstotnega v letu 2050). Zemeljski plin predstavlja 20 % porabe goriv v letu 2030, 15 % porabe goriv v letu 2040, do leta 2050 pa vlogo plinastih goriv v celoti prevzamejo OVE plini. OVE plini predstavljajo 10 % rabe plinastih goriv v letu 2030, 60 % v letu 2040 in 100 % v letu 2050. Poraba goriv za proizvodnjo elektrike v enotah soproizvodnje toplote in elektrike se v skladu z metodologijo poročanja in zbiranja podatkov pripiše sektorju transformacij. 258 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 46: Končna raba energije in proizvodnja električne energije v enotah SPTE v industriji po scenarijih Proizvodnja elektrike v napravah SPTE bo nedvomno imela pomembno dopolnilno vlogo pri zagotavljanju oskrbe z električno energijo, predvsem z vidika širše uporabe obnovljivih virov in njihove stohastične narave. Preglednica 71: Zmogljivost in proizvodnja električne energije v tehnologijah SPTE v industriji po scenarijih 2020 2030 2040 2050 Instalirana moč naprav [MW] OU 51 29 4 4 DU 51 70 87 94 Proizvodnja električne energije na pragu [GWh] OU 204 109 24 24 DU 204 351 536 579 Široka raba (gospodinjstva, storitve ter raba energije v kmetijstvu in gozdarstvu) Do leta 2050 bo treba za doseganje zastavljenih ciljev glede emisij TGP v sektorju široka raba (gospodinjstva, kmetijstvo in gozdarstvo ter druga poraba, katere del je tudi storitveni sektor) doseči bistveno znižanje emisij. Cilj je izredno ambiciozen, za njegovo doseganje pa bo treba nadaljevati z energetskimi prenovami stavb ter spodbujati tehnologije, ki uporabljajo OVE, in centralizirane sisteme. Do leta 2030 in naprej bo treba kontinuirano dvigovati stopnjo celovitih energetskih prenov tako, da bo skupna stopnja prenov nad 2,7 % letno. To bo velik izziv še posebej za javni sektor, saj bodo na vrsti zahtevnejši primeri obnov zaradi ekonomskih, tehničnih in drugih razlogov. Proces projektiranja gradenj in prenov bo podprt z obveznim informacijskim modeliranjem stavb, kar bo povečalo učinkovitost projektiranja, manjšo investicijo in skrajšan čas gradnje. 259 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Za gradnjo novih stavb so se predpisi zaostrili v letu 2022. Zaostritev predpisov o učinkoviti rabi energije v stavbah in trajnostno vrednotenje stavb bosta vplivala na število prenov in energetsko učinkovitost stavb. Od leta 2018 morajo biti nove stavbe v javnem sektorju skoraj ničenergijske, kar pomeni, da morajo biti zelo energetsko učinkovite in da morajo uporabljati obnovljive vire energije. Od leta 2021 to velja za vse stavbe. Večina stavb v Sloveniji je bila zgrajenih v obdobju 1960–1990 in za zmanjševanje emisij TGP do let 2030 in 2050 bo treba upoštevati tudi druge vidike prenove, kot na primer protipotresno, protipoplavno, požarno in druge. To bo narejeno v okviru dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, kjer bodo opredeljeni dodatni instrumenti za prenovo stavb in fazni pristop k celoviti postopni prenovi stavb. Stanje Raba energije v sektorju široka raba (gospodinjstva, kmetijstvo in gozdarstvo in druga poraba) je leta 2020 znašala 1657 ktoe, kar je 36 % končne energije v Sloveniji. Ključni energenti v obravnavanem sektorju so električna energija (34 %), obnovljivi viri (33 %), naftni proizvodi (16 %), medtem ko zemeljski plin obsega 10 % rabe energije v sektorju. Slika 47: Razrez porabe goriv v sektorju stavbe v letu 2020 [TJ] 4 12.066 Trdna goriva 24.812 Fosilna tekoča goriva 7.139 Zemeljski plin OVE Daljinska toplota Električna energija 5.423 24.071 Usmeritev je, da se v stavbah uporaba fosilnih goriv izrazito zmanjša in da se čim bolj izkoristijo daljinski sistemi, ki omogočajo večjo prožnost in tudi povezljivost z drugimi sektorji – soproizvodnjo električne energije in toplote, izkoriščanje odvečne toplote, drugje pa obnovljive vire energije. Narejena je bila tudi podrobna prostorska analiza, ki obravnava možnosti širitev obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja, in ugotavljanje novih območij, na katerih bi bili mikro in veliki sistemi daljinskega sistema ekonomsko upravičeni že danes ter v letih 2030 in 2040, ko bodo potrebe po oskrbi s toploto manjše, ker bodo stavbe energetsko učinkovitejše. Tako je bila glede na različne scenarije ugotovljena dejanska možnost za priklop na sisteme daljinskega ogrevanja za eno- in večstanovanjske stavbe, javne stavbe in drug storitveni sektor. 260 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Rezultat projekcij za sektor široka raba Raba energije v sektorju široka raba se po scenariju z obstoječimi ukrepi OU zmanjšuje. V letu 2030 je v primerjavi z baznim letom 2020 manjša za 10 % in znaša 60,6 PJ, do leta 2040 se še dodatno zmanjša na 56,8 PJ. Scenarij z dodatnimi ukrepi v primerjavi s scenarijem z obstoječimi ukrepi OU predvideva še več energetskih prenov, večji poudarek na tehnologijah za OVE za ogrevanje in pripravo tople vode ter večje število priklopov na sisteme daljinskega ogrevanja in znatno povečanje njihovega števila na območjih, kjer je to ekonomsko upravičeno. Do leta 2030 se raba končne energije zmanjša za 13 % in znaša 58,5 PJ, medtem ko se do leta 2040 zmanjša na 52,9 PJ. Usmeritve k neto ničelnim emisijam v stavbah do leta 2050 vodijo k znatnemu prestrukturiranju goriv. Tehnologije, ki uporabljajo fosilna goriva, se bodo zamenjevale bodisi s tehnologijami, ki uporabljajo OVE, bodisi s toplotnimi postajami in priklopi na sisteme daljinskega ogrevanja. Po scenariju z obstoječimi ukrepi OU je predvideno zmanjšanje porabe končne energije tekočih goriv za 37 % v letu 2030 glede na leto 2020. Ta se do leta 2040 še dodatno zmanjša za 20 odstotnih točk. Po scenariju z dodatnimi ukrepi je predvideno zmanjšanje porabe tekočih goriv za 43 % do leta 2030 glede na 2020 in za 68 % do leta 2040. Projekcije upoštevajo povečanje porabe električne energije zaradi 1. povečevanja deleža toplotnih črpalk kot tehnologij za ogrevanje v stavbah pri novogradnjah in menjavah starih, neučinkovitih sistemov, 2. povečevanja porabe električne energije drugih tehničnih sistemov v stavbah (hlajenje, druga poraba) in 3. povečevanja porabe električne energije notranje opreme, kjer je velik porabnik storitveni sektor. Po scenariju z obstoječimi ukrepi OU je predvideno povečanje za 9 % v letu 2030, do leta 2040 pa se raba elektrike še dodatno poveča za 11 odstotnih točk. Scenarij z dodatnimi ukrepi predvideva tudi več zamenjav in večjo uporabo toplotnih črpalk ter učinkovitejšo razsvetljavo, gospodarnejšo rabo notranje opreme in podobno. Zato se raba elektrike do leta 2030 poveča le za 4 % v primerjavi z letom 2020, medtem ko se do leta 2040 poveča za 10 % glede na bazno leto. Slika 48: Projekcija končne porabe energije in struktura goriv za sektor široke rabe za scenarij z obstoječimi ukrepi in za scenarij z dodatnimi ukrepi do leta 2040

80.000 — Električna energija

80.000 Električna energija 70.000 Daljinska toplota 60.000 Raba energije [TJ]

50.000 — Odpadki

50.000 Odpadki 40.000 Les, geot., energija okolice, 30.000 solarna

20.000 — OVE in NO plini

20.000 OVE in NO plini

10.000 — Zemeljski plin

10.000 Zemeljski plin 0 Sintetična tekoča goriva Fosilna tekoča goriva OU DU 261 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Projekcije in bilanca končne rabe energije V spodnji preglednici so prikazani rezultati projekcij za vse sektorje končne porabe energije po skupinah energentov. Preglednica 72: Bilanca končne energije za leti 2005 in 2017 ter projekcije za leta 2020, 2030 in 2040 po scenarijih OU in NEPN OU DU [ktoe] 2005 2022 2025 2030 2040 2025 2030 2040 Raba končne energije 5109 4775 4972 5070 4798 4859 4436 3770 Trdna goriva 80 28 23 6 0 18 4 0 Tekoča goriva 2381 2247 2237 2262 1607 2155 1642 777 Zemeljski plin 665 555 656 687 814 578 500 268 OVE in NO plini184 0 0 0 0 27 13 63 278 Drugi OVE in odpadki185 691 663 732 689 588 762 792 659 Električna energija 1096 1122 1148 1246 1589 1156 1266 1623 Toplota 196 161 176 180 173 176 171 165 Industrija 1647 1180 1344 1427 1537 1300 1344 1373 Trdna goriva 80 28 23 6 0 18 4 0 Tekoča goriva 222 109 74 71 58 61 46 34 Zemeljski plin 541 402 520 569 657 446 403 222 OVE in NO plini 0 0 0 0 0 13 45 152 Drugi OVE in odpadki 125 121 156 164 152 178 218 251 Električna energija 617 473 511 550 607 532 583 680 Toplota 62 48 60 67 64 52 45 35 Promet 1469 1975 2091 2196 1906 2049 1694 1133 Trdna goriva 0 0 0 0 0 0 0 0 Tekoča goriva 1452 1868 1944 2007 1425 1883 1429 650 Zemeljski plin 0 5 6 15 78 6 10 8 OVE in NO plini 0 0 0 0 27 0 8 100 Drugi OVE in odpadki 0 79 111 114 95 128 172 72 Električna energija 17 24 30 60 281 32 75 302 Toplota 0 0 0 0 0 0 0 0 Gospodinjstva 1424 1046 967 876 767 957 859 746 Trdna goriva 0 0 0 0 0 0 0 0 Tekoča goriva 401 124 79 54 22 77 52 21 Zemeljski plin 99 100 97 81 58 95 71 33 OVE in NO plini 0 0 0 0 0 0 8 22 184 Obnovljivi in nizkoogljični plini (biometan, vodik in sintetična plinasta goriva). 185 Ostali OVE so lesna biomasa, bioplin, tekoča biogoriva, geotermalna energija, energija okolice, sončna energija, OVE del odpadkov in tako dalje. 262 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS OU DU [ktoe] 2005 2022 2025 2030 2040 2025 2030 2040 Drugi OVE in odpadki 563 430 405 344 272 399 332 258 Električna energija 254 321 319 334 358 318 332 354 Toplota 109 70 68 63 56 68 64 58 Storitve in kmetijstvo 568 574 569 572 589 553 539 518 Trdna goriva 0 0 0 0 0 0 0 0 Tekoča goriva 307 146 139 131 104 134 115 72 Zemeljski plin 26 48 34 21 20 32 15 5 OVE in NO plini 0 0 0 0 0 0 2 4 Drugi OVE in odpadki 2 33 60 68 69 57 70 78 Električna energija 208 304 288 302 342 275 276 287 Toplota 25 43 49 50 53 56 61 72 iv. Stroškovno optimalne ravni minimalne energetske učinkovitosti, ki izhajajo iz nacionalnih izračunov, v skladu s 5. členom Direktive 2010/31/EU Minimalne zahteve za energetsko učinkovitost stavb ureja Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Ta je bil posodobljen v letu 2022 v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz 5. člena Direktive 2010/31/EU in vzpostavitve minimalnih zahtev, ki veljajo za skoraj ničenergijske stavbe. Tako so vse stavbe zgrajene in energetsko prenovljene kot skoraj ničenergijske stavbe v skladu s pravilnikom, ki ureja URE v stavbah. Zahteve so vzpostavljene na več ravneh, razlikujejo pa se glede na to, ali je stavba energijsko nezahtevna, manj zahtevna ali zahtevna. Za slednje je predvidena podrobna energijska analiza stavbe. Krovne minimalne zahteve so vzpostavljene na treh ravneh, in sicer 1. potrebna toplota za ogrevanje stavbe, 2. neobnovljiva primarna energija in 3. delež OVE v celotni energijski bilanci stavbe. Stroškovno učinkoviti pristopi in optimalne ravni so tudi podrobneje opredeljeni v dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb.

4.4 — Razsežnost energetska varnost

4.4 Razsežnost energetska varnost i. Trenutna mešanica virov energije, domači viri energije, odvisnost od uvoza, vključno z zadevnimi tveganji Trenutna mešanica virov energije Med gorivi pri oskrbi z energijo v letu 2021 prevladujejo tekoča goriva, ki predstavljajo 31- odstotni delež, nuklearna energija s 23-odstotnim deležem, OVE (vključno s HE) in odpadki z 20-ostotnim deležem, plinasta goriva z 12-odstotnim deležem, trdna goriva s 14-odstotnim deležem. 263 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 49: Struktura oskrbe z energijo v letu 2021 Spodnja preglednica prikazuje strukturo oskrbe z energijo po energentih za leto 2017 in projekcije za oba scenarija z obstoječimi ukrepi (OU) in z dodatnimi ukrepi (NEPN) za leti 2030 in 2040. V celotnem obdobju prevladujejo tekoča goriva, poraba katerih pa se opazno zmanjša že do leta 2030, predvsem po scenariju z dodatnimi ukrepi NEPN, in sicer zaradi intenzivne elektrifikacije prometa. Preglednica 73: Struktura rabe in oskrbe z energijo po energentih za leti 2005 in 2022 ter projekcija po scenarijih OU in DU za leti 2030 in 2040 OU DU DU-OVE DU-JE [ktoe] 2005 2021 2030 2040 2030 2040 2040 Oskrba z energijo brez 7271 6377 6709 6117 6097 5313 6769 neenergetske rabe Trdna goriva 1542 745 772 0 692 0 0 Tekoča goriva 2396 2274 2264 1609 1643 777 777 od tega sintetična goriva 0 0 0 0 15 110 110 Plinasta goriva 803 678 930 1.316 814 895 931 od tega OVE in NO plini 0 0 0 27 87 416 430 Nuklearna energija 1533 1461 1446 1445 1447 1445 3552 Drugi OVE in odpadki 186 1025 1095 1374 1355 1792 2412 2295 od tega hidroenergija 298 271 381 381 406 432 432 Neto uvoz el. energije –28 124 –78 393 –292 –216 –786 Raba končne energije 5109 4775 5070 4798 4436 3770 3770 Trdna goriva 80 28 6 0 4 0 0 Tekoča goriva 2381 2247 2262 1607 1642 777 777 Zemeljski plin 665 555 687 814 500 268 268 OVE in NO plini 0 0 0 27 63 278 278 Drugi OVE in odpadki 691 663 689 588 792 659 659 Električna energija 1096 1122 1246 1589 1266 1623 1623 Toplota 196 161 180 173 171 165 165 186 Tekoči in trdni gorljivi OVE ter negorljivi OVE. 264 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Domači viri energije (trije stebri energetske varnosti) V Sloveniji se za proizvodnjo električne energije večinoma uporabljajo domači viri, ki so temelj energetske oziroma elektroenergetske varnosti. Pri tem gre za uporabo: • OVE, ki delež zagotavljajo s hidroenergijo v velikih napravah, • domačega premoga – lignita in • jedrske energije. Tako so trije stebri elektroenergetske varnosti v letu 2021 zagotovili 15.065 GWh električne energije, ob upoštevanju 50-odstotnega hrvaškega deleža v NE Krško pa je dejanska slovenska proizvodnja električne energije znašala 12.356 GWh, kar je 82,9 % porabe končne električne energije.187 Uporaba domačih virov zagotavlja zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo. Elektroenergetska bilanca Na podlagi pretekle letne porabe in proizvodnje lahko analiziramo zadostnost sistema v smislu elektroenergetskih bilančnih razmer, ki podajajo letno proizvodnjo, prevzem ter uvoz in izvoz električne energije v Republiki Sloveniji. Do uvoza oziroma izvoza električne energije prihaja zaradi odstopanj med domačo porabo in proizvodnjo električne energije. V primeru pomanjkanja domačih proizvodnih virov prihaja do uvoza električne energije iz tujine. Preglednica v nadaljevanju prikazuje letni bilančni primanjkljaj električne energije v Republiki Sloveniji, iz katere je razviden potrebni uvoz, ki se praviloma giblje med 16 in 18 %. Izjema je leto 2020, ko je bil zaradi epidemije covida-19 primanjkljaj nižji. V letu 2021 je Slovenija za pokrivanje potreb električno energijo uvažala 84 % časa, pri čemer je znašal največji uvoz 1232 MW. Pri tem je treba poudariti, da je pri proizvodnji upoštevan 50-odstotni delež NEK, hkrati pa tudi, da primanjkljaj v okviru analize elektroenergetske bilance ni nujno posledica pomanjkanja energetskih virov, ampak je lahko posledica ekonomske neupravičenosti proizvodnje električne energije s slovenskimi proizvodnimi viri zaradi cen na trgu z električno energijo. Preglednica 74: Bilančni primanjkljaj električne energije v Republiki Sloveniji na letni ravni Primanjkljaj [GWh] Primanjkljaj [%] Primanjkljaj [h] Primanjkljaj deleža Leto časa [%] 2021 2435 17 7321 84 2020 1017 7 5286 60 2019 2445 17 7093 81 2018 2355 16 7440 85 2017 2557 18 7451 85 Vir: Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2023 do leta 2032, str. 52. Če opazujemo samo fizične razmere, je Slovenija neto izvoznik. Upoštevati je treba, da je polovica proizvodnje iz NEK z meddržavnim sporazumom dolgoročno namenjena izvozu na Hrvaško. V času večjega obsega odjema v omrežju Slovenija velik del potreb pokriva z uvozom, medtem ko je v času manjšega obsega odjema še sposobna proizvesti presežke električne energije, ki jih izvozi na tuje trge.188 187 Vir: Agencija za energijo, Poročilo o stanju energetike v Sloveniji v letu 2021. 188 Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2023 do leta 2032. 265 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS V Sloveniji je bilo leta 2023 v prenosni in distribucijski sistem prevzetih 14.194 GWh električne energije, kar je kar za 1554 GWh manj kot leta 2020. Prevzem električne energije iz proizvodnih naprav na obnovljive vire je znašal 5708 GWh, kar je za 194 GWh več kot leta 2020, prevzem iz elektrarn na fosilna goriva pa se je znižal na 3122 GWh ali za 1072 GWh manj kot leta 2020. Iz NEK je bilo v prenosni sistem prevzetih 5323 GWh električne energije oziroma 717 GWh manj kot leta 2020. Količine energije so povzete iz bilanc elektrooperaterjev na podlagi fizičnih pretokov.189 V distribucijski sistem (ki vključuje tudi zaprte distribucijske sisteme) je bilo v letu 2023 prevzetih 1238 GWh električne energije iz proizvodnje, priključene na distribucijski sistem. Upoštevaje polovični delež proizvodnje iz NEK, so domači viri energije v slovenski elektroenergetski sistem v letu 2023 prispevali 11.492 GWh električne energije, odjem pri končnih odjemalcih, vključno z izgubami in energijo črpanja, pa je znašal 12.688 GWh električne energije. V Sloveniji smo v letu 2023 z domačimi viri proizvodnje pokrili 90,9 % porabe električne energije, uvozna odvisnost, upoštevaje izvoz polovičnega deleža proizvodnje iz NEK, je tako znašala 9,1 %. Delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah in elektrarnah na druge obnovljive vire se letno spreminja glede na hidrološke in druge razmere in tudi glede na obseg vlaganj v izgradnjo proizvodnih enot za izrabo obnovljivih virov. V letu 2023 je ta delež znašal že blizu 52 % vse proizvedene električne energije v Sloveniji, kar je za 17 % več kot leta 2020. Elektrarne na fosilna goriva so k skupni proizvodnji prispevale približno 27 %, kar je za 6 % manj kot leta 2020, NEK pa 22 % vse proizvedene električne energije. Slika 50: Deleži primarnih virov za proizvodnjo električne energije v obdobju 2019–2023 Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 19. 189 Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, dostopno na www.agen-rs.si//porocila-agencije/. 266 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Na področju proizvodnje električne energije v napravah z instalirano močjo več kot 10 MW je v letu 2023 delovalo devet podjetij. Eno od teh je Energetika Ljubljana, preostale družbe pa so združene pod okriljem skupine HSE, ki na slovenskem veleprodajnem trgu sestavlja prvi energetski steber, ali pod okriljem skupine GEN, ki je drugi energetski steber. V primerjavi z letom prej se inštalirane moči v skupini HSE in družbi Energetika Ljubljana praktično niso spreminjale, v skupini GEN energija pa se je inštalirana moč glede na leto 2020 dvignila za 12,6 % predvsem zaradi vključitve novih plinskih kapacitet v TE Brestanica. Na prenosnem omrežju se je inštalirana moč dvignila za 4,1 %. Po drugi strani obstaja še večje število manjših razpršenih proizvajalcev električne energije z različnimi tehnologijami. Večina teh elektrarn je vključena v distribucijsko omrežje ali zaprti distribucijski sistem (1353 MW). V skupini elektrarn, manjših do 10 MW, prevladujejo sončne elektrarne (1020 MW), na drugem mestu po deležu so SPTE (148 MW), medtem ko so po deležu male hidroelektrarne (123 MW) na tretjem mestu. Zaradi meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško polovica proizvodnje NEK pripada Hrvaški, kar zmanjšuje delež NEK v dejanski slovenski proizvodnji električne energije. Tako so elektrarne v Sloveniji v letu 2023 proizvedle skupaj 14.955 GWh električne energije, dejanska slovenska proizvodnja električne energije pa je bila manjša in je znašala 12.294 GWh. Skupna poraba električne energije v Sloveniji (z upoštevanjem porabe ČHE Avče) je v letu 2023 znašala 12.688 GWh oziroma 11.442 GWh brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu. V primerjavi z letom 2020 je bila skupna poraba manjša za 1057 GWh oziroma za 7,7 %. Na prenosni sistem so priključeni trije neposredni odjemalci, ki so v letu 2023 porabili 66 GWh električne energije. Odjemalci v ZDS so porabili 852 GWh električne energije, kar je za 498 GWh manj kot leta 2020, predvsem zaradi manjšega odjema ZDS Talum in ZDS Acroni. Črpalna hidroelektrarna Avče je za črpanje vode za akumulacijo porabila 406 GWh, kar je za 15 GWh več kot leta 2020. Izgube v prenosnem in distribucijskem sistemu so znašale 841 GWh električne energije, vanje so vključene tudi izgube zaradi uvoza, izvoza in tranzita električne energije, ki teče čez državo. Poraba poslovnih in gospodinjskih odjemalcev na distribucijskem sistemu je bila leta 2023 v primerjavi z letom 2020 manjša za 4 % in je znašala 10.532 GWh. Gospodinjski odjemalci so v letu 2023 porabili 3386 GWh električne energije190, kar je za 4,8 % manj kot leta 2020. Poraba poslovnih odjemalcev na distribucijskem sistemu pa je v letu 2023 znašala 7137 GWh, kar je za 3,7 % manj kot v letu 2020. Poraba vseh končnih odjemalcev (brez upoštevanja izgub in brez ČHE Avče) je bila v letu 2023 za 8,5 % manjša kot v letu 2020. Večino porabe so pokrile elektrarne na območju Slovenije, ostanek se je zagotovil iz uvoza. V prihodnje se na podlagi projekcij v scenariju z obstoječimi ukrepi zaradi predvidevanja predpostavke zastoja investicij v obnovljive vire energije pričakuje povečanje proizvodnje električne energije iz fosilnih energentov (zemeljskega plina). 190 Podatek ne vključuje rabe električne energije iz samooskrbe, po podatkih SURS se je raba električne energije v gospodinjstvih od leta 2020 povečala za 11 %. 267 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS V scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU-JE in DU-OVE) se pričakuje povečan obseg investiranja v proizvodne naprave, ki uporabljajo vse vrste obnovljivih virov energije: sonce, hidro in veter, kar vpliva na znatno povečanje deleža proizvedene električne energije iz OVE in zmanjšanje deleža iz fosilnih goriv. Prvi scenarij poleg dodatnih OVE predvideva novo jedrsko elektrarno. Slika 51: Deleži primarnih virov za proizvodnjo električne energije za leti 2020 in 2030 po scenarijih 100% 90% 17% 19% 20% 21% 28% 80% 70% 60% 48% 50% 50% 48% Obnovljivi viri 50% 45% Jedrska energija 40% OVE in NO plini 30% Fosilna goriva 20% 35% 31% 30% 31% 10% 26% 0% OU DU OU DU 2020 2025 2030 Do leta 2023 se je v Sloveniji zemeljski plin v manjšem obsegu uporabljal za rezervno in vršno proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Brestanica (TEB). Prvo stalno in obsežnejšo uporabo tega energenta pričakujemo v naslednjih letih (po letu 2023) za proizvodnjo toplotne in električne energije v Energetiki Ljubljana. Tako se bo obremenjujoča proizvodnja iz pretežno uvoženega premoga v Ljubljani zagotavljala iz okoljsko bolj sprejemljivega zemeljskega plina. Večina investicij v velikih napravah je bila v preteklosti namenjena zamenjavi starih premogovnih naprav za novejše. Drugi del investicij je bil v preteklosti namenjen tudi izgradnji dodatnih rezervnih naprav na plinsko tehnologijo in v osnovi več gorivne uporabe; tekočih in plinastih goriv. Oba scenarija DU do leta 2030 usmerjata v povečano izrabo OVE in nadaljnjo izrabo jedrske energije (do leta 2030 med njima ni razlik). 268 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 52: Proizvodnja električne energije v HE, TE in NEK v letih 2020 in 2030 po scenarijih 25 Proizvodnja električne energije na generatorju 20 15 Obnovljivi viri Jedrska energija [TWh] 10 OVE in NO plini Fosilna goriva 5 0 OU DU OU DU 2020 2025 2030 Oskrba Slovenije s plinom in dostop do virov Zaradi pomanjkanja lastnih virov je oskrba slovenskega trga z zemeljskim plinom v celoti odvisna od uvoza. Dobava zemeljskega plina v Slovenijo je do krize v Ukrajini potekala pretežno iz Rusije, po krizi pa se je oskrba s plinom diverzificirala, k čemur je prispeval tudi dvig prenosne zmogljivosti na mejni točki z Italijo. Večji del dobave ruskega plina preko Avstrije so tako nadomestile dobava alžirskega plina preko Italije in druge dobave iz evropskega trga plina. Ker je slovenski prenosni sistem povezan s sosednjimi prenosnimi sistemi, so v dobavo plina v Slovenijo vključena vozlišča evropskega plinskega trga. Slovenski prenosni plinovodni sistem je vpet v evropsko in svetovno mednarodno okolje ter omogoča uporabnikom izbiro. Sistem izbire je prek mejnih povezovalnih točk povezan s prenosnimi plinovodnimi sistemi sosednjih držav, ki so v upravljanju različnih operaterjev prenosnega sistema (OPS). Mejne povezovalne točke slovenskih OPS s sosednjimi prenosnimi sistemi so: • povezava z avstrijskim OPS Gas Connect Austria na mejni povezovalni točki Ceršak, • povezava z italijanskim OPS Snam Rete Gas na mejni povezovalni točki Šempeter in • povezava s hrvaškim OPS Plinacro na mejni povezovalni točki Rogatec. Uvozna odvisnost Skupna količina domačih virov energije v Sloveniji v letu 2021 je bila 3,3 mio toe (=140 PJ), kar je za 9 % več kot v letu 2020. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2021 zadovoljila 53 % potreb po energiji. Preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza, pri čemer je bila oskrba z naftnimi proizvodi v celoti zagotovljena iz uvoza (SURS, 2023). 269 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 53: Energetska odvisnost, Slovenija Vir: SURS, 2023. Slika 54: Proizvodnja, raba in pokritost oskrbe z električno energijo v obdobju 2019– 2023 Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 28 Zgornja slika prikazuje pokritost domače porabe električne energije z domačimi proizvodnimi viri. K proizvodnji električne energije iz domačih virov večinoma prispevajo velike hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrska elektrarna,191 ki so v Sloveniji priključene na prenosni sistem električne energije. Manjši del proizvodnje iz domačih virov je priključen na distribucijski sistem električne energije. Ob postopnem zniževanju obsega proizvodnje električne energije v termoelektrarnah (premog), je zaradi največjega deleža proizvodnje 191 Upoštevana je le polovica proizvodnje električne energije iz jedrske elektrarne Krško. Za potrebe izračuna uvozne odvisnosti se v skupni porabi električne energije poleg porabe končnih odjemalcev na prenosnem in distribucijskem sistemu upoštevajo še izgube na celotnem elektroenergetskem sistemu, pri čemer odšteje EE, ki se prek distribucijskega sistema iz RTP Vrtojba in RTP Sežana izvaža v Italijo. 270 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS električne energije iz hidroelektrarn pokritost najbolj odvisna od hidrologije v posameznem obdobju (najnižja v letu 2022, leta 2023 pa ponovno visoka in primerljiva z letom 2020). Pokritost porabe z v Sloveniji proizvedeno električno energijo je določena na podlagi razmerja med proizvodnjo električne energije v Sloveniji in skupno rabo električne energije. V opazovanem obdobju 2019–2023 je uvozna odvisnost nihala med 70 in 93 odstotki in je bila največja v letu 2020, ko je bila zaradi pandemije Covid-19 raba električne energije nižja, hkrati pa tudi visoka hidrologija. Dodatno, zelo pomembno informacijo glede uvozne odvisnosti prikazuje spodnja slika, na kateri je prikazan bilančni primanjkljaj električne energije v zadnjih petih letih na podlagi urne resolucije, iz česar se vidi, da je Republika Slovenija uvoznica električne energije. Navedeni primanjkljaj ni posledica nezadostnosti sistema oziroma pomanjkanja proizvodnih enot, saj bi z obstoječim proizvodnim parkom za zdaj še vedno pokrili lastne potrebe po električni energiji, pač pa je posledica trga z električno energijo, pri čemer se precejšnji delež električne energije zakupi pri cenejših proizvodnih enotah v tujini. V normalnih okoliščinah to pomeni nižjo ceno električne energije za porabnike, po drugi strani pa lahko zaustavljanje oziroma mirovanje lastnih proizvodnih enot, ki jim na trgu ne uspe prodati električne energije, dolgoročno vodi v večjo odvisnost od sosednjih držav, kar je kot tveganje treba ustrezno ovrednotiti. Primanjkljaj kot delež glede na končno porabo je od 17 do 18 % in znaša približno 85 % časa v letu. Za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema je bistven podatek uvoz, podan na urni osnovi. Ta razkriva, da je Republika Slovenija v določenih trenutkih uvažala tudi do 85 % potrebne električne energije za pokrivanje potreb domačih odjemalcev. Slika 55: Delež primanjkljaja električne energije v Republiki Sloveniji na urni ravni v obdobju 2017–2021 271 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 56: Proizvodnja in raba električne energije v Sloveniji za leti 2025 in 2030 po scenarijih (upoštevana je celotna proizvodnja električne energije iz Jedrske elektrarne Krško) 25 Proizvodnja/raba električne energije 20 15 Bruto raba električne energije [TWh] 10 Proizvodnja na generatorju 5 0 OU DU OU DU 2020 2025 2030 V scenarijih je predvideno, da se bodo v prihodnje v podobnem obsegu kakor doslej potrebe po električni energiji v Sloveniji pokrivale z lastno proizvodnjo, kar prikazuje slika zgoraj. Tveganja in storitve za ohranitev stabilnega in varnega obratovanja EES Kriza pri oskrbi z električno energijo lahko nastane iz več razlogov, na primer zaradi skrajnih vremenskih razmer, zlonamernih napadov ali pomanjkanja goriva. Krizne razmere imajo pogosto čezmejni učinek. Večji dogodki, kot so obdobja hudega mraza, vročinski valovi ali kibernetski napadi, lahko sočasno vplivajo na več držav EU. Uredba 2019/941192 predvideva pripravo metodologije za opredelitev regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo v zvezi z zadostnostjo sistema, sigurnostjo sistema in zadostnostjo preskrbe z gorivom ter za oceno sezonske in kratkoročne zadostnosti (mesečne zadostnosti in zadostnosti za en teden vnaprej in za en dan vnaprej) elektroenergetskega sistema v primeru skrajnih vremenskih razmer. Metodologijo pripravlja Evropska mreža operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo (ENTSO-E), predlog je bil pripravljen januarja 2020. Metodologija za opredelitev regionalnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo naj po Uredbi (EU) 2019/941 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije upošteva vsaj naslednja tveganja: tveganja za redke in hude naravne nesreče, naključna tveganja, posledična tveganja, vključno z zlonamernimi napadi in pomanjkanjem goriva. V skladu z Uredbo (EU) 2019/941193 naj metodologija vključuje vsaj naslednje: upoštevanje vseh nacionalnih in regionalnih okoliščin, vzajemno delovanje tveganj prek meja in povezavo med njimi, simulacije sočasnih scenarijev za krize pri oskrbi z električno energijo, razvrstitev tveganj glede na njihov učinek in verjetnost, načela o ravnanju z občutljivimi informacijami ob zagotavljanju preglednosti. 192 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/AUTO/?uri=celex:32019R0941. 193 Uredba (EU) 2019/941 o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije. 272 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Sistemske storitve Sistemski operaterji za ohranitev stabilnega in varnega obratovanja EES uporabljajo sistemske storitve, predvsem storitve vezane na regulacijo napetosti in frekvence. Sistemske storitve obsegajo vse podporne tehnične procese, ki v EES zagotavljajo podporo prenosu električne energije med proizvajalci in odjemalci. Nemoten prenos električne energije je tesno povezan s sigurnim obratovanjem EES na lokalni ravni, na ravni države in celotne evropske interkonekcije. Najpomembnejši del sistemskih storitev so frekvenčne storitve – storitve regulacije frekvence in delovne moči, s katerimi se izvajata izravnava neenakosti proizvodnje in porabe ter ohranjanje stabilnosti interkonekcije v primeru motenj in večjih odstopanj ali izpadov. Rezerva za vzdrževanje frekvence (RVF) je rezerva namenjena hitremu odzivu na spremembo frekvence v interkonekciji. V ta namen se ob odstopanju frekvence za 200 mHz v Evropi samodejno aktivira približno 3000 MW pozitivne ali negativne izravnalne moči, s čimer se stabilizira frekvenca. V letu 2024 bo slovenski sistemski operater zavezan zagotoviti okrog ±15 MW RVF. Storitev zagotavljanja RVF je bila do leta 2019 obvezna za vse agregate, priključene na prenosno omrežje, pozneje pa se je kupovala na podlagi tržnih principov. Od leta 2021 ELES zakup storitve RVF izvaja v sklopu RVF-kooperacije, v kateri sodeluje več evropskih držav, ki na enotnem trgu zakupijo ekonomsko najugodnejšo RVF. Rezerva za povrnitev frekvence (RPF), ki jo sestavljata avtomatska rezerva za povrnitev frekvence (aRPF) in ročna rezerva za povrnitev frekvence (rRPF), je namenjena izravnavi sistema in zagotavljanju izravnalne energije v primeru odstopanj bilančnih skupin ali izpada proizvodne oziroma porabniške enote. V skladu s sporazumom o obratovanju bloka Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (BiH) mora ELES za leto 2024 zagotoviti okrog 250 MW pozitivne in 82 MW negativne RPF. Samodejna rezerva za povrnitev frekvence (aRPF) zagotavlja ujemanje dejanskih izmenjav kontrolnega območja z voznimi redi. V letu 2024 mora sistemski operater prenosnega omrežja zakupiti okrog ±60 MW regulacijske rezerve za aRPF. V to storitev so vključeni večinoma klasični generatorji in hranilniki (vsak tip virov je v letu 2022 nudil okrog polovico rezerve), pričakuje pa se, da bodo v naslednjih letih večinski delež nudenja aRPF prevzeli hranilniki, predvsem baterije. Z večjim deležem OVE se pričakuje delno povečanje potreb po aRPF, a v manjšem obsegu. Ročna rezerva rRPF je določena kot zahtevana RPF, zmanjšana za zakupljeno aRPF. Opozoriti velja, da je delež RPF, ki jo je v sklopu kontrolnega bloka SHB zavezan zagotoviti ELES, odvisen predvsem od potreb posameznih članic bloka. To pomeni, da se v primeru izgradnje nove velike proizvodne enote na območju regulacijskega območja Slovenije lahko deleži in skupna zahtevana RPF Slovenije bistveno poveča. Ker klasični proizvodni objekti navadno ne vplivajo na potrebe po aRPF, lahko ocenimo, da bi se dvig potreb po RPF odrazil predvsem kot dvig rRPF. V primeru bistvenega povečanja OVE, predvsem velikega povečanja števila vetrnih elektrarn na območju kontrolnega bloka, lahko pričakujemo večanje potreb po negativni RPF, medtem ko ti novi viri na potrebe po pozitivni RPF zaradi višine referenčnih incidentov nimajo vpliva. Produkti storitev sistemske izravnave z aRPF in rRPF so na podlagi Pogojev za ponudnike storitve izravnave oblikovani tako, da omogočajo sodelovanje vseh primernih tehnologij, od 273 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS klasičnih generatorjev, hranilnikov vse do agregatorjev z viri in bremeni (vključno z DSM (angl. demand-side management oziroma upravljanje porabe)).194 K splošni zanesljivosti oskrbe z električno energijo prispevajo vsi podsistemi. To se dosega z vlaganji v zanesljivost delovanja posameznih delov in nadaljnjo avtomatizacijo in digitalizacijo procesov. Z namenom razbremenjevanja aktivacije sistemskih storitev je sistemski operater prenosnega omrežja že v letu 2013 začel izvajati tako imenovani mehanizem netiranja odstopanj med sistemskimi operaterji, najprej skupaj z avstrijskim operaterjem prenosnega sistema, nato širše (kooperacija IGCC, angl. International Grid Control Cooperation), s čimer je za več kot 30 % razbremenil potrebe po aktivirani izravnalni energiji v sistemu. V letih 2024 ali 2025 ELES dodatno pričakuje priključitev k aRPF in rRPF kooperacijam (PICASSO in MARI), ki bodo zagotovile dodatno likvidnost pri aktivacijah izravnalnih energij aRPF in rRPF. Fleksibilnost in hranjenje električne energije Obdobje v zadnjih desetih letih je zaznamovala postavitev prve ČHE, ki je bistveno povečala fleksibilnost delovanja EES. Velik hranilnik, ki je deloval na trgu z električno energijo in je bil postavljen na podlagi tržnih principov, je prispeval k izboljšanju hitrosti in obsega sistemskih storitev in splošno povečeval fleksibilnost delovanja velikih premogovnih naprav. Z vidika skupnih stroškov (pozitivnih in negativnih) delovanja v EES je objekt deloval nevtralno, zaradi česar je bil oproščen plačevanja omrežnine v porabniškem režimu. Ob upoštevanju obstoječih ukrepov predvidevamo povečanje deleža velikih hranilnikov v EES do leta 2030. Uporaba DSM ima vedno pomembnejšo vlogo. Uspešno se uporablja za nudenje sistemskih storitev, predvsem pri produktu rezerve za ročno povrnitev frekvence. Ob sledenju obstoječih ukrepov se DSM do leta 2030 ohranja kot uspešen ponudnik.

4.4.1 — Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj

4.4.1 Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) ter z dodatnimi politikami in ukrepi NEPN Sektor proizvodnje električne in toplotne energije bo moral do konca opazovanega obdobja, do leta 2050, v skladu z dodatnimi ukrepi postati brezogljičen. Večja intenzivnost razogljičenja je predvidena po letu 2033 z izstopom iz premoga. Vse to zahteva precejšnje spremembe v celotnem EES, še posebej na področju rabe fosilnih goriv, predvsem premoga, tako domačega lignita kot tudi uvoženega rjavega premoga. Zasnova scenarijev je ločena za: • velike objekte za proizvodno električne in toplotne energije na prenosnem omrežju ter • razpršeno proizvodnjo elektrike ter sisteme toplote in hladu. Veliki objekti danes in v prihodnje bodo tisti, ki bodo zagotavljali zanesljivost in kakovost oskrbe, medtem ko bodo razpršeni viri zagotavljali optimalno proizvodnjo elektrike glede na danosti in toplotne potrebe. Analizirani so bili trije scenariji oskrbe z električno energijo: • scenarij z obstoječimi ukrepi (OU), • scenarij z dodatnimi ukrepi – jedrska energija (DU-JE) ter • scenarij z dodatnimi ukrepi – 100 % OVE (DU-OVE). 194 V skladu z 2. členom Uredbe o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije (Uradni list RS, št. 79/15) je DSM sistem, ki vpliva na rabo ali proizvodnjo električne energije uporabnikov omrežja tako, da se znižujejo potrebe po ojačitvi omrežja zaradi porabe ali proizvodnje na strani uporabnikov omrežja. 274 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) nam služi samo za primerjavo in obsega minimalni razvoj novih zmogljivosti v skladu s trenutno sprejetimi odločitvami in ukrepi: Obstoječa NEK deluje do 2043 ob pogojih pridobitve potrebnih soglasij za podaljšanje obratovanja. Proizvodnja lignita v Premogovniku Velenje se zaključi najpozneje v letu 2033, temu pa sledi tudi zaustavitev premogovnih enot TEŠ 5 in TEŠ 6. Zaradi nekonkurenčnosti TEŠ 5 bi se ta lahko predčasno zaustavil, podobno velja tudi za TEŠ 6. Za obe enoti pa velja, da bi se bili prisiljeni zaustaviti tudi v primeru izpada proizvodnje premoga v rudniku, saj tudi morebitni uvoz premoga, tudi v kombinaciji z biomaso, ne bi rešil težave. V TE-TOL je PPE začela obratovati v letu 2023 in je nadomestila bloka 1 in 2, ki obratujeta na uvožen rjavi premog. Blok 3 bi obratoval največ do leta 2033 na uvožen premog s sosežigom biomase. V TEB se pričakuje nadgradnja obstoječih plinskih turbin s hitrimi plinskimi motorji. Na področju hidroenergije se do leta 2030 ne predvideva izgradnja novih velikih HE ali ČHE. Predvidevamo zmeren porast tako malih kot velikih SE, tudi v povezavi z SHEE, razvoj drugih OVE (VE, geotermalna en. in drugo) pa je minimalen. Scenarija z dodatnimi ukrepi se razlikujeta v smereh razvoja: eden predvideva usmeritev v OVE, drugi pa v kombinacijo OVE (manj intenzivno po letu 2030 oziroma 2035) in dodatno izrabo jedrske energije v novi enoti za proizvodnjo električne energije. Oba scenarija sta izključno razvojno naravnana, torej v čim večjo izrabo OVE v povezavi s SHEE in enot, ki bodo zagotavljale strateško zanesljivost oskrbe z električno energijo. Scenarij DU-OVE: predvideva intenzivno izrabo OVE, predvsem SE in VE v povezavi s SHEE. Poleg tega se predvideva, da se v prvi dekadi, do leta 2030, dogradi do 250 GWh velikih HE, in dodatnih 250 GWh tudi v drugi dekadi, do leta 2040. Intenzivnost izgradnje OVE virov je v tem scenariju najintenzivnejša (tudi po letu 2040, ko se izteka delovanje NEK). Zaradi občasnosti OVE se pričakuje povezava s SHEE na mestu postavitve. Analize kažejo, da je za uspešno prenašanje električne energije iz obdobja dneva v obdobje noči zaradi tega treba dograditi SHEE do višine ¼ zmogljivosti nazivne moči SE (kW), ki morajo zagotavljati kapaciteto (kWh) za 2 do 4 ure delovanja pri nazivni moči. Najprimernejši SHEE so ČHE, razni baterijski hranilniki in sistemi pretvorbe v vodik. OVE v povezavi z SHEE v obdobju med aprilom in septembrom v EES praktično popolnoma izravnajo dnevne diagrame odjema oziroma pokrijejo celotne potrebe po energiji v dnevu. Predvidevamo vključitev nove večje ČHE do leta 2030 in drugih hranilnikov. Ta scenarij ob izstopu iz premoga v letu 2033 predvideva postavitev strateških rezerv, novih enot za zagotavljanje moči v EES na osnovi plinskih tehnologij, ki v poznejšem obdobju lahko preidejo na uporabo obnovljivih goriv – čistega H2, etanola in podobno. Analize kažejo na potrebe v višini okoli 500 MW. Za te vire predvidevamo, da: • vstopijo v obratovanje pred datumom izstopa iz premoga, • so tehnološko diverzificirani, • za postavitev se uporabijo obstoječe energetske in industrijske lokacije (TEŠ, TET in drugo) tam, kjer je razpoložljiva obstoječa infrastruktura, • potrebna je geografska razpršenost, • zagotoviti morajo visoko razpoložljivost in zanesljivost obratovanja ter • so zmožne prilagajanja – fleksibilnosti (nizki teh. min, visoki gradienti moči, hitri zagoni in zaustavitve). 275 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ta scenarij predvideva zaustavitev premogovnih enot v TEŠ najpozneje do leta 2033, medtem ko obe PT ostaneta v obratovanju. V TOL začetek delovanja PPE v letu 2023, zaustavitev bloka 3 do 2030 in nadomestitev z novo enoto na biomaso, temelječo na tehnologiji BFBC. Predvidena je tudi nova enota za izrabo odpadkov po letu 2030. Vse enote zagotavljajo SPTE delovanje. V TEB se predvideva vključitev treh hitrih enot na plin, v nadaljevanju je previden prehod enot na obnovljive pline in vodik. Za NEK se predvideva podaljšanje obratovanja do leta 2043. Uvoz električne energije bo tisti, ki bo zapiral letne potrebe po električni energiji. Scenarij DU-JE predvideva postavitev nove jedrske elektrarne195 do leta 2040 in izgradnjo manjšega modularnega jedrskega reaktorja do leta 2050 (moč okrog 250 MW). Glede rabe OVE je podoben DU-OVE (do leta 2030 se ne razlikujeta), po letu 2030 pa predvideva nekoliko manj intenziven razvoj občasnih OVE (SE in VE), razlika pa je še večja po letu 2040. Drugi ukrepi in razvoj novih objektov po elektrarnah so enaki scenariju DU-OVE. Za scenarij DU-JE je bil izdelan tudi podscenarij brez izgradnje velikih HE (izgradnja samo ene velike ČHE), s katerim smo ovrednotili pomen in vlogo velikih HE. Rezultate scenarijev prikazujejo spodnje slike. • V scenariju OU se izrazito povečuje uvozna odvisnost Slovenije, saj ni izgradnje večjih novih proizvodnih objektov (Slika 57). • V scenariju DU-JE s povečanim obsegom proizvodnje iz OVE, izgradnjo strateških kapacitet in omejenim uvozom lahko izpeljemo izhod iz premoga in premostimo obdobje do leta 2040, ko bo zgrajena nova jedrska elektrarna (Slika 58) in večji uvoz električne energije ni več potreben (uvoz se znova nekoliko poveča po zaključku obratovanja NEK v letu 2043). • V scenariju DU-OVE z dodatnim povečanim obsegom proizvodnje iz OVE, izgradnjo strateških kapacitet in omejenim uvozom lahko izpeljemo izhod iz premoga, uvozna odvisnost pa se povečuje (predvsem v zimskem času), še posebej po zaustavitvi NEK v letu 2043 (Slika 59). • Brez izgradnje velikih HE v podscenariju DU-JE brez velikih HE se zmanjša proizvodnja HE za 500 GWh/leto (~0,9 odstotne točke cilja OVE), primanjkljaj pa pokrijejo plinske termoelektrarne in uvoz električne energije. Razmere se z izgradnjo jedrske elektrarne izboljšajo, po zaustavitvi NEK pa znova poslabšajo. 195 Za namene izračuna energetskih bilanc in projekcij razvoja je v NEPN uporabljena ocena predvidene moči jedrske elektrarne 1100 MW. Dejanska moč bo znana po izvedbi analiz, ki predvidevajo moč od 1000 MW do 2400 MW. 276 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 57: Projekcija oskrbe z električno energijo – scenarij OU Slika 58: Projekcija oskrbe z električno energijo – scenarij DU-JE 277 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 59: Projekcija oskrbe z električno energijo – scenarij DU-OVE Slika 60: Razlika projekcije oskrbe z električno energijo za scenarij DU-JE in DU-JE brez velikih HE 278 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Diverzifikacija energentov, tehnologij, lokacij, dobavnih poti in virov (uvoza) Scenariji DU še nadalje zagotavljajo diverzifikacijo energentov, tehnologij, lokacij in dobavnih virov ter poti za oskrbo z energijo. Cilj obravnavamo ločeno po sektorjih oskrbe za ogrevanje in hlajenje, za promet in za oskrbo z električno energijo. Z izstopom iz premoga se bistveno spremeni raven diverzifikacije virov v obdobju po letu 2033 za oskrbo z električno energijo v zimskem obdobju, ki zato postane bolj izpostavljeno tveganju pri zanesljivosti oskrbe z električno energijo. S sedanjih treh uravnoteženih stebrov – proizvodnje v jedrski elektrarni, hidroelektrarnah in termoelektrarnah – se oskrba skrči na dva pomembna in uravnotežena stebra proizvodnje v jedrski elektrarni in hidroelektrarnah, proizvodnje iz premogovih TE ni več, medtem ko proizvodnja sončnih elektrarn v zimskih mesecih ne prispeva bistveno k diverzifikaciji virov (v tromesečju od decembra do januarja te elektrarne proizvedejo le med 10 do 15 % svoje letne proizvodnje), povečanje proizvodnje iz preostalih elektrarn na OVE (geotermalnih, bioplinskih, biomasnih, vetrnih elektrarn) pa je zelo omejeno. Slika 61 kaže, da bo za zagotavljanje diverzificirane proizvodnje električne energije v zimskem obdobju hidroenergija še naprej imela zelo pomembno vlogo in ob jedrski energiji predstavljala ključno nizkoogljično alternativo, ustrezno predvidljivo in razpoložljivo v zimskih mesecih. Na sliki so prikazane kot dispečabilne vse enote, ki se tehnično lahko prilagajajo, ne glede na ceno prilagajanja (za podrobno diskusijo dispečabilnosti glej naslednja poglavja). Velike HE predstavljajo izredno pomemben, skoraj tretjinski delež, in znižujejo delež prevladujoče proizvodnje iz uvoženih fosilnih goriv po opustitvi rabe domačega premoga. 279 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 61: Projekcije deležev proizvodnje električne energije v zimskih mesecih (december, januar, februar) po tehnologijah v scenariju DU-JE za leti (a) 2030 in (b) 2035 (ocena delitve med sezonami je preliminarna, rezultati iz modela optimizacije širitve EES še niso vneseni)196 2030, zima Vsa proizvodnja Dispečabilna/ predvidljiva proizvodnja 32% 19% 9% 89% 3% 2% 20% 3% 21% VE SE Drugi OVE HE JE Premog Drugi fosilni viri Obnovljivi plini Projekcija, zima 2030 2035, zima Vsa proizvodnja 0% 18% 29% 0% 12% 4% 4% 3% 43% 5% VE SE Drugi OVE HE JE Premog Drugi fosilni viri Obnovljivi plini (a) Projekcija, zima 2035 196 V kategorijo drugi fosilni viri so vključeni zemeljski plin s 97 %, tekoča fosilna goriva in neOVE del odpadkov. 280 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Zadostnost EES Kot je navedeno v drugem poglavju, sposobnost za pokrivanje potreb odjemalcev po električni moči in energiji v vseh stanjih ob upoštevanju načrtovanih in nenačrtovanih nerazpoložljivosti vseh njegovih elementov ocenjujemo po dveh kriterijih, ki kažeta zlasti na zmožnost sistema za zagotavljanje zadostnih proizvodnih kapacitet in razpoložljivosti uvoza v obdobjih največje obremenitve. Pri tem uporabljamo za oceno zadostnosti scenarijev razvoja ESS dva kazalnika, ki sta: (1) verjetnost nepokrivanja porabe – LOLE (Loss of Load Expectation), in (2) pričakovana nedobavljena energija v EES – ENS (Energy Not Served). Vsi analizirani scenariji so zasnovani tako, da izpolnjujejo zastavljene cilje zadostnosti za NEPN. Tehnologije se razlikujejo glede prispevka k navedenima kriterijema zadostnosti, med nizkoogljičnimi viri je pri tem najpomembnejša vloga jedrskih elektrarn, hidroelektrarn, v manjšem obsegu pa tudi večjih elektrarn na lesno biomaso in geotermalnih elektrarn. Velik pomen imajo tudi črpalne elektrarne kot eden od sistemov hranjenja električne energije.197 Vetrne elektrarne in sončne elektrarne k temu kriteriju praktično ne prispevajo zaradi občasne in vremensko pogojene proizvodnje. SE so v času kritičnih obremenitev EES nerazpoložljive zlasti zvečer pozimi, v drugih sezonah se njihova razpoložljivost poveča z dnevnimi hranilniki, ki se približujejo fazi komercialne zrelosti. Zato smo primerjali scenarij DU-JE in njegov podscenarij DU-JE brez novih HE. Primerjava kaže na to, da je iste parametre zanesljivosti mogoče doseči bodisi s povečanjem uvoza ali proizvodnje v plinskih enotah, torej s proizvodnjo iz fosilnih goriv. Alternative za uvajanje proizvodnje električne energije iz biomase in geotermalne energije so bile vključene v polnem izkoristljivem obsegu v oba scenarija. V preglednici smo prikazali razliko med scenarijema za ciljno leto NEPN 2030 in za leto 2035, ki je po prenehanju obratovanja premogovih termoelektrarn najbolj izpostavljeno. Razlika med scenarijema kaže na 44 GWh večjo proizvodnjo v plinskih in premogovih termoelektrarnah v letu 2030 in skoraj za 200 GWh več proizvodnje v plinskih elektrarnah (PE) leta 2034. Večji je tudi uvoz, za dobrih 150 GWh v letu 2030 in 100 GWh v letu 2035. Posledica proizvodnje električne energije v termoelektrarnah so povečan uvoz zemeljskega plina198 za okrog 500 GWh leta 2035 in dodatne emisije ogljikovega dioksida, in sicer za 28 kt v letu 2030 in 95 kt v letu 2035, kar je v scenariju DU-JE skoraj 8 % emisij CO2 iz proizvodnje električne energije v tem letu. 197 ČHE navajamo tukaj, čeprav ne gre za proizvodnjo energije iz OVE, ker je njihovo delovanje pogojeno z delovanjem HE. 198 Do leta 2035 ne pričakujemo, da bo že na voljo dovolj obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, ki bi lahko v celoti nadomestili zemeljski plin, še posebej, ker bo po izstopu iz premoga v zimskem času potreben večji obseg proizvodnje iz plina (okrog 2 TWhEl). 281 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 75: Primerjava scenarijev DU-JE s podscenarijem DU-JE brez hidroenergije Scenarij DU-JE Podscenarij DU-JE brez Razlika med scenarijema novih HE 2030 2035 2030 2035 2030 2035 TE trdna gor. [TWh] 3,10 0,14 3,13 0,14 0,022 0 TE plin [TWh] 0,71 2,15 0,73 2,35 0,021 0,196 Uvoz [TWh] 1,58 2,92 1,74 3,02 0,159 0,108 LOLE [h] 4,13 2,16 4,40 2,17 0,26 0,01 ENS [MWh] 402,8 175,7 480,9 174,8 78 –1 Uvozna [%] 5,4 11,1 6,8 11,8 –1,4 –0,7 odvisnost199 Emisije CO2 [kt CO2] 95 Analiza kaže, da sta za doseganje ciljev zadostnosti alternativi proizvodnji iz hidroelektrarn izključno uvoz energije in/ali proizvodnja električne energije iz plinastih goriv. S tem pa se poslabšajo drugi krovni cilji NEPN: okoljski cilj zmanjšanja emisij TGP, povečanje deleža OVE in/ali več ciljev s področja energetske varnosti. Zadostnost proizvodnih kapacitet v obdobjih največjih obremenitev pozimi je največji izziv za uspešen izhod iz premoga. V Sloveniji danes skupaj s HE razpolagamo z več kot 3000 MW instaliranih dispečabilnih kapacitet na prenosnem omrežju (od tega več kot 900 MW na premog), kar omogoča zagotavljanje potreb odjemalcev po moči (konična obremenitev na prenosnem omrežju v letu 2022 je bila 2109 MW). Z opustitvijo kapacitet na premog se po letu 2033 razmere bistveno poslabšajo, zato je nujno predhodno zagotoviti dodatne proizvodne kapacitete – najmanj 500 MW plinskih kapacitet kot strateških rezerv, zelo pomembne pa so tudi vse načrtovane dodatne kapacitete HE (okrog 110 MW), s čimer bi skupaj zagotovili okrog 2600 MW kapacitet, kot za leto 2035 prikazuje Slika 62, ob pričakovani konični obremenitvi na prenosnem omrežju več kot 2800 MW. Ob načrtovani izgradnji nove jedrske elektrarne do leta 2040 v DU-JE scenariju dodatne plinske kapacitete zagotavljajo potrebno rezervno zmogljivost, skupaj s HE pa zadostnost kapacitet v primeru izpadov jedrskih elektrarn, še posebej po načrtovanem zaprtju NEK v letu 2043 (projekcija konične obremenitve prenosnega omrežja v letu 2045 je skoraj 3500 MW). 199 Neto uvoz v razmerju glede na rabo končne energije. 282 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 62: Trenutne proizvodne kapacitete za proizvodnjo in hranjenje električne energije ter projekcija v scenariju DU-JE200 za leto 2035 Dispečabilnost, prilagajanje in sistemske storitve Velike HE so edini večji obnovljivi vir v Sloveniji (skupne moči večje od 100 MW) s predvidljivo proizvodnjo ter možnostjo dispečiranja in prilagajanja v obdobjih največjih obremenitev omrežja pozimi (upoštevaje omejene moči enot na lesno biomaso in geotermalno energijo ter postopen razvoj plinskih enot na obnovljive pline). Verige HE z zmožnostjo hitrega prilagajanja dnevne proizvodnje in premikom proizvodnje v jutranje, večerne in nočne ure zelo učinkovito dopolnjujejo dnevno proizvodnjo SE. Bazeni novih HE v scenarijih DU-OVE in DU-JE omogočajo tudi izgradnjo dodatne ČHE – kapacitete okrog 180 MWE oziroma 3 GWh kapacitete hranjenja, kar omogoča učinkovito integracijo dodatnih kapacitet SE (~1 GW) z bistveno nižjimi stroški, kot z baterijskimi hranilniki. Velike HE in ČHE pomembno prispevajo tudi k sistemskim storitvam, pri čemer sta edini alternativi pri zagotavljanju sistemskih storitev s HE in ČHE uvoz energije in/ali proizvodnja električne energije iz plinastih goriv. Uporaba JE, GE in elektrarn na lesno biomaso povzroča nesorazmerno višje stroške. Uvozna odvisnost Vsi OVE v vseh sektorjih pomembno prispevajo k ciljem samooskrbe Slovenije oziroma minimiziranju uvozne odvisnosti, medtem ko se prispevek k minimiziranju uvozne odvisnosti v najzahtevnejših zimskih mesecih izrazito razlikuje po tehnologijah. Preglednica 75 prikazuje rezultate primerjave med scenarijem DU-JE in njegovim podscenarijem DU-JE brez novih HE. Razlika v uvozni odvisnosti na letni ravni pri rabi električne energije med scenarijema je v letu 2030 za 1,4 odstotne točke, v letu 2035 pa za 0,7 odstotne točke. 200 V scenariju DU-OVE je predvidena moč SE višja za 250 MW, sicer pa ni drugih razlik glede na scenarij DU-JE. 283 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

4.5 — Razsežnost notranji trg energije

4.5 Razsežnost notranji trg energije

4.5.1 — Elektroenergetska medsebojna povezanost

4.5.1 Elektroenergetska medsebojna povezanost i. Trenutna raven medsebojne povezanosti in glavni povezovalni daljnovodi Elektroenergetska povezanost Slovenije201 je bila v letu 2021 75 %, s čimer je Slovenija krepko presegala cilj 10 % za leto 2020 in cilj 15 % za leto 2030. Z Avstrijo nas povezujeta dva 400 kV daljnovodna sistema (DV 2x400 kV Maribor–Kainachtal) in 220 kV daljnovod (DV 220 kV Podlog–Na Selu/Obersielach), z Italijo 400 kV (DV 400 kV Divača–Sredipolje/Redipuglia) in 220 kV daljnovod (DV 220 kV Divača–Padriče/Padriciano), s Hrvaško trije 400 kV daljnovodni sistemi (DV 2x400 kV Krško–Tumbri in DV 400 kV Divača–Melina), dva 220 kV daljnovoda (DV 220 kV Cirkovce–Žerjavinec in DV 220 kV Divača–Pehlin) in trije 110 kV daljnovodi (DV 110 kV Koper–Buje, DV 110 kV Ilirska Bistrica–Matulji in DV 110 kV Formin–Nedeljanec), ter z Madžarsko nova 400 kV daljnovodna povezava (DV 2 x 400 kV Cirkovce–Pince).202 Slovenski trg z električno energijo je del kooperacije SDAC (angl. Single Day Ahead Coupling), ki za izračun cene na dnevnem trgu uporablja enotno rešitev PCR (angl. Price Coupling of Regions) ter združuje evropske dnevne trge. V praksi je tako omogočen hkraten izračun cene električne energije in komercialnih čezmejnih pretokov za dan vnaprej za vse navedene trge. To pomeni neposredno dobrobit za končne odjemalce, saj boljša koordinacija med trgi z električno energijo omogoča učinkovitejšo izrabo prenosnega omrežja in še zlasti čezmejnih povezav med državami, kar je izjemno pomembno v času vse večjih obratovalnih negotovosti in pritiskov po omejevanju čezmejnega trgovanja. Kot je razvidno s spodnje slike, je ELES v sodelovanju s sosednjimi sistemskimi operaterji v zadnjih letih uspelo zadržati relativno visoke vrednosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ang. net transfer capacity – NTC) kljub izredno zahtevnim obratovalnim razmeram kot posledica vse večje integracije obnovljivih virov v elektroenergetska omrežja. Visoke vrednosti NTC štejemo za pomemben prispevek družbe ELES k integraciji trga z električno energijo, saj je ELES samo v letu 2021 omogočil kar 7,4 TWh tranzita z izvorom v mednarodnem trgovanju z električno energijo. 201 Vir: Slovenia: Energy Union factsheet, 2017, str. 5–6. 202 Vir: Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2023 do leta 2032. 284 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 63: Povprečna dnevna vrednost NTC v obdobju 2015–2021 Vir: Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2023 do leta 2032, str. 143. Povprečna izkoriščenost NTC na posamezni meji in povprečni komercialni pretok v obdobju 2018–2021 sta prikazana na spodnji sliki (Slika 64). Slika 64: Povprečne vrednosti NTC in njihova izkoriščenost med letoma 2018 in 2021 Vir: Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2023 do leta 2032, str. 145. ii. Projekcije zahtev za širitev omrežja vsaj do leta 2040 (tudi za leto 2030) Glede na izračune ENTSO-E bo Slovenija ohranila svoj tranzitni značaj in bo predvidoma še bolj izpostavljena čezmejnim pretokom moči, predvsem v smeri sever–jug. Zato bi bilo treba mejama z Avstrijo in Hrvaško v prihodnje nameniti večjo pozornost, pomembni pa še naprej ostajata tudi italijanska in madžarska meja. V določeni meri bo navedena nihanja pretokov 285 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS moči mogoče obvladovati z napravami za omejevanje pretokov moči oziroma z drugimi ukrepi, vendar pa je treba opozoriti na dejstvo, da bo v Sloveniji v primeru realizacije in uresničitve napovedi o razvoju evropskega EES v nekaj desetletjih nujno treba zagotoviti tudi dodatno interno prenosno infrastrukturo, ki bo morala slediti čezmejnim vlaganjem, na kar v svojih dokumentih opozarja tudi ENTSO-E. Zaradi navedenih ocen in projekcij sistemski operater prenosnega sistema že danes preučuje različne možnosti razvoja omrežja v smislu nadzora čezmejnih pretokov moči oziroma povečevanja prenosnih zmogljivosti in nadaljnjega odpiranja trga z električno energijo ter izpolnjevanja potrebnih pogojev za nadaljnje investicije v prenosno omrežje Republike Slovenije. Ena od rešitev je projekt GreenSwitch, v sklopu katerega se bo med drugim v RTP Podlog na 220 kV napetostnem nivoju vgradil sistem za nadzor moči na slovensko-avstrijski meji. Na drugi strani pa je s povečevanjem prenosnih zmogljivosti oziroma povečanjem uvozno/izvoznih zmogljivosti v Republiki Sloveniji v notranjem prenosnem omrežju Slovenije mogoče pričakovati povečan obseg pretokov moči, ki bodo obremenjevali notranje prenosno omrežje Slovenije. Zato bo dolgoročno treba razmišljati o posodobitvi notranjega omrežja oziroma zagotoviti njegovo okrepitev, to je prehod 220 kV omrežja na 400 kV napetostni nivo na relaciji Divača–Beričevo–Podlog–Cirkovce.

4.5.2 — Infrastruktura za prenos energije

4.5.2 Infrastruktura za prenos energije Slovenija ima relativno majhen elektroenergetski sistem z visoko razpoložljivostjo obstoječih proizvodnih enot, dobro vpetostjo prenosnega omrežja v mednarodne povezave in visoko stopnjo zanesljivosti obratovanja prenosnega omrežja ter s tem zanesljivo oskrbo z električno energijo na visoki ravni. To je mogoče zaradi aktivne modernizacije prenosnega omrežja s številnimi izvedenimi vlaganji in pomembnimi mednarodnimi projekti (GreenSwitch in tako dalje), hkrati pa operater prenosnega elektroenergetskega omrežja s projekti išče odgovore in moderne rešitve za izzive pospešenega uvajanja proizvodnje iz obnovljivih virov in potreb po zagotavljanju prožnosti. Prav tako je elektro in plinsko prenosno omrežje Slovenije v skladu s primerjalnimi študijami in v primerjavi z drugimi evropskimi operaterji prenosnih omrežij danes v vrhu po stroškovni učinkovitosti vzdrževanja in obratovanja.

4.5.3 — Ključne značilnosti obstoječe infrastrukture za prenos električne

4.5.3 Ključne značilnosti obstoječe infrastrukture za prenos električne energije in plina Infrastruktura za prenos električne energije Konec leta 2021 je skupna sistemska dolžina vodov prenosnega omrežja v lasti družbe ELES znašala 2955,4 km, pri čemer je dolžina 400 kV daljnovodov znašala 669 km, 220 kV daljnovodov 328 km in dolžina 110 kV daljnovodov 1957 km, od tega dobrih 30 km kablovodov. V prenosnem omrežju Slovenije je v transformatorskih postajah postavljenih pet različnih vrst transformacij, in sicer 400/110 kV, 400/220 kV, 400/400 kV, 220/110 kV in 110/SN kV. Prečni transformator 400/400 kV z močjo 2 x 600 MVA, ki je v RTP Divača, je bil v EES Slovenije vključen v letu 2010. Slika 65 prikazuje najbolj obremenjene daljnovode v letu 2021 glede na 95-odstotno verjetnostno mejo. Razmere kažejo, da so meddržavni daljnovodi močno obremenjeni, predvsem DV 400 kV Divača–Sredipolje/Redipuglia in DV 220 kV Podlog–Na Selu/Obersielach. Visoke obremenitve se pojavljajo tudi na 110 kV omrežjih, kjer se na določenih lokacijah 286 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS pojavljajo lokalna ozka grla. Izstopa predvsem celotna primorska regija z najvišjimi obremenitvami na 110 kV omrežju in tudi s pozitivnimi trendi naraščanja obremenitve. Slika 65: Najbolj obremenjeni daljnovodi glede na 95-odstotno verjetnostno mejo Kainachtal Obersielach (Na Selu) Ravne Heviz / Maribor Žerjavinec Cirkovce Šoštanj Okroglo Podlog Žerjavinec Beričevo Kleče Krško Redipuglia (Sredipolje) Tumbri Padriciano Nad 70% termične moči Divača (Padriče) Med 60% in 70% termične moči Med 50% in 60% termične moči Pehlin Melina Vir: Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2023 do leta 2032, str. 60. Infrastruktura za distribucijo električne energije Distribucijska omrežja obsegajo praktično 95 % vseh elektroenergetskih omrežij v Sloveniji, spodnja slika prikazuje topologijo 110 kV in srednjenapetostnih omrežij v Sloveniji. Slika 66: Topologija 110 kV in srednje napetostnih omrežij v Sloveniji Vir: EIMV, 2019. 287 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slovensko elektrodistribucijsko omrežje je 31. decembra 2021 obsegalo 845 km 110 kV, 17.858 km srednje- in 44.989 km nizkonapetostnega omrežja, 100 razdelilno transformatorskih postaj, 76 razdelilnih postaj, 16.624 transformatorskih postaj SN/NN; na omrežje je bilo priključenih 19.411 razpršenih virov skupne moči 772 MW. Konična moč posameznih EDP je v letu 2021 znašala: 744 MW (Elektro Ljubljana), 446 MW (Elektro Maribor), 347 MW (Elektro Celje), 296 MW (Elektro Primorska) in 220 MW (Elektro Gorenjska). Na distribucijsko omrežje električne energije je priključena večina uporabnikov, končnih odjemalcev in proizvajalcev električne energije, zato je vloga distribucijskega operaterja ključna z dveh vidikov, to je distribucije električne energije in opravljanja storitev za uporabnike, priključene na distribucijsko omrežje. Infrastruktura za prenos zemeljskega plina Slovenski prenosni plinovodni sistem obsega 1200 km plinovodov, kompresorski postaji v Kidričevem in Ajdovščini ter 257 merilnih regulacijskih oziroma drugih postaj. Na ključnih mestih prenosnega plinovodnega sistema so vgrajene naprave, ki omogočajo nadzor in vzdrževanje sistema. Funkcije daljinskega nadzora in vodenja se izvajajo z informacijskim in telemetrijskim sistemom. Prenosni plinovodni sistem povezuje večino slovenskih industrijskih in mestnih središč, razen obalnokraške regije, Bele krajine ter dela Notranjske in Dolenjske. Nadzor in vodenje prenosnega plinovodnega sistema se izvajata iz dispečerskega centra, ki je povezan z dispečerskimi centri operaterjev prenosnih sistemov sosednjih držav, ter s sistemskimi operaterji distribucijskih omrežij in večjimi odjemalci zemeljskega plina. Starost pretežnega dela obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja je več kakor 30 let. Slovenski prenosni plinovodni sistem je po mejnih povezovalnih točkah povezan s prenosnimi plinovodnimi sistemi sosednjih držav in je v upravljanju različnih OPS. Mejne povezovalne točke slovenskega operaterja prenosnega sistema s sosednjimi prenosnimi sistemi so: • povezava z avstrijskim OPS Gas Connect Austria na mejni povezovalni točki Ceršak, • povezava z italijanskim OPS Snam Rete Gas na mejni povezovalni točki Šempeter in • povezava s hrvaškim OPS Plinacro na mejni povezovalni točki Rogatec, • predvidena je tudi povezava z madžarskim OPS. Sestavni del prenosnega plinovodnega sistema so vstopne točke, kjer zemeljski plin vstopa v prenosni sistem, in izstopne točke, kjer zemeljski plin zapušča prenosni sistem. Ključne vstopne in izstopne točke prenosnega sistema se imenujejo relevantne točke in jih je potrdila Agencija za energijo. Za njih OPS objavlja podatke o zmogljivostih prenosnega plinovodnega sistema in jih prikazuje Slika 67. Prikazanih je pet točk, od katerih so štiri mejne povezovalne točke, ki so relevantne točke za objavo podatkov, peta relevantna točka pa je agregirani podatek o skupnem izstopu/prenosu za uporabnike v Republiki Sloveniji. 288 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 67: Shematski prikaz prenosnega plinovodnega sistema z relevantnimi točkami Vir: Plinovodi, d. o. o., 2019. i. Projekcije zahtev za širitev omrežja vsaj do leta 2040 (tudi za leto 2030) Prenos električne energije Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije do leta 2032203 je pripravljen na podlagi dolgoročne projekcije rasti prevzema električne energije iz prenosnega omrežja, načrtovane gradnje novih proizvodnih enot, širitve distribucijskega omrežja ter načrtovanih in predvidenih sprememb v evropskem prenosnem omrežju. Zato se upoštevajo stanje omrežja, potrebe po tehnoloških prenovah v objektih prenosnega sistema, potrebe proizvajalcev in odjemalcev električne energije, merila za zanesljivo in varno obratovanje prenosnega sistema ter mednarodni sporazumi in pogodbe. Splošne smernice, ki se upoštevajo pri izdelavi novih in obnovitvenih investicij, zajemajo povezovanje s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi, obvladovanje pretokov moči in zagotovitev ustreznih napetostnih razmer v celotnem elektroenergetskem sistemu Slovenije, zagotavljanje zanesljivega in varnega obratovanja v skladu s priporočili in merili ENTSO-E ter uvajanje pametnih omrežij za boljšo izkoriščenost obstoječe infrastrukture in doseganje ustrezne stabilnosti in učinkovitosti v okviru izpolnjevanja evropskih energetskih zahtev. Razvojni načrt prenosnega sistema električne energije, ki se posodablja vsaki dve leti, mora biti usklajen tudi z usmeritvami NEPN. Z aktualnim razvojnim načrtom predvidene investicije, ki med drugim vključujejo izgradnjo novih ter nadgradnjo in posodobitev daljnovodov, kablovodov, RTP, zamenjave transformatorjev, posodobitev in nadgradnjo sistemov vodenja, zaščite in meritev in drugo, je treba izvesti do leta 2032, da bo zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja Slovenije tudi v prihodnje. V pripravi je tudi že posodobitev razvojnega načrta prenosnega sistema za obdobje 2025‒ 2034, ki bo temeljila na izhodiščih, ki so upoštevane pri posodobitvi NEPN. 203 Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije od leta 2023 do leta 2032. 289 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Poleg navedenih vlaganj bo ELES tudi v prihodnje nadaljeval svoje poslanstvo in velik poudarek namenjal energetskim infrastrukturnim projektom, ki bodo med drugim pomembno prispevali k udejanjanju nacionalne in evropske energetske politike. V ta namen bo poleg vlaganj v klasične rešitve v prenosni infrastrukturi veliko aktivnosti namenjenih alternativnim rešitvam in razvojno-raziskovalnim usmeritvam, ki dopolnjujejo klasične rešitve in omogočajo med drugim tudi njihov boljši izkoristek. Izzivi na področju integracije sončnih elektrarn: Hitra rast SE bo imela za posledico velike spremembe v prenosnem sistemu. Za zagotavljanje N-1 sigurnostnega kriterija z do 8000 MW SE v letu 2040 bodo potrebna dodatna vlaganja. Če upoštevamo le klasične ukrepe, se na podlagi analiz ocenjuje, da bo v ta namen potrebno zgraditi dodatnih 300 km 110 kV povezav in vsaj 10 novih energetskih transformatorjev na prenosnem nivoju, kar predstavlja velik izziv predvsem z vidika umeščanja v prostor. Do leta 2030, ko je načrtovanih 1650 MW SE, niso predvidene eksplicitne potrebe po ojačitvah oziroma novih povezavah le zaradi SE, bodo pa le te začele naraščati v prihodnjem desetletnem obdobju, ko bo rast SE izredno velika. Resnejše potrebe po nadgradnjah transformacij se začnejo nad 2000 MW inštaliranih SE, prav tako pa bo treba razmisliti o načrtovanju novih 400/110 kV RTP na območjih z visoko proizvodnjo SE, saj vseh zamašitev ni smiselno reševati le z izgradnjo 110 kV DV. Če upoštevamo tudi naprednejše ukrepe, kot so izgradnja SE v kombinaciji s hranilniki v iznosu 25 % novih zgrajenih kapacitet (v MW), lahko te potrebe zmanjšamo za slabo polovico, kar sicer poveča stroške proizvodnje oziroma investicij v hranilnike. Glede na pretekle izkušnje z umeščanjem novih prenosnih poti v prostor, ki so časovno zamudne, bo zato nujno spodbujanje investicij v hranilnike vseh vrst, vključno z vodikovimi tehnologijami. Distribucija električne energije Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za desetletno obdobje 2023–2032204 opredeljuje obseg infrastrukture, ki jo je treba najprej zgraditi oziroma posodobiti za dolgoročno zagotovitev zanesljivega, varnega in učinkovitega elektrodistribucijskega sistema države. Vsebina razvojnega načrta distribucijskega sistema vključuje izzive, ki jih prinašajo razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije oziroma raba elektrike kot vedno bolj pomembnega energenta v prometu in ogrevanju, kar je upoštevano pri napovedih razvoja distribucijskega sistema. Upoštevan je tudi vpliv epidemije, zlasti pa vojna v Ukrajini, ki je povzročila skok cen energentov in odprla tudi vprašanja o zanesljivosti prihodnje energetske oskrbe. Za doseganje ambicioznih ciljev energetske in podnebne politike bo Slovenija morala zagotoviti boljše pogoje za pospešeni razvoj omrežja za distribucijo električne energije, ki je temelj prihodnjega prehoda v podnebno nevtralno družbo in omogoča pospešeno vključevanje naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, večjo vključenost toplotnih črpalk in izpolnjevanje zahtev, povezanih s pospešenim uvajanjem e-mobilnosti. Cilj je povečati zmogljivost, odpornost proti motnjam, naprednost in izkoriščanje prožnosti virov in bremen, priključenih na elektrodistribucijsko omrežje, v skladu s trajnostnimi potrebami uporabnikov distribucijskega sistema. V razvojnem načrtu distribucijskega omrežja je posebna pozornost namenjena izgradnji novega in rekonstrukciji obstoječega srednje- in nizkonapetostnega omrežja, saj sta ti omrežji 204 Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji, dostopen na Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji od leta 2023 do leta 2032. 290 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS s stališča neprekinjenosti oskrbe najšibkejša člena v EES, še posebej pri nadzemni izvedbi. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah bo zato prevladovala podzemna izvedba omrežij. Za pospešen razvoj omrežja za distribucijo električne energije bomo morali zagotoviti bistveno več finančnih in človeških virov. V vseh analiziranih scenarijih NEPN pričakujemo, da bodo v naslednjem desetletju izpeljane potrebne družbene spremembe in s tem povezane spremembe finančnih tokov, ki bodo znatno pospešile nujno potrebne investicije v nadgradnjo in ojačitev elektrodistribucijskega omrežja s ciljem zagotoviti pogoje za doseganje ciljev NEPN. Potreben je nadaljnji razvoj regulatornega okvira v smeri podpore prehodu v podnebno nevtralno družbo, da bodo potrjeni načrti razvoja omrežij in naložbeni načrti operaterjev omrežij lahko usklajeni in da bo delež zagotovljenih investicijskih sredstev za izvedbo potrjenih načrtov razvoja elektroenergetskih omrežij 100-odstoten. V pripravi je tudi že posodobitev razvojnega načrta distribucijskega sistema električne energije za obdobje 2025‒2034, ki bo temeljila na izhodiščih, ki so upoštevane pri posodobitvi NEPN. Pametna oziroma napredna distribucijska omrežja Uvajanje pametnih oziroma naprednih omrežij v sistem prenosa in distribucije električne energije zahteva pospešeno digitalizacijo prenosnega in distribucijskega električnega omrežja. Digitalizacija pomeni povezovanje vseh energetskih elementov prenosnega in distribucijskega omrežja z digitalnimi energetskimi in storitvenimi platformami. Pri tem morajo biti energetske in digitalne storitve na voljo štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu (24/7). Danes se energetske storitve, ki so bile včasih izključno domena prenosnih omrežij, selijo tudi na distribucijska omrežja. Digitalizirana energetska omrežja bodo omogočila nadzor nad energetskimi omrežji v skoraj realnem času ter odziv in izvajanje ukrepov v skoraj realnem času. Za ustrezne odzive potrebujemo ustrezne energetske storitve, ki bodo temeljile na odprti ponudbi in povpraševanju energetskega trga in digitaliziranem omrežju. Sistemski operater prenosnega omrežja je aktiven in uspešen na področju pridobivanja sredstev EU za izvajanje naprednih projektov – v zadnjih letih je vodil več različnih projektov EU, ki se neposredno nanašajo na tehnološka področja pametnega upravljanja elektroomrežij, in sodeloval (oziroma še sodeluje) pri njih. Tudi slovenska elektrodistribucijska podjetja uspešno sodelujejo v mednarodnih projektih. Vse to Sloveniji zagotavlja vodilno mesto na področju uvajanja sodobnih tehnologij v širši regiji in EU. V prihodnje se sicer kaže potreba po nadaljnjem razvoju platform, ki bodo povezovale lokalna pametna omrežja na državni ravni in jamčila varnost, stabilnost omrežja in dobave električne energije. Razvoj sistema naprednega merjenja v Sloveniji V Sloveniji intenzivno poteka tudi nameščanje naprednih merilnih naprav. Do konca leta 2021 je bilo skupno vgrajenih 868.255 števcev električne energije skladnih z zahtevami NMS, kar je 91 % vseh gospodinjskih in drugih merilnih mest odjemalcev na nizki napetosti. Za delovanje naprednega merilnega sistema se morajo poleg delujočega naprednega števca vzpostaviti tudi ustrezne zmogljive in zanesljive komunikacijske povezave med naprednimi števci in naprednimi merilnimi centri. Po načrtu (pripravljen v letu 2016) je bil za leto 2021 postavljen kazalnik na 83 % vključenih uporabnikov v NMS, kar bi predstavljalo 768.719 uporabnikov. V zadnjih petih letih je število končnih uporabnikov na distribucijskem področju rastlo, tako da je trenutno priključenih za 4 % več uporabnikov, kot je bilo predvideno v letu 2016. Še vedno pa je delež vključenih v NMS nad začrtanimi smernicami. V skladu z Uredbo o ukrepih in postopkih za 291 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije (Uradni list RS, št. 79/15) je treba do leta 2025 vgraditi sistemske števce, ki bodo omogočali obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema z uporabo naprednih sistemov.205 V prihodnje bo treba še večjo pozornost nameniti prizadevanjem za tehnično enostavno in cenovno ugodno zagotavljanje merilnih podatkov v (skoraj) realnem času vsem tistim akterjem na energetskih trgih, vključno s prihajajočim trgom prožnosti, ki bodo imeli zakonsko podlago za dostop do merilnih podatkov uporabnika. Z uporabo takšnih merilnih podatkov uporabnika se bo povečala možnost razvoja novih inovativnih energetskih storitev tako za končne uporabnike kakor tudi za operaterje omrežij, uporabnikom pa bo omogočena lažja grafična predstavitev njihove porabe električne energije (dostop do podatkov). Razvoj telekomunikacijske infrastrukture Za zagotavljanje podpore obratovanju elektrodistribucijskega omrežja in razvoju notranjega trga električne energije ima pomembno vlogo tudi ustrezen razvoj telekomunikacijske infrastrukture. V prihodnosti bo treba zagotoviti vzpostavitev namenskih omrežij za zagotavljanje komunikacij stroj – stroj (M2M) za distribucijsko telekomunikacijsko infrastrukturo. Namensko omrežje za ta namen pomeni zaprto omrežje, ki ponuja elektronske komunikacijske storitve M2M in ne deli virov ali ponuja storitev končnim uporabnikom. Namensko omrežje za ta namen naj temelji na optičnih in radijskih tehnologijah. Naložbe v prenosni sistem zemeljskega plina Glede na njihov namen načrtovane infrastrukture ločimo na štiri skupine projektov: • projekte za povečanje obratovalne zanesljivosti in širitev prenosnega sistema, • projekte za priključevanje novih odjemalcev zemeljskega plina, • projekte za vzpostavitev povezovalnih točk s sosednjimi operaterji in • projekte za prenos vodika. V sklop projektov, ki omogočajo povečevanje obratovalne zanesljivosti in širitev prenosnega sistema, spadajo energetske zanke, prestavitve plinovodnih odsekov zaradi posebnih poselitvenih prilagoditev in izogibanja zemeljskim plazovom. V več primerih se ti projekti lahko izkoristijo tudi za širitve in priključevanja novih občin. 205 Napredne sisteme in pomen izrazov opredeljuje 2. člen Uredbe o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije (Uradni list RS, št. 79/15). 292 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 68: Projekti za povečanje obratovalne zanesljivosti Vir: Razvojni načrt operaterja prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024–2033, str. 59. Projekti vzpostavitve povezovalnih točk (interkonekcij) s sosednjimi prenosnimi sistemi so namenjeni vzpostavitvam novih povezovalnih točk s sosednjimi sistemi, povečanju že obstoječih prenosnih zmogljivosti, vzpostavitvi povratnih tokov in izpolnjevanju infrastrukturnega standarda N-1. 293 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 69: Projekti za razvoj povezovalnih točk s sosednjimi prenosnimi sistemi Vir: Razvojni načrt operaterja prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024–2033, str. 66. Priprava prenosnega sistema na vodik in projekti za prenos vodika Operater prenosnega sistema ima v načrtu seznam ukrepov in aktivnosti za pripravo obstoječega prenosnega sistema na primešavanje vodika zemeljskemu plinu. Predvideni so ukrepi in aktivnosti za 2-, 5- in 10-odstotni delež vodika v zemeljskem plinu, za višje deleže pa je predvidena vzpostavitev namenskega vodikovega sistema, ki bo omogočal prenos čistega vodika in oskrbo z njim. Aktivnosti in ukrepi obsegajo preventivne zamenjave najstarejše opreme in opreme, ki je bolj občutljiva na obratovanje z vodikom, nameščanje dodatne opreme in sistemov za sledenje sestave plina po sistemu in nadgradnje kompresorskih postaj. Podrobnejši ukrepi bodo znani po temeljiti analizi sistema za obratovanje z izbranim deležem vodika. Vsi ukrepi in aktivnosti bodo usklajeni tako z uporabniki sistema kot tudi s sosednjimi operaterji, posodobljena bodo tudi Sistemska obratovalna navodila. 294 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ker mejna koncentracija vodika v zemeljskem plinu ne sme biti presežena, ima lokacija oddaje vodika v prenosni sistem velik vpliv na količino vodika, ki ga prenosni sistem lahko sprejme na posamezni lokaciji. Dinamika oddaje je odvisna od pretokov plina v sistemu, zato je v načrtu seznam lokacij po Sloveniji z navedbo maksimalne nazivne moči elektrolize, ki je lahko priključena na prenosni sistem na posamezni točki. Nazivna moč elektrolize se lahko še dodatno dvigne v primeru namestitve hranilnika vodika na lokaciji. Slovenija načrtuje dva dvosmerna vodikova koridorja, HU-SI-IT in HR-SI-AT, ki bosta sestavljena deloma iz obstoječe plinske in deloma iz nove vodikove infrastrukture. Za vzpostavitev koridorjev bodo uporabljeni plinovodi podvojene plinske hrbtenice, kar bo omogočalo vzpostavitev in sočasno ločeno obratovanje dveh vzporednih prenosnih sistemov, enega za plin in enega za vodik. Na ta način bo predvsem za industrijske odjemalce plina možna zamenjava plina z vodikom brez prekinjanja oskrbe z energijo in v primeru industrijskih odjemalcev brez prekinjanja proizvodnih procesov. Slika 70: Razvojni načrt operaterja prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024–2033 Vir: Razvojni načrt operaterja prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024–2033, str. 51 Izzivi na področju uplinjanja in proizvodnje sintetičnega plina Tehnologije uplinjanja in proizvodnje sintetičnega metana so že dalj časa v uporabi, razvite so različne tehnologije uplinjanja tako za uplinjanje lesne biomase kakor tudi premoga in plastičnih odpadkov. Te tehnologije so komercialno dostopne in primerne za izvedbe večjih nazivnih moči. V Evropi in širše že obratujejo postrojenja za uplinjanje lesne biomase nazivnih moči več kot 100 MW. Tudi tehnologija proizvodnje sintetičnega metana je že razvita in obstaja v več izvedbah tako v katalitičnih reaktorjih kakor tudi bioloških reaktorjih, ki so komercialno dostopni in primerni za uporabo v postrojenjih večjih nazivnih moči. Tehnologije uplinjanja in metanacije so bile že preizkušene v sklopu različnih pilotnih projektov v Evropi in širše, kjer se je izkazalo, da so primerne in dovolj zrele za širšo komercialno rabo v 295 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS postrojenjih večjih nazivnih moči, primerljivih z nazivnimi močmi večjih obstoječih termoenergetskih postrojenj. Ker se v prihodnosti pričakuje razogljičenje plinskega sektorja z namenom doseganja podnebnih ciljev in spajanja sektorjev elektrike in plina in ker bodo potrebe po shranjevanju odvečne OVE vedno večje, s tem pa tudi količine obnovljivih plinov v plinovodnih omrežjih, so potrebne dodatne raziskave in rešitve na področju vključevanja tehnologij uplinjanja in metanacije v energetske sisteme. Te obsegajo plinski in tudi elektroenergetski sektor (tehnologije power-to-gas), predvsem pa bodo bistvenega pomena nadaljnje raziskave vplivov vedno večjega deleža vodika in sintetičnega plina (SNG, angl. Synthetic Natural Gas) na dele plinovodnega omrežja in s tem povezane zanesljivosti oskrbe. Sintetični plin in vodik imata na dele omrežja zaradi drugačne sestave ter kemičnih in fizikalnih lastnosti različne vplive. Dele plinskih omrežij je tako treba spremljati ter še bolj natančno določiti in raziskati z namenom polne izrabe plinovodne infrastrukture tudi v brezogljični prihodnosti, saj se v plinskem sektorju ponuja možnost sezonske hrambe presežkov električne energije iz OVE ter transporta obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ob minimalnih stroških, saj izgradnja nove infrastrukture za prenos in distribucijo ne bo potrebna, elektroenergetski sektor pa bo razbremenjen. Raziskave in razvoj na področju proizvodnje in uporabe obnovljivih plinov v plinovodnih sistemih morajo biti prednostno usmerjene v analizo vpliva različne sestave obnovljivih plinov na plinovodna omrežja in različne vrste končnih uporabnikov. Širša uporaba zahteva celovit pogled na delovanje celotnega sektorja. Hkrati je to podlaga za aktivno delovanje na področju določanja meril, deležev in sprejemljivih sestav obnovljivih plinov v sistemih. Vodikova strategija V času posodobitve NEPN je bil izdelan predlog Vodikove strategije Republike Slovenije,206 ki opredeljuje naslednje strateške cilje Republike Slovenije glede vloge vodika pri zmanjševanju ogljičnih emisij: 1. začetek in postopno povečevanje proizvodnje nizkoogljičnega vodika, 2. povečanje izkoriščanja potenciala obnovljivih virov energije (OVE) in drugih nizkoogljičnih virov energije (NO virov) za proizvodnjo nizkoogljičnega vodika, 3. izgradnjo vodikove infrastrukture, 4. začetek in postopno povečevanje uporabe vodika v transportu, industriji in energetiki, 5. spodbujanje razvoja znanosti, raziskav in razvoja vodikovih tehnologij. V scenarijih DU so bile vključene v strategiji predvidene kapacitete elektrolizerjev vodika in količine proizvedenega vodika do leta 2050, ki jih prikazuje Slika 71. Zeleni vodik je proizveden iz modelsko ocenjenih viškov električne energije iz SE in VE in prevladuje v DU-OVE scenariju, kjer je viškov več kot v DU-JE scenariju, kjer se postopno povečuje delež rožnatega vodika, proizvedenega iz električne energije iz JE (zlasti po letu 2040). Strategija ocenjuje, da bo za potrebne investicije v vodikovo infrastrukturo že do leta 2030 treba nameniti najmanj 230 mio EUR, več kot 1150 mio EUR v najbolj intenzivnem obdobju izgradnje med letoma 2030 in 2040, skupaj do leta 2050 pa 1,8 miljarde EUR, kot prikazuje spodnja preglednica.207 206 Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete univerze v Ljubljani, december 2023. 207 V strategiji so sicer ocenjena tudi vlaganja v baterije (v NEPN že vključeno v razvoj SE in VE) ter podzemno in nadzemno skladišče ter terminal vodika, vendar ocenjujemo, da bo izvedljivost treba še podrobneje preučiti in raziskati v prihodnjih letih, zato teh stroškov nismo vključili v stroške NEPN. 296 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 71: Projekcija razvoja kapacitet elektrolizerjev in količine proizvedenega vodika iz OVE (zeleni) in jedrske energije (rožnati) Preglednica 76: Ocenjena vlaganja v vodikovo infrastrukturo [vir: Vodikova strategija] Elektrolizerji Hranilniki Vodikovod Povezovalni vodi SKUPAJ [mioEUR] in polnilnice do 2025 6 1 0 0 6 2026‒2030 89 10 115 10 223 2031‒2035 172 467 93 733 2036‒2040 66 297 60 423 2041‒2045 16 106 21 143 2046‒2050 125 106 21 252 SKUPAJ 473 11 1091 205 1779

4.5.4 — Trg električne energije in plina, cene energije

4.5.4 Trg električne energije in plina, cene energije i. Trenutne razmere na trgu električne energije in plina, vključno s cenami energije Trg električne energije Slovenski trg z električno energijo je na stičišču treh velikih evropskih trgov, nemško- avstrijskega, italijanskega in trga jugovzhodne Evrope, ki imajo tudi največji vpliv na oblikovanje cene električne energije v Sloveniji. Na prvih dveh se je v zadnjih letih hitro povečevala proizvodnja v vetrnih in sončnih elektrarnah, ki spadajo med nepredvidljive in od vremena odvisne vire energije. Dodatni vpliv na razmere na trgu je imelo dejstvo, da je večina proizvodnih objektov za izkoriščanje energije vetra in sonca vključena v nacionalne podporne sheme, zato so lahko v preteklosti na trgu ponujali zelo nizke cene električne energije. Razmere so se bistveno spremenile z rusko agresijo na Ukrajino, pri čemer smo se v drugi polovici leta 2022 zaradi omejitve dobav plina iz Rusije in posledično skokovite rasti cen električne energije začeli soočati z največjo energetsko krizo v zadnjih desetletjih. Kot eden pomembnih ukrepov za njeno obvladovanje se je v praksi pokazal enotni evropski trg z električno energijo, katerega sestavni del je vse od leta 2015 tudi Slovenija. Kot zadnja je bila v juniju 2022 v mehanizem vključena tudi na novo vzpostavljena povezava z Madžarsko. 297 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Veleprodajni trg Veleprodajni trg v Sloveniji je popolnoma odprt in liberaliziran. Na trgu se srečujejo proizvajalci, trgovci in dobavitelji električne energije. Družba Borzen, d. o. o., izvaja vlogo operaterja trga z električno energijo in evidentira vse posle oziroma pogodbe z električno energijo. Tako se evidentirajo vse pogodbeno dogovorjene obveznosti, v katerih se električna energija kupi ali proda v Sloveniji oziroma se prenese prek meje regulacijskega območja. Posamezni udeleženci lahko posle sklepajo dvostransko ali na energetskih borzah v Sloveniji ali na tujem. Energetsko borzo z električno energijo v Sloveniji izvaja družba BSP Energetska Borza, d. o. o. Na borzi poteka trgovanje za dan vnaprej in znotraj dneva. Omogočena je tudi registracija transakcij v sistem obračuna in finančne poravnave OTC-kliring. BSP je imenovani operater trga z električno energijo (NEMO). Agencija za energijo (AE) spremlja učinkovitost veleprodajnega trga v Sloveniji. AE med drugim izvaja nadzor nad preglednostjo trga na podlagi REMIT, ki je ključna podlaga za zagotavljanje celovitosti in preglednosti energetskega trga in celostni regulativni okvir za spremljanje in nadzor evropskega veleprodajnega trga z električno energijo. Koncentracija na trgu V letu 2021 je na borzi BSP trgovalo 20 domačih in tujih družb. Skupni tržni delež treh trgovcev kot kazalnik stopnje koncentracije – CR3 je znašal 80 %, skupni tržni delež petih trgovcev – CR5 pa nekoliko manj kot 90 %. Dvostranski trg Dvostransko trgovanje poteka izven organiziranega borznega trga. Izvaja se med dvema strankama, ki določita pogoje nakupa oziroma prodaje. Ker je vsebina dvostranske pogodbe dogovorna, je to najpogostejša oblika trgovanja. Pogodbe so zaprte, evidenco pa izvaja operater trga. Operater trga je v letu 2021 evidentiral 105.920 zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi s skupno količino 82,8 TWh. Glede na prejšnje leto je bilo skupno število evidentiranih zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi v letu 2020 manjše za 5,1 %, pri čemer je obseg trgovanja ostal skoraj nespremenjen, saj je bila skupna količina energije iz pogodb manjša za 0,7 %. Trgovanje na borzi za dan vnaprej Trgovanje za dan vnaprej poteka na način avkcijskega trgovanja prek trgovalne aplikacije. Produkti na tem segmentu trga so omejeni s cenovnim razponom in minimalnim količinskim intervalom. V trgovanje je vključeno tudi večregijsko spajanje trgov (Single Day Ahead Coupling – SDAC), v okviru katerega se dodeljujejo tudi razpoložljive medobmočne prenosne zmogljivosti (MPZ). Celotni obseg trgovanja v letu 2022 za dan vnaprej je znašal 9437 GWh, kar je več kot leto prej. 298 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Trgovanje na borzi v okviru dneva Obseg avkcijskega trgovanja znotraj dneva je v letu 2022 znašal 1455 GWh. Del trgovanja v okviru dneva je tudi izravnalni trg, ki sistemskemu operaterju elektroenergetskega omrežja omogoča nabavo električne energije za izravnavo sistema. Na izravnalnem trgu se izvaja sprotno trgovanje. Zaradi lažje izvedbe je slovenski izravnalni trg povezan s trgom znotraj dneva. Likvidnost veleprodajnega trga Likvidnost veleprodajnega trga ugotavlja Agencija za energijo na podlagi izračuna Churnovega faktorja. V letu 2021 se je vrednost indeksa glede na leto prej nekoliko zvišala in ohranja vrednost nad 3, kar kaže na dobro razvit slovenski veleprodajni trg z električno energijo z zmerno stopnjo likvidnosti. Končna povprečna cena dobavljene električne energije za poslovni odjem je na koncu leta 2021 znašala 97,9 EUR/MWh, kar je v primerjavi z letom prej za 11,3 % več. Cene za poslovni odjem so se zvišale v večini odjemnih skupin, a različno med njimi. Skupna cena električne energije za značilnega poslovnega odjemalca v Sloveniji v letu 2021 je bila na nominalni ravni izrazito pod povprečjem EU in obenem nižja kot v Avstriji, Italiji, Madžarski in na Hrvaškem. Glede na cenovno povprečje 27 držav EU za opazovano petletno obdobje (2017‒2021) analiza kaže, da je končna cena za gospodinjski odjem v Sloveniji v zadnjem letu zrasla v primerjavi s preteklim letom za okoli 7 odstotnih točk in prešla na razmerje do EU27, ki ga je dosegala v obdobju 2017–2019. Po drugi strani pa v Sloveniji pri poslovnem odjemu zaznavamo padec končne cene v razmerju do EU27, kar posredno nakazuje na to, da je bila rast cene za značilnega poslovnega odjemalca v EU27 v primerjavi s Slovenijo višja. Maloprodajni trg Maloprodajni trg je v celoti liberaliziran in ni regulacije maloprodajnih cen. Iz podatkov v spodnji preglednici (Preglednica 77) je razvidno, da je slovenski maloprodajni trg z električno energijo dobro razvit in da ni sistemskih ovir za njegovo delovanje. Tržna koncentracija (HHI) je primerno majhna in se v zadnjih letih rahlo povišuje (HHI leta 2020: 1236, leta 2021: 1259). Podatki o razmerah na trgu z električno energijo so javno objavljeni na spletni strani AE, kar dodatno prispeva k preglednosti delovanja trga z električno energijo v Sloveniji. 299 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 77: Osnovne informacije o delovanju maloprodajnega trga z električno energijo v Sloveniji (podatki za leto 2021, vir: poročilo Agencije za energijo) Parameter Leto 2021 Število odjemalcev (gospodinjski in poslovni odjemalci) 971.7494 Število vseh dobaviteljev EE 23 Število dobaviteljev gospodinjskim odjemalcem 17 Delež odjemalcev z regulirano ceno EE 0% Delež gospodinjskih odjemalcev EE s socialno prilagojeno ceno EE 0% Odjem EE poslovnih odjemalcev z regulirano ceno EE (GWh) 0% HHI – indeks koncentracije trga za gospodinjske in poslovne 1259 odjemalce EE Tržni delež treh največjih dobaviteljev gospodinjskim in poslovnim 57,8 % odjemalcem Delež sodobnih merilnih naprav (NMI); načrtovanih 100 % do leta 88 % 2025 Število in delež dobaviteljev, ki ponujajo pogodbe z dinamičnimi 0 cenami EE Skupno število agregatorjev na maloprodajnem trgu EE 0 Obseg in delež konične obremenitve, ki jo je mogoče aktivirati kot ni podatka aktivni odjem Delež prosumerjev (odjemalcev in hkrati proizvajalcev – 0,23 % samooskrba) Trg zemeljskega plina Ker Slovenija nima lastnih virov ali skladišč zemeljskega plina (možnosti skladiščenja plinov se preučujejo) niti terminalov za UZP, je veleprodajni trg z zemeljskim plinom v Sloveniji omejen z uvozom zemeljskega plina prek sosednjih prenosnih sistemov zemeljskega plina. Trgovci, ki so tudi uvozniki zemeljskega plina, tega prek sosednjih prenosnih sistemov dobavijo v slovenski prenosni sistem. Zemeljski plin, s katerim se trguje na veleprodajnem trgu, prihaja prek prenosnih sistemov iz sosednjih držav, ki imajo svoje vire zemeljskega plina. Slovenski veleprodajni trg se lahko oskrbuje s plinom iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Zaradi liberalizacije trga prihaja do zmanjšanja števila dolgoročnih pogodb, sklenjenih neposredno s proizvajalci zemeljskega plina iz Rusije. Zamenjale so jih kratkoročne pogodbe, sklenjene na plinskih vozliščih, borzah in drugih točkah v EU. V letu 2021 je bilo 77,3 % zemeljskega plina kupljenega na podlagi kratkoročnih pogodb. Ročnost pogodb oziroma razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi pogodbami lahko vpliva na zanesljivost oskrbe, saj bi lahko v primeru pomanjkanja plina prišlo do nezadostne oskrbe, če na sprotnih trgih ne bi bilo mogoče zakupiti potrebnih količin. Distribucija zemeljskega plina se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba (GJS) dejavnost operaterja distribucijskega sistema za oskrbo odjemalcev široke potrošnje na območjih mest in naselij ter kot distribucija industrijskim in poslovnim odjemalcem na območjih zaprtih distribucijskih sistemov. Po podatkih Agencije za energijo208 se je v letu 2021 distribucija zemeljskega plina v obliki GJS izvajala v 85 občinah na večjem delu urbanih območij 208 Vir: Agencija za energijo, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2021. 300 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slovenije z izjemo Primorske. Dejavnost distribucije zemeljskega plina je opravljalo 13 operaterjev distribucijskih sistemov. Stanje na veleprodajnem trgu zemeljskega plina Veleprodajni trg zemeljskega plina Trg z zemeljskim plinom v Sloveniji je odprt in liberaliziran. V Sloveniji ni borze za trgovanje z zemeljskim plinom, trgovanje s produkti znotraj dneva (within-day) in dan vnaprej (day ahead) poteka prek storitve virtualne točke, ki jo udeležencem trga ponuja operater prenosnega sistema zemeljskega plina. Koncentracija trga zemeljskega plina V Sloveniji je prisotnih 18 družb, ki transportirajo plin v državo. Tržni delež družbe z največjem deležem uvoza zemeljskega plina v Slovenijo znaša 49,9 %. 95 % celotnega uvoza zemeljskega plina v Slovenijo zagotovi osem družb z največjimi tržnimi deleži, 60 % celotnega uvoza pa pokrijeta le dve družbi z najvišjim tržnim deležem. Uporabnikom sistema dobavlja zemeljski plin 23 družb. Največji tržni delež posamezne družbe znaša 43,7 %. 95 % celotnega odjema uporabnikov sistema dobavi devet največjih družb, 60 % celotnega odjema pa pokrijejo tri največje družbe. Skupni delež trga štirih največjih plinskih družb na trgu (Four-Firm Concentration Ratio – CR4) znaša 75,2 %. Likvidnost trga zemeljskega plina Na virtualni točki, prek katere poteka trgovanje z zemeljskim plinom, sodeluje 12 trgovcev. V letu 2021 je bilo za 1,867 TWh trgovalnih količin na virtualni točki, medtem ko trgovanja s količinami prek posredniške trgovalne platforme ni bilo. Churnov faktor za leto 2018 je 1,01. Uvoz in izvoz V letu 2021 je bilo v Slovenijo uvoženega 12,015 TWh zemeljskega plina, izvoz pa je znašal 1,829 TWh. Uvoz v Slovenijo je mogoč prek treh mejnih točk, izvoz pa prek dveh. Tehnične zmogljivosti v MWh/dan so prikazane v spodnji preglednici. Preglednica 78: Osnovne informacije o tehničnih zmogljivostih uvoza in izvoza zemeljskega plina v Slovenijo Vstopna tehnična Izstopna tehnična Mejna točka zmogljivost v MWh/dan zmogljivost v MWh/dan Ceršak (Avstrija/Slovenija) 139.867 / Rogatec (Slovenija/Hrvaška) 7.697 98.922 Šempeter (Slovenija/Italija) 38.992 25.769 Povpraševanje in dobava V letu 2021 je povpraševanje po zemeljskem plinu v Sloveniji znašalo 10.127 TWh. Celotna količina je bila uvožena iz tujine, in sicer 85,1 % iz Avstrije, 13,6 % iz Rusije, 1,1 % iz Hrvaške in 0,2 % iz Italije. Slovenija lastnih proizvodnih enot zemeljskega plina nima in tako je tudi 301 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS proizvodnja za leto 2021 znašala 0 TWh. V Sloveniji prav tako ni proizvodnih enot bioplina, vodika ali sintetičnega plina, ki bi bile priključene na plinovodno omrežje, in tudi proizvodnja plina iz obnovljivih virov je znašala 0 TWh. V Sloveniji prav tako nimamo na voljo skladišč zemeljskega plina in postrojenj za proizvodnjo UZP. Kriza v Ukrajini je povzročila diverzifikacijo dobavnih poti in dobavnih virov, kar je povzročilo povišanje deleža dobavljenega plina iz Italije in zmanjšalo delež dobavljenega plina iz Rusije. Drugi pomembni dejavniki Operater prenosnega plinskega sistema zagotavlja določene podporne mehanizme za spodbujanje rabe plinov obnovljivega izvora in alternativnih goriv v prometu: • z namenom spodbujanja uporabe plina iz obnovljivih virov, operater prenosnega sistema pri obračunu omrežnine faktor obnovljivih virov upošteva kot popust pri izračunu omrežnine; • z namenom spodbujanja alternativne uporabe plina v prometu, operater prenosnega sistema pri obračunu omrežnine faktor stisnjenega zemeljskega plina upošteva kot popust pri izračunu omrežnine. Stanje na maloprodajnem trgu zemeljskega plina Slovenski maloprodajni trg obsega končne odjemalce na distribucijskem in prenosnem sistemu. Cene na maloprodajnem trgu so neregulirane za vse vrste odjemalcev. Distribucijski sistem obsega 122.400 gospodinjskih odjemalcev, 49 odjemalcev v zaprtih distribucijskih sistemih in 14.600 gospodarskih javnih služb. Na prenosni sistem je priključenih 143 poslovnih odjemalcev. Povprečna raba gospodinjskih odjemalcev znaša 10.700 kWh letno. Herfindahl- Hirschman Index za trg zemeljskega plina znaša 2364. Tržni delež treh največjih dobaviteljev znaša 66 %. Delež odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja zemeljskega plina, je 3,2 %. Odjemalci na distribucijskem plinskem sistemu so merjeni v glavnem s klasičnimi plinskimi števci, ki jih najmanj enkrat letno odčita operater distribucijskega sistema, medtem ko ima odjemalec možnost kadarkoli sporočiti odčitek števčnega stanja operaterju distribucijskega sistema ali dobavitelju. Delež pametnih števcev je zanemarljiv. Cilji razvoja trga zemeljskega plina Z namenom doseganja ciljev podnebnih sporazumov bomo tudi v Sloveniji upoštevali smernice in priporočila Evropske komisije in ENTSO-G za postopno nadomeščanje deleža zemeljskega plina z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini, kot so vodik in biometan ter sintetični plin (SNG, angl. synthetic natural gas). Za ustrezen preboj teh plinov v energetsko bilanco bo potreben razvoj trga teh plinov, ki bo lahko obstajal v sklopu trga zemeljskega plina ali pa kot samostojni trg. Na trgu dostopni obnovljivi in nizkoogljični plini bodo na voljo dobaviteljem, ki bodo te pline dobavljali končnim odjemalcem v različnih sektorjih in s tem prispevali k razogljičenju posameznega sektorja in nižjemu ogljičnemu odtisu posameznega končnega odjemalca. Razvoj likvidnega trga z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini bo prispeval k povečevanju ponudbe in deleža teh plinov pri oskrbi s plinom in posledično k znižanju njihove cene, s čimer bo njihova proizvodnja postala komercialno bolj zanimiva. S tem se povečajo tudi možnosti za razvoj domače proizvodnje obnovljivih in nizkoogljičnih plinov kot tržne dejavnosti, s katero se bodo lahko ukvarjala domača neregulirana energetska podjetja. 302 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS K razvoju trga obnovljivih in nizkoogljičnih plinov bo še naprej prispeval operater prenosnega sistema z upoštevanjem popusta pri omrežnini v primeru prenosa obnovljivih plinov. Operater plinskega sistema bo lahko sodeloval v pilotnih projektih za proizvodnjo obnovljivih in nizkoogljičnih plinov le s soglasjem Agencije za energijo. Takšni pilotni projekti bodo namenjeni iskanju odgovorov na vprašanja glede pogojev za priključitev večjih proizvodnih objektov na plinovodni sistem, ki jih bodo po tržni uveljavitvi gradila neregulirana podjetja. S tem bodo operaterji plinskih sistemov lahko še naprej zagotavljali varno in zanesljivo dobavo plina z različnimi deleži obnovljivih in nizkoogljičnih plinov. Za razvoj trga obnovljivih in nizkoogljičnih plinov bo treba vzpostaviti sistem njihovega certificiranja, ki bo omogočil proizvajalcem in kupcem trgovanje in dokazovanje njihovega izvora.

4.5.5 — Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj

4.5.5 Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) Projekcije cen energentov so podane v poglavju 4.1 Predvideni razvoj glavnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na energetski sistem in trende emisij TGP, podpoglavje iii. Svetovni energetski trendi, mednarodne cene fosilnih goriv, cena ogljika v sistemu EU-ETS.

4.6 — Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost

4.6 Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost i. Trenutne razmere v sektorju nizkoogljičnih tehnologij in, kolikor je mogoče, njegov položaj na svetovnem trgu (potrebna je analiza na ravni Unije ali svetovni ravni) Spodbujanje prehoda v podnebno nevtralno družbo (PND) Z namenom zmanjševanja emisij TGP, povečevanja energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov je bilo v Sloveniji sprejetih več operativnih programov, ki predvidevajo različne ukrepe za spodbujanje podjetij za prehod v PND. Ključni instrumenti na področju zelene gospodarske rasti so spodbujanje raziskav in inovacij za prehod v PND, spodbujanje podjetništva za prehod v PND in demonstracijski projekti. Program evropske kohezijske politike (EKP) obdobju 2021‒2027 v Sloveniji (2022) je usmerjen v spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, s poudarkom na ukrepih za večjo odpornost gospodarstva in družbe, pospešitev prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse. Kohezijska sredstva za Slovenijo v sedemletnem obdobju znašajo 3,2 mrd EUR. Za cilj politike 1, Konkurenčnejša in pametnejša Evropa, bo namenjenih 727 mio EUR, od tega 436,5 mio EUR za raziskave in razvoj, 183,2 mio EUR za mala in srednje velika podjetja in 107 mio EUR za digitalizacijo. V okviru cilja politike 2, bolj zelena, nizkoogljična Evropa, je predvidenih za 793 mio EUR naložb, od tega 103 mio EUR za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer bo poudarek na energetski prenovi stavb, 168 mio EUR bo namenjenih za naložbe v OVE in s tem povezanim razvojem pametnih energetskih sistemov, omrežij in hrambe, v okviru drugih projektov v višini 194 mio EUR pa bodo namenjena tudi sredstva za spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo in trajnostno urbano mobilnost. Izboljšanje trajnostne (čez)regionalne mobilnosti in povezljivosti je v ospredju cilja politike 3, Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti, za katerega bo namenjenih 511 mio EUR. V okviru 303 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS kohezijskih sredstev bo iz Sklada za pravični prehod namenjenih 294 mio EUR za prestrukturiranje in zeleni prehod dveh premogovniških regij v Sloveniji (cilj politike 6, Evropa za pravični prehod). Med operacijami strateškega pomena za Slovenijo v obdobju 2021‒2029 je na prvem mestu med sedmimi operacijami poudarjena nadgradnja ključnih raziskovalnih infrastruktur, pri čemer ukrep obsega nadgradnjo RIUM, nadgradnjo HPC zmogljivosti in nakup vrhunske raziskovalne opreme, vzpostavitev Tehnološko inovacijskega centra INNOVUM in izgradnjo nove Fakultete za strojništvo. V letu 2021 je Slovenija sprejela Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki je bil spremenjen leta 2023. V okviru spremenjenega NOO je predvidenih skupno 2,68 mrd EUR sredstev, od tega 1,49 mrd EUR nepovratnih sredstev in 1,07 mrd EUR posojil. Za doseganje ciljev evropskega načrta REPowerEU je v NOO predvidenih še dodatnih 122 mio EUR nepovratnih sredstev. Za doseganje ciljev zelenega prehoda je v NOO do leta 2026 predvidenih kar 1.313 mio EUR ali 48,88 % sredstev. Preglednica 79: Predvidena sredstva v NOO za področje zelenega prehoda po posameznih komponentah Znesek virov Delež Komponenta [mio EUR] [%] OVE in URE v gospodarstvu 141 5,25 Trajnostna prenova stavb 65 2,43 Čisto in varno okolje 284 10,59 Trajnostna mobilnost 548 20,40 Krožno gospodarstvo – učinkovita 22 0,83 raba virov Raziskave, razvoj in inovacije 31 1,14 Dvig produktivnosti, prijazno 51 1,91 poslovno okolje za investitorje Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno 12 0,43 dediščino Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici 61 2,29 in zeleni prehod REPowerEU 97 3,61 Skupaj 1.313 48,88 Vir: 1. Sprememba Načrta za okrevanje in odpornost | GOV.SI, 2. Povzetek_spremembe_NOO_april_2024.pdf (gov.si). Iz programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2022 in 2023 (Uradni list RS, št 138/22) sledi, da bo za boj proti podnebnim spremembam namenjenih 542,8 mio EUR sredstev, od tega 15,5 mio EUR za raziskave, inovacije in konkurenčnost, in sicer za tehnološke inovacije, razvoj in demonstracije na področju nizkoogljičnosti (2,1 mio EUR), digitalno preobrazbo prostora in okolja (5,1 mio EUR), zelena delovna mesta (2,9 mio EUR), izvedbo programov Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije prek prehoda v krožno gospodarstvo (2,3 mio EUR), podnebne cilje in vsebine v vzgoji in izobraževanju (2,75 mio EUR), LIFE BioTHOP (0,016 mio EUR), LIFE Turn to e-Circular (0,283 mio EUR) in LIFE HIDAQUA (0,074 mio EUR). 304 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije in sklad za inovacije Evropski parlament v Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 6. februarja 2018 o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije (2017/2084(INI)) ugotavlja, da so raziskave, razvoj in inovacije na področju čiste energije izrazito odvisne od stabilnega trga ter predvidljivosti in zanesljivosti regulativnega okvira. Za stabilen regulatorni okvir pa je potrebna zahtevna in uresničljiva dolgoročna vizija politike, vključno s cilji in zavezami glede energije in podnebja, trajnostnimi ciljno usmerjenimi spodbudami in lastniškim kapitalom, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje med tehnologijami, s tem pa spodbudili inovacije, olajšali dobavo energije, zmanjšali ovire za vstop na trg ter omogočili, da inovacije na področju čiste energije dosežejo potrebno kritično maso za uporabo na trgu. Resolucija poudarja, da je treba več pozornosti nameniti presečnim medsektorskim sistemskim inovacijam na področju energije, pa tudi spodbujanju izobraževanja in podjetništva, saj inovacij ne pospešuje le tehnologija. Resolucija Evropskega parlamenta predvideva razvoj sistemskega pristopa tako, da bo vanj mogoče učinkovito vključiti različne rešitve, ki so na voljo ali ki se še razvijajo, zlasti glede energetske učinkovitosti in vključevanja OVE, in poziva k uporabi evropskih tehnoloških in inovacijskih platform, da bi prepoznali prihodnje inovacije na področju čiste energije, ki bi bile primerne za ciljno usmerjeno podporo. S spremenjeno direktivo o sistemu EU za trgovanje z emisijami (Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19. 3. 2018, str. 3) je bila leta 2018 zagotovljena pravna podlaga za nov sklad za inovacije, ki bo zagotovil financiranje za inovativne nizkoogljične industrijske in energetske tehnologije v obdobju do leta 2030. Tehnologije, ki bodo prejemale podporo iz sklada za inovacije, bi morale pripravljati prebojne rešitve ali biti dovolj zrele za predkomercialno demonstracijo. Do leta 2030 naj bi iz sklada razdelili okrog 10 mrd za manjše (do 7,5 mio EUR) in večje projekte (nad 7,5 mio EUR). V letu 2023 je bil objavljen tretji razpis v okviru 100 mio EUR nepovratnih sredstev za manjše projekte z naložbami v osnovna sredstva med 2,5 in 7,5 mio EUR na področju energije iz obnovljivih virov, razogljičenja energetsko intenzivnih panog, shranjevanja energije ter zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljikovega dioksida. V Sloveniji se je v predizbor za financiranje iz inovacijskega sklada leta 2021 uvrstil projekt BEAR Steklarne Hrastnik in Kemijskega inštituta Ljubljana. Cilj projekta v energetsko intenzivni industriji je razvoj nove hibridne električne peči za proizvodnjo embalažnega stekla z 40-odstotnim deležem električne energije in proizvodnjo 170 ton stekla dnevno. Projekt naj bi prispeval k več kot 50-odstotnemu zmanjšanju porabe zemeljskega plina glede na obstoječo tehnologijo in k 35-odstotnemu prihranku emisij toplogrednih plinov (96.384 tone CO2 v prvih 10 letih delovanja). Inovativni projekti na področju energije, ki prispevajo k prehodu EU na nizkoogljično energijo, zahtevajo boljše naložbeno okolje. V zvezi s tem je bila leta 2018 sprejeta uredba o upravljanju energetske unije, katere namen je, da bodo vsi elementi energetske unije koordinirano in koherentno upoštevani in da bodo do leta 2030 uresničeni podnebni in okoljski cilji v okviru mednarodnih zavez. Uredba predvideva, da bodo države članice pripravile ter Komisiji predložile nacionalne dolgoročne razvojne strategije za nizkoogljično gospodarstvo, ki bodo podprte s stabilnimi politikami in predpisi za spodbujanje in podpiranje uporabe energije iz obnovljivih virov ter nadaljnjega zmanjševanja emisij. 305 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Za večje inovativne demonstracijske projekte na področju nizkoogljične energije v skladu s priporočili posebnega poročila Evropskega računskega sodišča209 bi morala Komisija v primerih, ko so v okviru predlaganega sklada za inovacije in drugih ustreznih centralno upravljanih programov EU za financiranje predloženi veliki, kapitalsko intenzivni projekti, ki potrebujejo kombinacijo nacionalne podpore in podpore EU, oceniti njihovo usklajenost z nacionalnimi podnebnimi in energetskimi načrti ter pred dodelitvijo sredstev EU od držav članic pridobiti jasne in pregledne zaveze.

4.6.1 — Trenutna raven javne in, kadar je na voljo, zasebne porabe za

4.6.1 Trenutna raven javne in, kadar je na voljo, zasebne porabe za raziskave in inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij, trenutno število patentov in trenutno število raziskovalcev Podatki o raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD) za leto 2021 kažejo, da je bilo v Sloveniji za RRD v vseh sektorjih skupaj, v katerih se je izvajala ta dejavnost, porabljenih 1.113 mio EUR ali 2,13 % BDP. V primerjavi s prejšnjim letom (to je 2020) so se ta sredstva nominalno povečala za 10,4 % ali 105 mio EUR, če jih izrazimo kot delež BDP, pa so se zmanjšala za 0,02 odstotne točke. V absolutnem znesku so se sredstva za RRD najizraziteje povečala v poslovnem sektorju (ki sicer porabi za izvajanje RRD največ sredstev); nominalno so bila namreč sredstva za RRD v poslovnem sektorju za 77,2 mio EUR ali 10,5 % višja kot v prejšnjem letu (SURS, 2023). Slika 72: Delež bruto domačih izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu, Slovenija 3,00 2,57 2,58 2,42 2,37 2,20 2,50 2,06 2,01 2,05 2,15 2,13 1,82 1,87 1,95 2,00 1,63 % BDP 1,50 1,00 0,50 0,00 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Leto Vir: SURS, 2023. Preglednica 80, ki prikazuje bruto domače izdatke za RRD glede na vire financiranja v letu 2021, kaže, da največji delež za RRD namenijo gospodarske družbe (skoraj 50 %), sledijo jim viri iz tujine (26 %) in državni viri (24 %). 209 Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča: Demonstracija komercialnega zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida ter inovativnih obnovljivih virov energije v EU: načrtovani napredek v preteklem desetletju ni bil dosežen, 2018. 306 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 80: Bruto domači izdatki za RRD glede na vire financiranja v obdobju 2012‒ 2021 v Sloveniji 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2021 (v 1.000 EUR) [%] Vir financiranja – 928.306 995.006 890.231 853.067 811.953 802.291 892.724 990.698 1.007.493 1.112.490 100,00 SKUPAJ Gospodarske 577.610 596.981 608.828 590.398 562.259 433.766 462.689 514.421 498.709 542.094 48,73 družbe Državni viri 266.190 251.263 193.930 169.644 163.940 183.339 211.630 244.903 252.570 270.405 24,31 Visoko šolstvo 4.021 3.236 4.572 2.893 3.204 3.630 4.086 4.662 7.490 5.769 0,52 Zasebne 994 194 422 66 46 3.568 1.389 339 590 459 0,04 nepridobitne org. Viri iz tujine 79.491 83.330 82.479 90.066 82.505 177.988 212.929 226.373 248.135 293.764 26,41 Vir: SURS, 2023. Preglednica 81, ki prikazuje bruto domače izdatke za RRD v Sloveniji, ki prihajajo iz državnih virov v obdobju 2012–2021, kaže, da se je od leta 2012 delež državnih virov v bruto domačih izdatkih za RRD zmanjševal do leta 2015, ko se je začel postopoma povečevati. V letu 2021 se je delež glede na predhodno leto zmanjšal za 0,76 odstotne točke. Preglednica 81: Bruto domači izdatki za RRD v Sloveniji, ki prihajajo iz državnih virov v obdobju 2012–2021 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Vir financiranja – SKUPAJ 928.306 935.006 890.231 853.067 811.953 802.291 892.724 990.698 1.007.493 1.112.490 (v 1.000 EUR) Državni viri (v 1.000 EUR) 266.190 251.263 193.930 169.644 163.940 183.339 211.630 244.903 252.570 270.405 Državni viri (v %) 28,67 26,87 21,78 19,89 20,19 22,85 23,71 24,72 25,07 24,31 Vir: SURS, 2018. Po podatkih končnega proračuna je Slovenija v letu 2021 namenila za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) 264,4 milijona EUR državnih proračunskih sredstev, kar je za 20,8 mio EUR ali za 8,5 % več kot v prejšnjem letu. Obseg proračunskih sredstev za RRD se tako povečuje že od leta 2015. Pri tem je delež državnih proračunskih sredstev za RRD v BDP v letu 2021 glede na leto 2020 ostal praktično nespremenjen – znašal je 0,51 % slovenskega BDP. Začetni proračun za leto 2022 je predvideval za RRD več sredstev, kot jih je bilo v letu 2021. Začetna sredstva iz državnega proračuna predvidena za izvajanje RRD v letu 2022 so znašala 314,2 mio EUR, kar je za 50 mio EUR več sredstev, kot jih je država dejansko namenila za RRD v letu 2021 (SURS, 2022).210 210 SURS, 2022, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, realiziran proračun 2021 in začetni proračun 2022 (popravek), dostopno na https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10668. 307 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Od državnih proračunskih sredstev, namenjenih v letu 2021 za RRD, je bila skoraj polovica (48,1 %) namenjena za splošni napredek znanja. Naslednja po višini dodeljenih sredstev so bila sredstva za zdravje (12,4 %) ter za industrijsko proizvodnjo in tehnologijo (11,3 %). Velika večina državnih proračunskih sredstev za RRD za leto 2021, natančneje 91,6 %, je bila namenjena za izvajanje RRD v državnem in visokošolskem sektorju; 52,8 % je prejel državni, 38,9 % pa visokošolski sektor. Preostala desetina sredstev za RRD pa je bila v letu 2021 usmerjena v poslovni (6,8 %) in zasebni nepridobitni sektor (0,8 %) ter v tujino (0,8 %) (SURS, 2023). Slika 73: Državna proračunska sredstva za RRD v Sloveniji v obdobju 2012‒2021 300 264 v mio EUR 244 250 220 190 192 175 161 160 163 171 200 150 100 50 0 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Leto Vir: SURS, 2023. V letu 2021 je bilo med vsemi 25.363 fizičnimi osebami, redno zaposlenimi v RRD, 16.282 raziskovalcev (ali 64 %). Če obseg dela, ki so ga v RRD opravili v letu 2021 redno zaposleni in zunanji sodelavci, izrazimo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ), s čimer preprečimo podcenitev ali precenitev podatkov o zaposlenih v RRD, vidimo, da so vsi skupaj, ki so delali v RRD, opravili delo, ki bi ga opravilo 17.396 oseb s polnim delovnim časom, od tega bi bilo 11.068 raziskovalcev (64 %) (SURS, 2023). Podatki tudi kažejo, da so ženske med raziskovalci še vedno v manjšini. Med vsemi, ki so delali v letu 2021 kot raziskovalci (izraženo v fizičnih osebah), je bilo 34 % žensk. Analiza zaposlitev raziskovalk in raziskovalcev v letu 2021 v treh najpomembnejših sektorjih kaže, da je bil največji delež žensk med raziskovalci v državnem sektorju (50 %), 45 % raziskovalk je bilo v visokošolskem sektorju, delež raziskovalk v poslovnem sektorju (25 %) pa je bil znova izrazito majhen (SURS, 2023). Slovenija natančnih podatkov o številu patentov na področju nizkoogljičnih tehnologij nima. V nadaljevanju so tako navedeni le nekateri delni podatki, ki so javno dostopni. Eko inovacijski indeks za Slovenijo kaže viden napredek Slovenije in zmanjševanje zaostanka za EU27 po letu 2018 (EC, 2022). Slovenija leta 2022 sodi v skupino povprečnih inovatork in zaostaja za sosedama Avstrijo in Italijo, ki sta v skupini držav vodilnih eko-inovatork. 308 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 74: Eko-inovacijski indeks za EU in Slovenijo v letih 2013–2022 140 120 100 80 60 40 20 0 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Eko inovacijski indeks EU Eko inovacijski indeks Slovenija Vir: EC (2022). European Eco-Innovation Scoreboard, 2022. Od petih elementov indeksa dosega najboljše relativne rezultate glede na EU pri eko- inovacijskih dejavnostih (indeks 138,2), relativno najslabše pa pri družbeno-ekonomskih rezultatih (indeks 97,1) (Vrabec in Hranilovic, 2022). Slovenija na področju eko-inovacijskih indikatorjev dosega najboljše rezultate pri eko-inovacijskih znanstvenih publikacijah ter pri zaposlenosti na področju varovanja okolja in upravljanja naravnih virov. Najslabše pa se uvršča pri eko-inovacijskih patentih in pri dodani vrednosti na področju varovanja okolja in upravljanja naravnih virov. 309 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 82: Eko-inovacijski indeks po komponentah za Slovenijo in primerjava z EU leta 2022 Vrednost kazalnika Relativna vrednost Kazalnik kazalnika glede na EU Eko-inovacijski indeks (vrednost) 0,480 115,9 Eko inovacijski inputi (normalizirana vrednost) 0,672 122,3 Državni izdatki za okoljske in energetske raziskave 0,05 % 105,7 in razvoj (% BDP) Vsi raziskovalci in zaposleni v RRD (% skupno 1,66 % 146,2 zaposlenih) Eko-inovacijske dejavnosti (normalizirana 0,459 138,2 vrednost) Število certifikatov 14001 (na milijon prebivalcev) 234,2 138,2 Eko-inovacijski output (normalizirana vrednost) 0,551 133,4 Eko-inovacijski patenti (na milijon prebivalcev) 12,3 41,3 Eko-inovacijske znanstvene objave (na milijon 30,3 433,4 prebivalcev) Rezultati učinkovitosti virov (normalizirana 0,375 102,6 vrednost) Materialna produktivnost (BDP/domača poraba 2,0 132,2 materialov, v €/kg) Vodna produktivnost (BDP/celotno pridobivanje 61,3 108,9 čiste vode, v €/m3) Energetska produktivnost (BDP/bruto domača 6,4 85,8 poraba energije, v €/toe) Produktivnost emisij TGP (BDP/CO2e) 3,8 126,1 Družbeno-ekonomski rezultati (normalizirana 0,406 97,1 vrednost) Izvoz proizvodov eko-panog (% celotnega izvoza) 1,97 % 81,0 Zaposlenost na področju varstva okolja in v dejavnostih ravnanja z viri (% celotne 3,21 % 163,4 zaposlenosti) Dodana vrednost na področju varstva okolja in 1,61 % 60,1 dejavnostih ravnanja z viri (% BDP) Vir: Vrabec, N., Hranilovic, M. (2022): Eco-Innovation Country Profile 2022: Slovenia. Ecorys. iii. Razčlenitev trenutnih cenovnih elementov, ki sestavljajo tri glavne cenovne komponente (energija, omrežje, davki/dajatve) Struktura cene električne energije Trg z električno energijo je odprt in konkurenčen, zato na končne cene električne energije vplivajo tržne razmere in dejavniki. Agencija za energijo sproti spremlja cene na trgih gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev, saj od dobaviteljev na mesečni ravni pridobiva podatke o cenah oziroma ponudbah na maloprodajnem trgu. Trg večjih poslovnih odjemalcev agencija analizira na polletni in letni ravni na podlagi podatkov iz sistema EPOS (poročevalski sistem za e-poročanje podatkov izvajalcev energetskih dejavnosti), ki ga upravlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije. 310 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Na sliki spodaj je prikazana analiza strukture končnih cen dobavljene električne energije za značilne gospodinjske odjemalce. Končni znesek za plačilo dobavljene električne energije za odjemalca je sestavljen iz (Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 131): • cene električne energije, ki se oblikuje prosto na trgu, • omrežnine (omrežnine za prenos in omrežnine za distribucijo), • prispevkov (prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz OVE, prispevek za energetsko učinkovitost in prispevek za delovanje operaterja trga), • trošarine na električno energijo in davka na dodano vrednost (DDV). Slika 75: Gibanje končne cene električne energije v Sloveniji za značilnega gospodinjskega odjemalca v obdobju 2019–2023 Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 131. Končna cena za omenjenega značilnega gospodinjskega odjemalca se je v letu 2023 zvišala le za 20,3 %, saj je za blaženje energetske krize veljala omejitev najvišje cene električne energije za gospodinjske odjemalce, prispevek OVE in SPTE se je plačeval le v višini 50 %, od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023 je bila znižana stopnja DDV, do konca leta 2023 pa je bila v veljavi nižja trošarina. Na končno ceno je tako najbolj vplival 24 odstotni dvig cen energije glede na cene leta 2022. Končna cena dobavljene električne energije brez davka na dodano vrednost za povprečen poslovni odjem je v drugi polovici leta 2023 znašala 215,6 EUR/MWh, kar predstavlja 21,4 % zvišanje glede na leto 2022 (Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 132). 311 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Značilni gospodinjski odjemalec v Sloveniji je plačeval nižjo končno ceno električne energije od povprečne cene v EU, pa tudi manj kot odjemalci v Italiji, vendar več kot na Hrvaškem in Madžarskem. Poslovni odjemalci pa so plačevali nekoliko višjo ceno od povprečne cene v EU, a nižjo od vseh sosednjih držav (Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 134). Struktura cene zemeljskega plina Slika spodaj prikazuje končne cene zemeljskega plina v letih 2022 in 2023 za značilne gospodinjske odjemalce zemeljskega plina D2 z letno porabo od 5556 do 55.556 kWh v Sloveniji in državah EU. V Sloveniji so se končne cene zemeljskega plina v letu 2023 povečale za 27,3 % glede na cene v letu 2022, nekoliko manj od evropskega povprečja ter Avstrije in Italije, ter bistveno več kot v sosednji Madžarski in Hrvaški, kjer ni bilo znatnih sprememb cen v obdobju (Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 275). Slika 76: Končna cena zemeljskega plina za značilnega gospodinjskega odjemalca D2 z vsemi davki in dajatvami za Slovenijo in sosednje države EU v letih 2022 in 2023 Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 275. Slika spodaj kaže polletno gibanje cen zemeljskega plina z vsemi davki in dajatvami v letih 2022 in 2023 v Sloveniji in državah EU za velike industrijske odjemalce zemeljskega plina I3 z letno porabo od 2.777.800 do 27.778.000 kWh. Cene so se leta 2023 postopno umirjale in na letni ravni znižale za 0,7 %, kar je bilo primerljivo s povprečnimi cenami v EU 27, razen Madžarske pa višje kot v sosednjih državah. (Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 277). 312 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 77: Končna cena zemeljskega plina z vsemi davki in dajatvami za značilnega industrijskega odjemalca I3 za Slovenijo in posamezne države EU v letih 2022 in 2023 Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 278. Na spodnjih dveh slikah je prikazana struktura končne cene za značilne gospodinjske in poslovne odjemalce, priključene na distribucijske sisteme v obdobju 2021–2023. V vseh porabniških skupinah je prišlo do primerljivega velikega povečanja cene zemeljskega plina (energije), sicer pa ni prišlo do znatnih sprememb pri višini omrežnine, dajatev in davkov. Slika 78: Struktura končne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v obdobju 2021–2023 Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 278. 313 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 79: Struktura končne cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce v obdobju 2021–2023 Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2023, str. 279. iv. Opis energetskih subvencij, tudi za fosilna goriva Subvencije v energetiki Subvencije v energetiki so v letu 2021 znašale 128 mio EUR (v tekočih cenah). Nanašajo se zgolj na podporo za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE. Tabelarični prikaz strukture izplačanih subvencij po letih v obdobju 2010 do 2021 prikazuje spodnja preglednica. Preglednica 83: Podeljene subvencije v energetiki v obdobju 2010‒2021 Subvencije za OVE in URE [mio EUR v tekočih cenah] 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 49 70 90 119 131 147 146 144 135 123 125 128 Vir: Analiza IJS - CEU, zbirka podatkov Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije – Direktorat za energijo.211 Spodbude, ki so v nasprotju s ciljem zmanjšanja emisij TGP Spodbude, ki so v nasprotju s ciljem zmanjšanja emisij TGP, skozi leta nihajo. Do leta 2017 so vztrajno rasle, nato pa so začele postopno upadati. V letu 2021 pa je pri spodbudah, ki so v nasprotju s ciljem zmanjšanja emisij TGP, znova vidna rast. Vračila trošarin za dizelsko gorivo so v letu 2021 še vedno največja po deležu (74 %), od teh jih je največ namenjenih za vračilo trošarine za komercialni prevoz blaga in potnikov, vračilo trošarine za industrijsko-komercialni namen in drugo (53 % za komercialni dizel). Njihova višina variira tudi glede na višino samih trošarin na posamezni energent. V letu 2021 so spodbude, ki so v nasprotju s ciljem zmanjšanja emisij TGP, skupaj znašale 81 mio EUR (tekoče cene). Vsebina v tem poglavju je povzeta na podlagi podatkov statistike OECD,212 ki zbira podatke o spodbudah, ki so v nasprotju s ciljem zmanjšanja emisij TGP za več držav, vključno s Slovenijo. 211 Vir: Subvencionirana proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom, Slovenija – Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, Direktorat za energijo. 212 OECD statistika – Podpora za fosilna goriva; SVN: https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=FFS_SVN#. 314 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS 5 OCENA UČINKA NAČRTOVANIH POLITIK IN UKREPOV Z izvedbo načrtovanih ukrepov in politik scenarijev z dodatnimi ukrepi (DU) bo Slovenija do leta 2030 dosegla 7-odstotno zmanjšanje rabe končne energije glede na leto 2022, do leta 2040 pa več kot 20-odstotno zmanjšanje. Raba OVE se bo do leta 2030 glede na 2022 povečala za več kot 50 %. Ocena učinkov temelji na predpostavkah uporabljenega modela, podrobnejši rezultati pa so predstavljeni v nadaljevanju poglavja.

5.1 — Učinki načrtovanih politik in ukrepov na energetske

5.1 Učinki načrtovanih politik in ukrepov na energetske sisteme in emisije V nadaljevanju so prikazani učinki izvedbe načrtovanih dodatnih politik in ukrepov scenarijev z dodatnimi ukrepi (DU), ki v primerjavi s scenarijem z obstoječimi ukrepi (OU) dosegajo zastavljene cilje ter velike pozitivne okoljske in družbene učinke. Vplivi na naravo so ocenjeni in opisani v dopolnjenem osnutku Okoljskega poročila in Dodatku za presojo sprejemljivosti.

5.1.1 — Projekcije razvoja energetskega sistema do leta 2040

5.1.1 Projekcije razvoja energetskega sistema do leta 2040 Z izvedbo politik in ukrepov scenarijev z dodatnimi ukrepi bi do leta 2030 dosegli postopno zmanjšanje rabe končne energije na raven 51,6 TWh oziroma za 7 % manj glede na leto 2022, do leta 2040 pa bi dosegli zmanjšanje že za več kot 20 % (na raven 43,9 TWh), kar prikazuje Slika 80. Raba končne energije brez energije okolice, ki se upošteva pri doseganju cilja energetske učinkovitosti, leta 2030 znaša 50,2 TWh (za 8,5 % manj kot leta 2021), leta 2040 pa 42,2 TWh. Raba energije v transformacijah se do leta 2030 poveča, zato se raba primarne energije brez energije okolice in neenergetske rabe zmanjša le za 5 % glede na leto 2022, na 69,5 TWh. (Slika 81). Indikativno območje rabe primarne energije v obdobju 2030–2040 omejujeta krivulji dveh možnih smeri razvoja pri proizvodnji električne energije, to je izgradnja nove jedrske elektrarne skupaj z rabo obnovljivih virov in uporaba samo obnovljivih virov. V prvi usmeritvi se raba primarne energije do leta 2040 poveča na dobrih 78 TWh, vendar do leta 2045 z zaustavitvijo NEK močno pade (na približno 67 TWh), v drugi pa se raba primarne energije do leta 2040 zmanjša na 62 TWh. 315 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 80: Projekcija končne energije za scenarij z dodatnimi ukrepi (JE in OVE) in scenarij z obstoječimi ukrepi 70 60 Raba končne energije [TWh] 50 40 dejanski potek 30 z obstoječimi ukrepi 20 z dodatnimi ukrepi 10 0 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 Vir: IJS-CEU. Slika 81: Projekcija primarne energije za scenarij z dodatnimi ukrepi (JE in OVE) in scenarij z obstoječimi ukrepi 100 90 Raba primarne energije [TWh] 80 70 60 dejanski potek 50 z obstoječimi ukrepi 40 z dodatnimi ukrepi – OVE 30 z dodatnimi ukrepi – JE 20 10 0 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 Vir: IJS-CEU. 316 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Podrobnejšo energetsko bilanco213 scenarijev z obstoječimi ukrepi in dodatnimi ukrepi prikazuje spodnja preglednica, in sicer za statistični leti 2005 in 2022, ter projekcije po scenarijih za leta 2025, 2030, 2035 in 2040. V trendih rabe primarne energije je do leta 2030 glede na 2021 opaziti: • močno zmanjšanje porabe trdnih goriv (premoga) do leta 2030 (za skoraj 30 %) ter opustitev do leta 2035, • zmanjšanje porabe tekočih goriv za 17 % oziroma za 4 TWh, • povečanje rabe OVE za več kot 50 % oziroma za 5 TWh, • zmanjšanje rabe plinastih goriv za 1 % (0,1 TWh) in nadomeščanje zemeljskega plina z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini, • v transformacijah se za dobrih 30 % poveča proizvodnja električne energije (za 4,9 TWh). V sektorjih rabe končne energije sta projekciji DU-OVE in DU-JE do leta 2030 enaki. Slika 82 prikazuje bilanco proizvodnje električne energije po energentih za scenarija OU in DU-OVE in DU-JE do leta 2040. K povečanju proizvodnje do leta 2030 prispeva proizvodnja iz OVE (največ sončna, hidro- in vetrna energija), zmanjševanje proizvodnje električne energije iz premoga pa se nadomešča z lesno biomaso in plinastimi gorivi. Podobni trendi se nadaljujejo tudi do leta 2040, ko se proizvodnja občutno poveča v primeru izgradnje nove jedrske elektrarne, zmerno pa v primeru usmeritve na obnovljive vire. 213 Energija okolice je vključena v bilance. 317 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 84: Energetska bilanca za projekcije z obstoječimi ukrepi in oba scenarija z dodatnimi ukrepi (energija okolice vključena) Enota Statistika Scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) Scenarij z dod. ukrepi (DU-OVE) Scenarij z dod. ukrepi (DU-JE) 2005 2022 2025 2030 2035 2040 2025 2030 2035 2040 2025 2030 2035 2040 Proizvodnja električne energije [GWh] 15.116 13.616 16.834 17.432 15.001 15.699 17.237 20.805 22.645 24.740 17.237 20.805 22.432 31.612 na generatorju po gorivih Jedrske elektrarne [GWh] 5884 5606 5526 5551 6053 5544 5525 5553 6052 5544 5525 5553 6050 13.631 Hidroelektrarne (brez ČHE) [GWh] 3460 3149 4429 4431 4434 4436 4433 4717 4865 5026 4433 4717 4865 5026 Črpalne hidroelektrarne [GWh] 0 252 475 506 514 520 491 1328 1374 1365 491 1328 1372 1382 Sončne, vetrne in geotermalne [GWh] 0 651 1443 2018 2617 3240 1828 4201 7171 10.432 1828 4201 6894 9072 Termoelektrarne [GWh] 5772 3958 4961 4926 1384 1959 4960 5007 3184 2373 4960 5007 3251 2501 Trdna goriva [GWh] 5271 3132 3630 3719 0 0 3528 3416 0 0 3528 3416 0 0 Zemeljski plin [GWh] 340 490 1108 905 1162 1731 1130 1015 1898 1000 1130 1015 1948 1077 OVE in NO plini [GWh] 0 0 0 0 0 0 14 103 612 636 14 103 629 687 Trdni in tekoči OVE [GWh] 119 269 213 293 214 219 279 441 556 619 279 441 556 619 Druga goriva [GWh] 41 67 9 8 8 8 9 32 118 118 9 32 118 118 Primarna raba energije [ktoe] 7271 6377 6616 6709 6260 6117 6490 6097 5731 5313 6490 6097 5742 6769 Trdna goriva [ktoe] 1542 745 779 772 0 0 754 692 0 0 754 692 0 0 Tekoča goriva [ktoe] 2396 2274 2240 2264 1996 1609 2158 1643 1203 777 2158 1643 1203 777 od tega sintetična goriva [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 15 106 110 0 15 106 110 Plinasta goriva [ktoe] 803 678 957 930 1086 1316 889 814 1.090 895 889 814 1108 931 od tega OVE in NO plini [ktoe] 0 0 0 0 4 27 17 87 299 416 17 87 303 430 HE [ktoe] 298 271 381 381 381 381 381 406 418 432 381 406 418 432 Nuklearna energija [ktoe] 1533 1461 1440 1446 1577 1445 1440 1447 1577 1445 1440 1447 1576 3552 OVE brez HE [ktoe] 717 770 872 908 876 882 959 1319 1595 1888 959 1319 1571 1771 Odpadki [ktoe] 11 54 80 86 93 92 67 68 98 92 67 68 98 92 Neto uvoz električne energije [ktoe] –28 124 –133 –78 251 393 –158 –292 –251 –216 –158 –292 –232 –786 Delež OVE (vključno z OVE [%] 14 17 19 19 21 22 20 28 36 45 20 28 36 33 plini) v oskrbi z energijo Delež nizkoogljičnih virov [%] 35 40 40 40 47 48 42 50 63 71 42 50 62 78 energije v oskrbi z energijo 318 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Enota Statistika Scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) Scenarij z dod. ukrepi (DU-OVE) Scenarij z dod. ukrepi (DU-JE) 2005 2022 2025 2030 2035 2040 2025 2030 2035 2040 2025 2030 2035 2040 Raba energije v [ktoe] 3433 2756 3100 3142 2621 2687 3120 3387 3540 3546 3120 3387 3534 5572 transformacijah Trdna goriva [ktoe] 1412 716 756 766 0 0 736 688 0 0 736 688 0 0 Tekoča goriva [ktoe] 14 26 3 2 1 1 2 1 0 0 2 1 0 0 Fosilna tekoča goriva [ktoe] 14 26 3 2 1 1 2 1 0 0 2 1 0 0 Sintetična tekoča goriva [ktoe] Plinasta goriva [ktoe] 134 122 301 243 332 474 297 251 582 348 297 251 600 384 Zemeljski plin [ktoe] 134 122 301 243 332 474 294 226 438 210 294 226 451 232 OVE in NO plini [ktoe] 0 0 0 0 0 0 3 24 145 138 3 24 149 152 Nuklearna energija [ktoe] 1533 1461 1440 1446 1577 1445 1440 1447 1577 1445 1440 1447 1576 3552 HE [ktoe] 298 271 381 381 381 381 381 406 418 432 381 406 418 432 Sončna, vetrna in geotermalna [ktoe] 0 57 125 175 226 280 158 431 742 1.085 158 431 719 968 Gorljivi OVE in odpadki [ktoe] 42 103 96 129 103 106 105 164 220 236 105 164 220 236 Raba končne energije [ktoe] 5109 4775 4972 5070 4959 4798 4859 4436 4058 3770 4859 4436 4058 3770 Trdna goriva [ktoe] 80 28 23 6 0 0 18 4 0 0 18 4 0 0 Tekoča goriva [ktoe] 2381 2247 2237 2262 1995 1607 2155 1642 1202 777 2155 1642 1202 777 Fosilna tekoča goriva [ktoe] 2381 2247 2237 2262 1995 1607 2155 1626 1096 667 2155 1626 1096 667 Sintetična tekoča goriva [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 15 106 110 0 15 106 110 Poraba plinastih goriv [ktoe] 665 555 656 687 753 841 592 563 508 546 592 563 508 546 Zemeljski plin [ktoe] 665 555 656 687 749 814 578 500 353 268 578 500 353 268 OVE in NO plini [ktoe] 0 0 0 0 4 27 13 63 154 278 13 63 154 278 OVE [ktoe] 680 619 656 608 551 501 700 735 673 608 700 735 673 608 Odpadki [ktoe] 10 44 76 81 88 87 62 57 57 51 62 57 57 51 Električna energija [ktoe] 1096 1122 1148 1246 1396 1589 1156 1266 1450 1623 1156 1266 1450 1623 Toplota [ktoe] 196 161 176 180 176 173 176 171 168 165 176 171 168 165 Industrija [ktoe] 1647 1180 1344 1427 1486 1537 1300 1344 1362 1373 1300 1344 1362 1373 Trdna goriva [ktoe] 80 28 23 6 0 0 18 4 0 0 18 4 0 0 Tekoča goriva [ktoe] 222 109 74 71 60 58 61 46 36 34 61 46 36 34 319 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Enota Statistika Scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) Scenarij z dod. ukrepi (DU-OVE) Scenarij z dod. ukrepi (DU-JE) 2005 2022 2025 2030 2035 2040 2025 2030 2035 2040 2025 2030 2035 2040 Fosilna tekoča goriva [ktoe] 222 109 74 71 60 58 61 46 36 32 61 46 36 32 Sintetična tekoča goriva [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 Poraba plinastih goriv [ktoe] 541 402 520 569 621 657 459 449 380 373 459 449 380 373 Zemeljski plin [ktoe] 541 402 520 569 621 657 446 403 284 222 446 403 284 222 OVE in NO plini [ktoe] 0 0 0 0 0 0 13 45 96 152 13 45 96 152 OVE [ktoe] 115 77 81 83 65 64 116 161 192 200 116 161 192 200 Odpadki [ktoe] 10 44 76 81 88 87 62 57 57 51 62 57 57 51 Električna energija [ktoe] 617 473 511 550 586 607 532 583 656 680 532 583 656 680 Toplota [ktoe] 62 48 60 67 65 64 52 45 41 35 52 45 41 35 Promet [ktoe] 1469 1975 2091 2196 2088 1906 2049 1694 1378 1133 2049 1694 1378 1133 Trdna goriva [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tekoča goriva [ktoe] 1452 1868 1944 2007 1784 1425 1883 1429 1042 650 1883 1429 1042 650 Fosilna tekoča goriva [ktoe] 1452 1868 1944 2007 1784 1425 1883 1414 936 547 1883 1414 936 547 Sintetična tekoča goriva [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 15 106 103 0 15 106 103 Poraba plinastih goriv [ktoe] 0 5 6 15 45 105 6 18 51 109 6 18 51 109 Zemeljski plin [ktoe] 0 5 6 15 41 78 6 10 12 8 6 10 12 8 OVE in NO plini [ktoe] 0 0 0 0 4 27 0 8 39 100 0 8 39 100 OVE [ktoe] 0 79 111 114 120 95 128 172 119 72 128 172 119 72 Odpadki [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Električna energija [ktoe] 17 24 30 60 138 281 32 75 166 302 32 75 166 302 Toplota [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Široka raba [ktoe] 1993 1620 1536 1448 1385 1355 1510 1398 1318 1264 1510 1398 1318 1264 Trdna goriva [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tekoča goriva [ktoe] 707 270 218 184 151 125 211 167 125 93 211 167 125 93 Fosilna tekoča goriva [ktoe] 707 270 218 184 151 125 211 167 125 87 211 167 125 87 Sintetična tekoča goriva [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 6 Poraba plinastih goriv [ktoe] 124 148 130 103 86 78 127 96 76 64 127 96 76 64 320 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Enota Statistika Scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) Scenarij z dod. ukrepi (DU-OVE) Scenarij z dod. ukrepi (DU-JE) 2005 2022 2025 2030 2035 2040 2025 2030 2035 2040 2025 2030 2035 2040 Zemeljski plin [ktoe] 124 148 130 103 86 78 127 86 57 38 127 86 57 38 OVE in NO plini [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 10 19 26 0 10 19 26 OVE [ktoe] 565 463 465 412 367 341 456 403 362 336 456 403 362 336 Odpadki [ktoe] 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Električna energija [ktoe] 462 625 607 636 671 701 593 607 628 641 593 607 628 641 Toplota [ktoe] 134 113 116 113 111 110 124 125 128 130 124 125 128 130 Primarna raba energije brez energije okolice in [ktoe] 7233 6314 6525 6590 6128 5982 6400 5977 5593 5171 6400 5977 5605 6627 neenergetske rabe Raba končne energije brez [ktoe] 5106 4715 4881 4951 4827 4663 4769 4316 3921 3628 4769 4316 3921 3628 energije okolice 321 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 82: Proizvodnja električne energije po energentih v letu 2021 in po scenarijih OU in DU (upoštevana je celotna proizvodnja električne energije iz jedrske elektrarne Krško) brez proizvodnje ČHE 35 Geotermalna energija Proizvodnja električne energije na 30 Vetrna energija 25 Sončna energija 20 Hidroenergija (brez ČHE) Jedrska energija generatorju [TWh] 15 Obnovljivi plini 10 Les in bioplin 5 Odpadki Zemeljski plin 0 Tekoča goriva Premog OU DU-OVE DU-JE Vir: SURS in IJS-CEU.

5.1.2 — Projekcije razvoja emisij in odvzemov toplogrednih plinov do leta

5.1.2 Projekcije razvoja emisij in odvzemov toplogrednih plinov do leta 2050 Zmanjševanje rabe energije in fosilnih virov energije ter povečanje uporabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov z izvedbo dodatnih ukrepov NEPN se odraža v velikem zmanjševanju emisij TGP, ki se v scenariju DU do leta 2030 zmanjšajo na dobrih 13 mio tCO2 ekv oziroma za 14 % glede na leto 2022 in za 35 % glede na leto 2005 (Slika 83). Indikativni obseg skupnih emisij TGP v letu 2040 je 5,8 mio tCO2 ekv v jedrski usmeritvi in v usmeritvi v OVE, kar pomeni zmanjšanje za 72 % glede na leto 2005. 322 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 83: Projekcija skupnih emisij TGP za scenarije z dodatnimi ukrepi in scenarij z obstoječimi ukrepi 25.000 Emisije TGP [kt CO2 ekv] 20.000 15.000

10.000 — Dosedanji potek

10.000 Dosedanji potek OU

5.000 — DU-OVE

5.000 DU-OVE DU-JE 0 2000 2010 2020 2030 2040 2050 2060 Preglednica 85: Projekcija skupnih emisij TGP za scenarija z dodatnimi ukrepi [kt CO2 ekv] 2005 2019 2022 2030 2040 Scenarij DU-JE 5.827 20.596 17.152 15.615 13.376 Scenarij DU-OVE 5.774 Ukrepi NEPN bodo prispevali tudi k izboljšanju kakovosti zraka v Sloveniji. Podrobnejša analiza in dodatni ukrepi, ki se nanašajo na emisije onesnaževal zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284, so vključeni v program ukrepov za nadzor onesnaževanja zraka (OPNOZ).

5.1.3 — Projekcije emisij onesnaževal zraka do leta 2040

5.1.3 Projekcije emisij onesnaževal zraka do leta 2040 V sklopu priprave NEPN se pripravljajo tudi projekcije emisij onesnaževal zraka, kar omogoča analizo ukrepov, predvidenih v NEPN, tudi iz vidika doseganja ciljev na področju emisij onesnaževal zraka. Slovenija ima cilje določene po Direktivi 2284/2016, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 48/18 in 44/22 – ZVO-2). V skladu z uredbo za Slovenijo veljajo naslednje nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij, ki so izražene kot zmanjšanje glede na leto 2005 (Preglednica 86). Preglednica 86: Cilji glede emisij onesnaževal zraka za Slovenijo (2005 = 100 %) 2020‒2029 2030 SO2 63 % 92 % NOx 39 % 65 % NMVOC 23 % 53 % PM2,5 25 % 60 % NH3 1% 15 % 323 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Rezultati projekcij kažejo naslednje indekse skupnih emisij, ki so predstavljeni v spodnji preglednici (Preglednica 87), pri čemer je za emisije NOx in NMVOC analiziran indeks brez upoštevanja kmetijstva v skladu z uredbo in direktivo. Preglednica 87: Rezultati projekcij za izbrana onesnaževala zraka za projekcijo z dodatnimi ukrepi 2005 2020 2030 2040 SO2 1,00 0,10 0,07 0,04 NOx 1,00 0,44 0,32 0,18 NMVOC 1,00 0,59 0,49 0,44 PM2,5 1,00 0,62 0,40 0,29 NH3 1,00 0,89 0,79 0,73 Projekcije kažejo, da bodo z ukrepi v NEPN doseženi vsi cilji glede onesnaževal zraka v obdobju 2020‒2030, razen pri NMVOC, kjer je glavni vir emisij raba topil, ki pa ga NEPN z ukrepi ne obravnava.

5.1.4 — Prihranki energije

5.1.4 Prihranki energije Slovenija že izvaja širok obseg ukrepov, ki so bili sprejeti in izvedeni do srede leta 2022 in so bili upoštevani v scenariju z obstoječimi ukrepi. Ti ukrepi so vplivali na to, da so v tem scenariju že doseženi znatni prihranki končne energije. Z izvedbo dodatnih ukrepov scenarija DU se obseg prihrankov končne energije do leta 2030 glede na scenarij z obstoječimi ukrepi poveča še za dobrih 7 TWh s prihranki v prometu (5,8 TWh), industriji (1,0 TWh) in široki rabi (0,6 TWh), kot prikazuje Slika 84. Na sliki je prikazana raba končne energije z energijo okolice. 324 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 84: Prihranki končne energije v scenariju z obstoječimi in dodatnimi ukrepi do leta 2030

5.1.5 — Obnovljivi viri energije

5.1.5 Obnovljivi viri energije Skupna raba OVE se z dodatnimi ukrepi do leta 2030 poveča na 20 TWh, kar je za dobrih 5 TWh več kot v scenariju z obstoječimi ukrepi (Slika 85). Največje povečanje je pri proizvodnji električne energije (2,6 TWh), v ogrevanju in hlajenju se poveča za 1,9 TWh, v prometu pa za 0,9 TWh. Slika 85: Povečanje rabe OVE v scenariju DU v letu 2030 po sektorjih glede na scenarij OU 325 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS K dodatnemu povečanju glede na scenarij z obstoječimi ukrepi največ prispevajo sončne elektrarne (1,8 TWh), sledijo lesna biomasa (0,8 TWh), tekoča biogoriva (0,7 TWh), OVE plini (0,6 TWh) in OVE toplota (proizvodnja daljinske toplote iz OVE, 0,5 TWh), kot prikazuje Slika 86. Slika 86: Povečanje rabe OVE v scenariju DU po virih v letu 2030 glede na scenarij OU

5.2 — Kazalniki makroekonomskih in družbenih učinkov

5.2 Kazalniki makroekonomskih in družbenih učinkov Za izpolnitev zahtev glede zmanjšanja emisij TGP, povečanja rabe OVE in povečanja energetske učinkovitosti, ki jih določa NEPN, je treba izdelati tudi ocene učinkov različnih energetskih in podnebnih scenarijev na makroekonomske agregate. Pri oceni makroekonomskih učinkov rezultate simulacij scenarija z dodatnimi ukrepi − jedrski scenarij (DU−JE) in scenarija z dodatnimi ukrepi − OVE (DU−OVE) primerjamo s scenarijem z obstoječimi ukrepi (OU). Scenarij OU opisuje dosleden razvoj ekonomske aktivnosti ob upoštevanju danih eksogenih predpostavk o ključnih dejavnikih in služi kot referenčna točka (angl. benchmark) za primerjavo učinkov načrtovanih dodatnih ukrepov v obdobju med letoma 2021 in 2030.

5.2.1 — Makroekonomski učinki scenarijev z dodatnimi ukrepi

5.2.1 Makroekonomski učinki scenarijev z dodatnimi ukrepi V nadaljevanju tega razdelka so opisani makroekonomski rezultati scenarijev z dodatnimi ukrepi, ki so v model vključeni kot petletna povprečja. Rezultate je treba razumeti kot spremembe, ki jih povzročijo dodatni načrtovani energetski in podnebni ukrepi, v primerjavi z osnovnim scenarijem z obstoječimi ukrepi (scenarij OU). Pri tem je nujno opozoriti, da izdelane ocene niso napovedi gibanja posameznih makroekonomskih agregatov v obravnavanem obdobju, temveč ocenjujejo spremembe zaradi načrtovanih ukrepov ob nespremenjenih vseh drugih pogojih in upoštevanju vseh kompleksnih povezav, ki jih upošteva obstoječa različica energetskega in okoljskega dinamičnega modela splošnega ravnovesja slovenskega gospodarstva. 326 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Med scenarijema z dodatnimi ukrepi (DU-JE in DU-OVE) so razlike (na primer v investicijah po sektorjih) šele po letu 2030, pred tem pa ni razlik, zato so kvantificirani rezultati v nadaljevanju enaki, ne glede na izbiro scenarija z dodatnimi ukrepi. Za več informacij glej tudi poročilo s strokovnimi podlagami.161 Pozitivni učinki načrtovanih dodatnih ukrepov v scenarijih DU se odrazijo na BDP, ki naj bi bil v letu 2025 višji za 0,17 % v primerjavi z BDP v scenariju OU, v letu 2030 pa že za 0,36 % (Slika 87). Slika 87: Sprememba realnega BDP po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) (%) 0,40% 0,35% 0,30% 0,25% 0,20% 0,15% 0,10% 0,05% 0,00% 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Vir: izračuni IER. Zaradi povečane gospodarske rasti se poveča tudi varčevanje tako podjetij kot tudi gospodinjstev. Povečano skupno varčevanje pa se odrazi v višjih skupnih bruto investicijah, ki naj bi bile glede na scenarij OU v letu 2025 višje za 0,43 % oziroma za 1,27 % v letu 2030 (Preglednica 88). Dodatne energetske investicije povečujejo energetsko učinkovitost in s tem zmanjšujejo porabo energentov214 oziroma energije v vmesni in končni porabi. Nižji stroški energentov ugodno vplivajo na povečanje povpraševanja po delovni sili in znižanje stopnje brezposelnosti. Prihranjena sredstva zaradi nižjih stroškov energije namreč podjetja lahko uporabijo za plače, zaradi višje produktivnosti pa se poveča tudi obseg proizvodnje. V končni fazi se znižajo tudi relativne cene življenjskih potrebščin (nižji stroški za energijo, manjši pritisk cen energije na cene drugih storitev in izdelkov ter večja konkurenca zaradi razvoja novih tehnologij in nižjih stroškov proizvodnje). Učinek dodatnih investicij na cene je torej pozitiven, saj naj bi bile te v scenarijih z dodatnimi ukrepi rahlo nižje glede na osnovni scenarij (v letu 2025 za 0,30 %, v letu 2030 pa za 0,34 %). 214 Energenti v modelu splošnega ravnovesja so naslednji proizvodi: les, premog, zemeljski plin, naftni derivati, koks, električna energija in toplota, ki se uporabljajo v proizvodnji posamezne dejavnosti oziroma končni porabi gospodinjstev in države. 327 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ponudba in povpraševanje po delu sta v scenarijih z dodatnimi ukrepi praviloma v ravnovesju pri višji ravni cene dela v primerjavi s tisto v scenariju OU. V letu 2025 so sicer plače v scenarijih z dodatnimi ukrepi še na približno enaki ravni kot v scenariju OU, v letu 2030 pa so že za 0,06 % višje kot v scenariju OU. Prihodki države se zmanjšajo v letu 2025 za 0,21 %, v letu 2030 pa za 0,22 %, ker se zaradi povečane energetske učinkovitosti in zmanjšane porabe energije najprej pobere manj davkov, povečanje gospodarske rasti v začetnih obdobjih pa še ni tako veliko, da bi kompenziralo zmanjšanje davčnih prihodkov. Na dolgi rok se prihodki države zaradi višje gospodarske rasti lahko povečajo (Preglednica 88). Tudi v obdobju po letu 2030 lahko pričakujemo, da bodo povečana energetska učinkovitost in dodatne investicije imele pozitivne učinke na makroekonomske agregate. Preglednica 88: Spremembe makroekonomskih kazalnikov po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) (%) Makroekonomski agregati/ Cene Bruto investicije Plače Proračun obdobje 2021 –0,31 % 0,39 % –0,03 % –0,25 % 2022 –0,31 % 0,34 % –0,02 % –0,24 % 2023 –0,31 % 0,34 % –0,01 % –0,23 % 2024 –0,31 % 0,38 % 0,00 % –0,22 % 2025 –0,30 % 0,43 % 0,01 % –0,21 % 2026 –0,39 % 0,80 % –0,02 % –0,29 % 2027 –0,38 % 0,91 % –0,01 % –0,28 % 2028 –0,37 % 1,03 % 0,01 % –0,26 % 2029 –0,35 % 1,15 % 0,04 % –0,24 % 2030 –0,34 % 1,27 % 0,06 % –0,22 % Vir: izračuni IER.

5.2.2 — Družbeni učinki scenarijev z dodatnimi ukrepi

5.2.2 Družbeni učinki scenarijev z dodatnimi ukrepi Učinki na blaginjo potrošnikov Kaj se bo dogajalo z blaginjo potrošnikov, ni v celoti odvisno od rasti BDP. Koristi potrošnika so odvisne od porabe dobrin, prostega časa in ne nazadnje okoljske koristnosti. Kakorkoli, pa v veliki meri blaginjo določa poraba dobrin, ki je odvisna od realnega razpoložljivega dohodka. S slike (Slika 88) je razvidno, da je realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, ne glede na dohodkovni kvintilni razred, v scenarijih z dodatnimi ukrepi večji v primerjavi s scenarijem OU. Vsa gospodinjstva so torej z vidika razpoložljivega dohodka na boljšem ob sprejetju dodatnih ukrepov. Iz rezultatov je razvidno, da gospodinjstva v višjih kvintilnih razredih povečajo razpoložljivi dohodek bolj kot tista v nižjih kvintilnih razredih, na primer v letu 2030 je dohodek gospodinjstev v 1. kvintilu večji za 0,42 % glede na osnovni scenarij, v 5. kvintilu pa za 0,65 %. Z vidika pravičnosti prehoda v podnebno nevtralno družbo sta po kazalniku razpoložljivega dohodka gospodinjstev scenarija DU ugodnejša od osnovnega scenarija, vendar imajo bogatejša gospodinjstva večje koristi od revnejših in razlike med njimi se v času še povečujejo, 328 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS kar nakazuje na povečevanje neenakosti. Ob tem je treba opozoriti, da so v 1. kvintilnem razredu tudi gospodinjstva, ki jih že danes pesti energetska revščina zlasti zaradi težav s plačevanjem računov za energetske storitve in življenja v stanovanjih, v katerih pušča streha, so vlažne stene, temelji ali tla, trhli okenski okviri ali tla. Pogosto najrevnejša gospodinjstva tudi nimajo dostopa do bančnih kreditov, ker nimajo dovolj rednih prihodkov, in hkrati nimajo socialnega znanja, veščin, da bi sploh dostopala do podpor. Slika 88: Sprememba realnega razpoložljivega dohodka po dohodkovnih kvintilnih razredih po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) (%) 1. kvintil 2. kvintil 3. kvintil 4. kvintil 5. kvintil 0,70% 0,60% 0,50% 0,40% 0,30% 0,20% 0,10% 0,00% 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Vir: izračuni IER. Podobne ugotovitve se kažejo tudi pri kazalniku sprememba realne porabe gospodinjstev. Na sliki (Slika 89) je razvidno, da dodatni ukrepi povečujejo realno porabo gospodinjstev v primerjavi z osnovnim scenarijem. So pa spremembe v razpoložljivem dohodku večje od sprememb v porabi, ker se dohodek lahko porabi ali varčuje. Gospodinjstva v višjih kvintilnih razredih imajo večjo korist od dodatnih ukrepov kot tista v nižjih, kar kaže na to, da se kljub povečanju porabe v vseh gospodinjstvih neenakost med bogatimi in revnimi povečuje. Tako gospodinjstva v petem kvintilu v letu 2030 svojo porabo povečajo za 0,32 % v primerjavi s scenarijem z obstoječimi ukrepi, medtem ko gospodinjstva v prvem kvintilu le za 0,07 %. 329 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 89: Sprememba realne porabe gospodinjstev po dohodkovnih kvintilnih razredih po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) (%) 1. kvintil 2. kvintil 3. kvintil 4. kvintil 5. kvintil 0,35% 0,30% 0,25% 0,20% 0,15% 0,10% 0,05% 0,00% 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Vir: izračuni IER. Učinki na zaposlovanje Načrtovani dodatni ukrepi v scenarijih DU se odrazijo v zmanjšanju števila brezposelnih glede na število brezposelnih v scenariju z obstoječimi ukrepi. Povečana gospodarska aktivnost namreč vpliva na večje povpraševanje po delovni sili in zmanjšanje stopnje brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti je nižja v scenarijih DU glede na osnovni scenarij (Slika 90). Sprememba stopnje brezposelnosti se v času povečuje, saj je razlika med scenariji z dodatnimi ukrepi in osnovnim scenarijem vedno večja. Tako je v letu 2025 stopnja brezposelnosti v scenarijih z dodatnimi ukrepi nižja za 3,38 % glede na osnovni scenarij, v letu 2030 pa za 4,65 %. 330 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 90: Sprememba stopnje brezposelnosti po scenarijih z dodatnimi ukrepi (DU) glede na scenarij z obstoječimi ukrepi (OU) 0,00% -0,50% -1,00% -1,50% -2,00% -2,50% -3,00% -3,50% -4,00% -4,50% -5,00% 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 Vir: izračuni IER. Učinki na zdravje Ocena učinkov na zdravje kratko povzema glavne ocene učinkov iz Okoljskega poročila. Posegi v okolje, ki so predvideni zaradi izvedbe NEPN lahko vplivajo na povečanje obremenjenosti okolja s hrupom, ki je nezaželen z vidika zdravja. Hrup je povezan z izvajanjem gradbenih posegov pri večjih projektih, cestnim in železniškim prometom in delovanjem novo nameščenih naprav. Praviloma je med napravami za uporabo OVE zaradi vplivov emisije hrupa na zdravje posebna pozornost potrebna pri vetrnih turbinah. Hrup povzročajo tudi visokonapetostni daljnovodi (400 kV), razdelilne transformatorske postaje, obratovanje plinsko parne elektrarne in toplotnih črpalk. Zmanjšanje hrupa, predvsem v urbanem okolju, prinaša spodbujanje povečevanja števila vozil na električni pogon in ukrepi za okoljsko skladno umeščanje novih naprav v prostor. Zmanjšanje hrupa je z vidika zdravja in počutja ljudi zelo zaželeno, saj lahko hrup povzroča različne težave, na primer okvare sluha, moteno govorno sporazumevanje, motnje počitka in spanja, psihofiziološke posledice in drugo, zlasti pri starejših, otrocih, slepih in ljudeh s poškodbo sluha. V okviru spodbujanja trajnostne mobilnosti (izgradnja infrastrukture za pešce in kolesarje ter vključitev v intermodalne prometne povezave) imata kolesarjenje in pešačenje pozitiven vpliv na javno zdravje zaradi zmanjševanja onesnaževanja zunanjega zraka in gibanja, saj krepita vzdržljivost ter dihalni in srčno-žilni sistem. Poleg tega prispevata k zmanjšanju števila potniških kilometrov in ogljičnega odtisa. Tudi ohranjanje zelenih površin in njihovo ustrezno urejanje tako, da se spodbuja telesna dejavnost, imata blagodejne učinke na telesno in duševno zdravje. 331 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Onesnaženost zraka pomeni največje okoljsko tveganje za zdravje v EU.215 V okviru NEPN so predvideni ukrepi, ki bodo skupno prispevali k zmanjševanju emisij snovi v zrak (predvsem CO2 in onesnaževal zraka, zlasti SO2, NOX, PM2,5, NH3 in NMVOC). To so predvsem ukrepi, povezani s postopnim opuščanjem proizvodnje električne energije iz premoga in spremembe vrste energentov v vozilih in gospodinjstvih. Pomembna vira, za katera bo treba izvajati dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij, sta predvsem zgorevanje lesa v malih kuriščih in cestni promet. Predvideno je dodatno zmanjševanje rabe energije, kar se pozitivno odraža v zmanjševanju emisij vseh onesnaževal. Po drugi strani pa so mogoči negativni vplivi na zrak zaradi povečevanja razpršenih emisij prašnih delcev ob gradnji infrastrukturnih objektov ter emisij snovi v zrak zaradi povečanja prometa. Predvideni so tudi nekateri ukrepi, ki pomenijo nove vire emisij v zrak, kot sta na primer nova plinsko-parna elektrarna na zemeljski plin (postopno obnovljivi ali nizkoogljični plin) in termoelektrarna na biomaso s sodobno tehnologijo, ki pa sta z vidika emisij v zrak bolj sprejemljivi od termoelektrarn na premog. Znanstveno potrjenih dognanj o mogočih vplivih elektromagnetnih polj in valovanj na zdravje ljudi v tem trenutku še nimamo. Z NEPN je predvideno dopolnjevanje in nadgrajevanje prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja ter pospešeno širjenje razpršenih OVE, kar bo povečalo emisije elektromagnetnega sevanja. Pričakovani vpliv nastaja v času obratovanja VN 110, 220 in 400 kV daljnovodov in VN transformatorskih postaj in DV 110, 1– 35 kV ter pripadajočih transformatorskih postaj. Nastajajo le neposredni vplivi zaradi obratovanja infrastrukture, omejeni neposredno na okolico vira elektromagnetnega sevanja. Odpadki onesnažujejo zrak, vodo in zemljo ter posledično vplivajo na zdravje ljudi. Z izvajanjem NEPN se pričakuje nastajanje večjih količin gradbenih odpadkov pri gradnji prometne in energetske infrastrukture ter energetskih objektov. Z zaustavitvijo obratovanja posameznih premogovih enot se zmanjšuje količina nastalega pepela, žlindre in sadre pri kurjenju premoga. Pričakuje se nadaljnje nastajanje odpadkov iz obstoječih elektrarn, vključno z radioaktivnimi odpadki iz NEK. Dolgoročno se pričakujeta nastajanje večjih količin izrabljenih baterij zaradi povečanja elektrifikacije prometa ter nastajanje odpadnih fotonapetostnih panelov po izteku njihove življenjske dobe. Pričakujemo lahko nastajanje odpadkov iz HE, predvsem večjih količin mulja, in nastajanje digestata iz bioplinarn. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov, in snovi v koncentracijah, ki pomenijo nevarnost za zdravje ljudi, ter je v skladu z zahtevami za mejne vrednosti parametrov.216 Izvedba posegov, predvidenih v NEPN, lahko vpliva na kakovost pitne vode, če se vetrne elektrarne, hidroelektrarne, plinska parna elektrarna ali drugi posegi umeščajo na vodovarstvena zemljišča in v bližino vodnih virov, namenjenih oskrbi s pitno vodo (lastna oskrba in drugo). Vplivi na vire pitne vode lahko nastanejo tudi zaradi sprememb v količini in kemijskem stanju podzemne vode zaradi posegov, predvidenih v NEPN. Izvedba ukrepov NEPN bo imela pomemben pozitivni vpliv na povečanje kakovosti bivanja in dela v stavbah ter na zmanjšanje nevarnosti za zdravje zaradi blaženja podnebnih sprememb. Nevarnosti za zdravje, povezane s podnebnimi spremembami, namreč lahko vključujejo smrt in poškodbe zaradi vročine, poplav ali gozdnih požarov ter pojav in širjenje nalezljivih bolezni in alergenov. 215 Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za nastanek bolezni, povezanih z zdravjem in okoljem. Raziskave kažejo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihal, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju, kot je podrobneje predstavljeno v Europe’s air quality status 2024 — European Environment Agency (europa.eu). 216 Opredeljuje Uredba o pitni vodi, Uradni list RS, št. 61/23. 332 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Učinki na izobraževanje Oceno učinkov na izobraževanje povzemamo iz Osnutka okoljskega poročila (2023). NEPN bo imel pozitiven vpliv na razvoj in izvajanje programov ozaveščanja, izobraževanj in usposabljanja, ki bodo dvignili stopnjo podnebne in energetske ozaveščenosti in pismenosti v Sloveniji. Ukrepi so večinoma sektorsko usmerjeni v gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano, prostorsko načrtovanje, razvoj omrežja, krožno gospodarstvo in tako dalje. Izvajanje ukrepov NEPN bo spodbudilo tudi raziskave in inovacije za zeleni prehod, močno usmerjene tudi v področje jedrske energije in vodikovih tehnologij. Več finančnih sredstev je namenjenih za preoblikovanje izobraževalnih vsebin, ki bodo usklajene s potrebami družbe po obvladovanju podnebnih sprememb, in izobraževanje kadra, primernega za zasedbo zelenih delovnih mest v gospodarstvu. Vključevanje podnebnih vsebin v vzgojo in izobraževanje se že aktivno izvaja in ga bo treba nadaljevati in intenzivirati. Predvideni so ukrepi za ozaveščanje in opismenjevanje javnosti glede pričakovanih vplivov podnebnih sprememb in zmanjšanja izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije, prilagajanja na podnebne spremembe in povečevanja odpornosti. Predvidene so različne promocijske in ozaveščevalne kampanje ter splošno informiranje javnosti (na primer informiranje in ozaveščanje o trajnostni mobilnosti, energetski učinkovitosti v stavbah, odpadni hrani, rabi zemljišč in spremembah rabe zemljišč in tako dalje). Mnogi ukrepi bodo tako z ozaveščanjem in izobraževanjem neposredno ali posredno vplivali na načine potovanja, izbire izdelkov, prehranske navade in druge dejavnike, ki vplivajo na ogljični odtis posameznika. Poleg tega se bodo za zmanjšanje vplivov na kakovost zraka zaradi spodbujanja energetske rabe biomase oblikovali in izvedli ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov za pravilno uporabo naprav na lesno biomaso, uporabo alternativnih goriv v prometu in delavnice o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi za lastnike gozdov. NEPN bo imel pozitiven, neposreden, srednjeročen in trajen ter sinergijski vpliv na: (1) podnebno in energetsko ozaveščenost, (2) podnebno in energetsko pismenost. Hkrati bo imel sinergijski vpliv na (3) izdatke za formalno izobraževanje. Izvajanje ukrepov NEPN bo delno izboljšalo ozaveščenost javnosti o vplivih podnebnih sprememb, vlaganja v formalno izobraževanje se bodo na področju visokega šolstva postopoma dvignila na 1,5 % BDP, vlaganja v RRI pa bodo dosegla cilj 3,5 % BDP do leta 2030.

5.3 — Pregled naložbenih potreb

5.3 Pregled naložbenih potreb Ocenjene skupne investicije povezane z izvedbo ukrepov v scenariju DU v obdobju 2021–2030 znašajo okoli 57 mrd EUR (Slika 91), kar je za 19 mrd EUR več kot v scenariju OU. Pri tem energetsko-podnebni del investicij217 v scenariju DU obsega okoli 22 mrd EUR, v scenariju OU pa je za 7 mrd EUR manjši (Slika 92). 217 Z vidika NEPN je bolj kot ocena celotnih investicij pomembna ocena energetsko-podnebnega dela investicij oziroma dela investicij, ki je povezan izključno z naložbami, ki bistveno vplivajo na doseganje ciljev NEPN. To vključuje investicije, katerih namen je izboljšati energetsko učinkovitost, spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, zmanjšati emisije TGP, zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo in podobno. 333 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Ne glede na oceno celotnih investicij bo za uspešno doseganje ciljev energetske in podnebne politike dobro usmerjanje in preverjanje njihovega učinka na cilje vseh investicij, ki se bodo izvajale v obdobju do leta 2030, ključnega pomena, pri čemer bo pomembno zagotoviti tudi dobro usmerjanje in učinkovito uporabo omejenih finančnih virov, kar bo predvidoma zahtevalo izbiro prednostnih investicij na podlagi analiz njihovih učinkov. Slika 91: Primerjava skupnih investicij v scenarijih OU in DU za obdobje 2021–2030 Slika 92: Primerjava energetsko-podnebnega dela investicij v scenarijih OU in DU za obdobje 2021–2030 334 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

5.3.1 — Obstoječi naložbeni tokovi in predpostavke o naložbah v

5.3.1 Obstoječi naložbeni tokovi in predpostavke o naložbah v prihodnosti, ob upoštevanju načrtovanih politik in ukrepov Podrobnejši prikaz skupnih investicij za scenarij DU prikazuje spodnja preglednica, kjer so navedene ocenjene potrebne investicije po naslednjih glavnih sektorjih: • gospodinjstva, javni sektor in storitve,218 • industrija,219 • distribucija in prenos električne energije, • prometna infrastruktura, • razpršena proizvodnja električne energije iz OVE,220 • sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH), • centralna oskrba,221 • vodikova infrastruktura. Pri investicijah v stavbe (gospodinjstva in storitve), v industriji in prometni infrastrukturi je podana ločena ocena skupnih investicij in energetsko-podnebnega dela investicij, v drugih sektorjih pa celotne investicije obravnavamo kot energetsko podnebne. Podrobnejši sektorski prikaz investicij NEPN prikazujeta Preglednica 89 in Slika 93. Obseg skupnih investicij v javnem sektorju v obdobju 2021–2030 je ocenjen na okoli 6,9 mrd EUR. Ta znesek vključuje investicije v želežniško infrastrukturo, trajnostno mobilnost in javne stavbe (Slika 94). Energetsko-podnebni del investicij predstavlja 2,2 mrd EUR oz. 33 % celotnih javnih investicij v obdobju 2021–2030. 218 Investicije v gospodinjstvu in storitvah vsebujejo celotne investicije v novogradnje in prenove stavb ter zamenjavo energetskih naprav v obdobju (samo energetsko-podnebni del investicij je ocenjen na 3,6 mrd EUR). 219 Investicije v sektorju industrija vključujejo ocenjena sredstva, namenjena za nove tehnologije, nove oblike postopkov za zmanjševanje vplivov na okolje med proizvodnim procesom in na koncu proizvodnega procesa ter prehod v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. 220 Investicije v nove naprave razpršene proizvodnje električne energije (sončne, vetrne elektrarne in drugo). 221 Investicije v sektorju centralna oskrba so namenjene za izgradnjo novih proizvodnih objektov in hranilnikov na prenosnem omrežju. 335 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 93: Struktura skupnih investicij ter energetsko-podnebnega dela investicij v scenariju DU za obdobje 2021–2030. Slika 94: Struktura ocenjenih skupnih investicij v javnem sektorju v scenariju DU za obdobje 2021–2030. 336 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 89: Ocenjene skupne investicije v obdobju 2021–2030 po scenariju DU DU DU Investicije za obdobje 2021‒30 [mio €] (energetsko- podnebni del) Storitve – zasebni sektor 2.651 1.623 Storitve – javni sektor 1.506 1.001 Gospodinjstva 8.828 5.416 Industrija – energ. int.222 5.965 701 Industrija – drugo 22.212 1.644 Železniška infrastruktura 3.515 280 Trajnostna mobilnost 1.835 960 Alternativna goriva v prometu 874 Razprš. OVE-E223 3.760 SDOH 246 Centralna oskrba (HE + TE) 1.413 Vodikova infrastruktura 229 Električna omrežja 4.016 SKUPAJ 57.050 22.164 Primerjavo letne dinamike energetsko-podnebnega dela investicij v obdobju 2021–2023 in 2024–2030 prikazuje Slika 95. Za doseganje ciljev NEPN se bodo morale letne investicije v obdobju 2024–2030 povečati za dodatno milijardo EUR. 222 Energetsko intenzivna industrija. 223 Razpršena proizvodnja električne energije iz OVE. 337 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 95: Dinamika energetsko-podnebnega dela investicij – povprečne letne investicije v obdobju 2021–2023 ter v obdobju 2024–2030 DU

5.3.2 — Sektorski ali tržni dejavniki tveganja ali ovire v nacionalnem ali

5.3.2 Sektorski ali tržni dejavniki tveganja ali ovire v nacionalnem ali regionalnem okviru Poleg potrebnih obsežnih finančnih sredstev in s tem povezanih tveganj za izvajanje načrtovanih investicij v vseh sektorjih so predvsem kadri (človeški viri) in vrzeli v institucionalnem okvirju največja ovira in tveganje za uspešno izvedbo načrtovanih dodatnih politik in ukrepov NEPN. Kadrovski primanjkljaj in potrebna dodatna znanja za uvajanje in obvladovanje nizkoogljičnih tehnologij so izziv na vseh ravneh izvedbe – od ministrstev, energetskih podjetij do končnih uporabnikov energije. Dodatno tveganje pomeni tudi potrebni razvoj novih tehnologij in pristopov, povezanih s pospešenim vlaganjem v raziskave in inovacije. Velik izziv in tveganje sta tudi umeščanje projektov v prostor in vzpostavljanje potrebnega zakonodajnega okvira za hiter in enostaven prenos novih tehnologij in pristopov na trg.

5.3.3 — Analiza dodatne javnofinančne podpore ali sredstev za zapolnitev

5.3.3 Analiza dodatne javnofinančne podpore ali sredstev za zapolnitev vrzeli Za izvedbo načrtovanih investicij NEPN bodo v čim večjem obsegu potrebna zasebna finančna sredstva, pokrivanje vrzeli v financiranju pa se bo zagotovilo s prednostno uporabo razpoložljivih sredstev EU in financiranjem prek finančnih instrumentov iz EU in nacionalnih sredstev. 338 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Načrtovani model financiranja za izvedbo investicij NEPN temelji na usklajenem koriščenju nepovratnih in povratnih javnih sredstev ter virih financiranja, ki jih zagotavljajo finančne institucije in skladi. Izhodišča modela financiranja so: • viri nepovratnih in povratnih sredstev za spodbujanje in izvajanje ukrepov NEPN in sicer: kohezijska sredstva,224 sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost (za izvajanje NOO), Sklada za podnebne spremembe, Modernizacijskega sklada, sredstva Eko sklada, Sklada za pravični prehod, Podnebnega socialnega sklada, sredstva namenskih prispevkov (prispevek za podpore proizvodnji električne energije iz OVE, prispevek za URE), prihodki iz dajatve na emisije CO2 in druga sredstva iz državnega in občinskih proračunov ter prihodki za izvajanje javnostoritvenih dejavnosti: omrežnina, cestnine,225 uporabnine in drugo; • načrtovanje in oblikovanje finančnih instrumentov (povratnih sredstev, garancij, kapitalskih vložkov) iz kohezijskih sredstvev ter koriščenje proračunskih sredstev EU (InvestEU garancija, sredstva evropskega zelenega naložbenega načrta (EGDIP), Sklad za pravičen prehod (JTF)) ali koriščenje instrumentov EIB s potrebno udeležbo in prispevkom državnega proračuna za izvajanje finančnega inženiringa. Oblikovanje in organizacija financiranja bo potekalo usklajeno med vsemi deležniki s ciljem ustvarjanja učinkovitega podpornega finančnega okolja, ki bo omogočalo kakovostno pripravo (tudi z združitvijo velikega števila razpršenih projektov), obravnavo projektov ter visoko stopnjo kombiniranja različnih virov financiranja. Potrebni javnofinančni viri za izvedbo politik in ukrepov ambicioznega scenarija z dodatnimi ukrepi NEPN so eden ključnih pogojev za uspešno izvedbo NEPN. Skupni ocenjeni obseg potrebnih226 spodbud za doseganje ciljev NEPN (brez prometa, dodatnih sredstev za raziskave in inovacije, distribucijsko omrežje in drugega) znaša za obdobje 2024–2030 okoli 5,4 mrd EUR (glej Preglednica 90): • na področju prenove stavb (gospodinjstva, javne in zasebne stavbe) nekaj več kot 1,34 mrd EUR, • v industriji okrog 0,55 mrd EUR, • na področju trajnostne e-mobilnosti (železniška infrastruktura, trajnostna mobilnost in alternativa goriva v prometu), za polnilno infrastrukturo okrog 1,29 mrd EUR, • podpore za lokalno proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE okrog 0,65 mrd EUR, • podpore za vodikovo infrastrukturo okrog 0,17 mrd EUR, • za prenos in distribucijo približno 1,43 mrd EUR (potrebna sredstva za pokrivanje finančnega primankljaja zaradi povečanih investicij - pokrival se bo iz EU sredstev in omrežnine). Skupni prikaz ocenjenih potrebnih dodatnih spodbud v obdobju prikazuje Slika 96. 224 Evropski strukturni in investicijski skladi, financirani iz večletnega finančnega okvirja EU: Evropski socialni sklad (ESS), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad (KS) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). 225 Ne iz naslova cestnin za osebna vozila ali infrastrukturne pristojbine za tovorna vozila, temveč iz naslova pristojbin za zunanje stroške (emisije TGP, hrup idr.). 226 V oceni niso vključene obveznosti, ki izhajajo iz ukrepov, izvedenih pred letom 2021 (podporna shema OVE, SPTE). 339 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 96: Potrebne spodbude po sektorjih v scenariju DU: letno in kumulativno v obdobju 2024–2030 Za zagotavljanje potrebnih spodbud za financiranje ocenjenih investicij (Slika 96) v obdobju 2024–2030, bodo najbolj pomembna namensko zbrana sredstva (prispevek URE, OVE-SPTE, CO2 dajatev ter prihodki ETS), s katerimi bi v celotnem obdobju lahko zagotovili okoli 2,1 milijarde EUR (300 mio EUR letno), kot prikazuje Slika 97. Za spodbujanje načrtovanih investicij so ključni tudi drugi finančni viri, naprimer: Kohezijska sredstva, Mehanizem za okrevanje in odpornost, Sklad za pravični prehod, Podnebni sklad in druga nepovratna sredstva, ki jih deležniki lahko pridobijo v okviru programov EU in drugih virov. V okviru že potrjenih programov (EKP 2021–2027, NOO, Sklad za pravični prehod, Podnebni sklad 2023–2026) je načrtovanih 2,7 milijarde EUR za ukrepe, ki spodbujajo trajnostni prehod (glej Slika 98). Slika 97: Viri financiranja iz namensko zbranih prispevkov za obdobje 2024–2030 (povprečno letno in kumulativno v obdobju). 340 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Slika 98: Viri financiranja iz potrjenih programov za obdobje 2024–2030 (povprečno letno in kumulativno v obdobju). Poleg tega bo treba tudi v naslednjem finančnem obdobju vključiti in skrbno načrtovati čim večji obseg kohezijskih sredstev, predvsem za potrebe trajnostne prenove javnih stavb, spodbude v industriji, ukrepe trajnostne mobilnosti in blaženje energetske revščine. Preglednica 90: Ocenjene spodbude iz namenskih virov za financiranje energetsko- podnebnega dela investicij za obdobje 2024–2030 v mrd EUR. Ocena potrebnih Ocena razpoložljivih Ocenjene spodbude za obdobje 2024‒30 [mrd €] spodbud virov227 Storitve - zasebni sektor 0,10 0,12 Storitve - javni sektor 0,48 0,30 Gospodinjstva 0,73 0,63 Industrija - energ. int. 0,18 0,18 Industrija - ostalo 0,37 0,57 Železniška infrastruktura 228 0,28 1,07 Trajnostna mobilnost 0,84 0,29 Alternativna goriva v prometu 0,17 0,09 Razprš. OVE-E229 0,36 0,50 SDOH 0,11 0,11 Centralna oskrba (HE+TE) 0,18 0,18 Vodikova infrastruktura 0,17 0,10 Električna omrežja 1,43 0,26 SKUPAJ 5,39 4,41 227 Brez namenske CO2 dajatve, sredstev v okviru Podnebnega sklada 2027–2030. 228 Razpoložljivi viri vključujejo celotne načrtovane vire za vlaganja v železniško infrastrukturo. 229 Razpršena proizvodnja električne energije iz OVE. 341 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

5.4 — Primerjava scenarijev

5.4 Primerjava scenarijev Povzetek primerjave vseh treh analiziranih scenarijev z glavnimi kazalniki prikazuje Preglednica 90. Scenarij OU: ne dosega zastavljenih ciljev podnebne in energetske politike do leta 2030 in se tudi dolgoročno ne približuje podnebni nevtralnosti. Scenarija DU: • do leta 2030 med njima ni razlik – enako dosegata zastavljene cilje in imata pozitivne makroekonomske učinke glede na scenarij OU,230 • pogled do leta 2040: med scenarijema ni razlik glede končne rabe energije, razlike so le pri oskrbi z električno energijo: DU-JE: dosega višjo pokritost rabe električne energije s proizvodnjo v Sloveniji z izgradnjo jedrske elektrarne ter posledično nekoliko boljši kazalnik zanesljivosti oskrbe (LOLE), nekoliko nižji delež OVE, razlike v emisijah in makroekonomskih učinkih pa so minimalne, DU-OVE: zaradi manjše proizvodnje električne energije v Sloveniji je pokritost rabe električne energije nižja, v zimskem času zahteva več uvoza električne energije, posledično pa dosega slabši kazalnik zanesljivosti oskrbe (LOLE), ki pa še ustreza kriterijem strateške zanesljivosti. Ugotavljamo, da scenarij OU ni sprejemljiv z vidika ciljev energetske in podnebne politike. Scenarija DU, ki imata zastavljene ambiciozne cilje do leta 2030, imata pozitivne učinke: boljše makroekonomske ocene (BDP, zaposlenost in drugo), na energetsko varnost in emisije onesnaževal zraka ter vodita v podnebno nevtralnost. Za obdobje do leta 2040 so scenariji tudi ekonomsko ocenjeni, vendar so te ocene preliminarne zaradi velikih negotovosti razpoložljivih ekonomskih predpostavk. Na podlagi rezultatov lahko ugotovimo, da je mogoče iskati rešitve prihodnje oskrbe z električno energijo v smereh obeh scenarijev, za končno odločitev pa bo potrebno bistveno več podrobnejših podatkov o načrtovanih in drugih potrebnih investicijah, kar je ključna prednostna naloga pri prihodnjem načrtovanju. 230 Kazalniki scenarija DU-JE brez velikih HE so predstavljeni v poglavju 4.4.1. 342 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Preglednica 90: Glavni kazalniki za primerjavo vseh treh analiziranih scenarijev Scenarij URE in OVE Strateška zanesljivost Emisije TGP Onesnaževala zraka Makroekonomski vpliv Raba končne Delež OVE v LOLE Pokritost rabe Skupaj Ne-ETS NOX PM2.5 Sprememba Sprememba energije bruto končni električne en. [miotCO2ekv] [miotCO2ekv] Indeks Indeks realnega BDP stopnje [h] [TWh] rabi energije [%] (2005=100) (2005=100) glede na scen. brezposelnosti OU [%] glede na scen. [%] OU [%] 2026– 2036– 2026– 2036– 2030 2040 2030 2040 2030 2040 2030 2040 2030 2040 2030 2040 2030 2040 2030 2040 2030 2040 2030 2040 OU 57,6 54,2 23,6 25,3 3,2 3,7 104 77 16,3 11,3 10,7 8,4 36 24 38 25 DU-JE 50,2 42,2 36,7 59,2 4,1 2,1 120 134 13,4 5,8 8,4 4,7 32 18 40 29 0,29 0,73 –4,55 –6,74 DU-OVE 50,2 42,2 36,7 62,9 4,1 6,6 120 105 13,4 5,8 8,4 4,7 32 18 40 29 0,29 0,72 –4,55 –6,52 343 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

5.5 — Učinki načrtovanih politik in ukrepov na druge države

5.5 Učinki načrtovanih politik in ukrepov na druge države članice in regionalno sodelovanje do leta 2030 Izvedba načrtovanih politik in ukrepov iz NEPN bo imela številne pozitivne učinke na sosednje države članice ter celotno območje EU zaradi povečanega obsega investicij in energetskih storitev ter zmanjšanega uvoza primarnih energentov v regijo.

5.5.1 — Učinki na energetski sistem v sosednjih in drugih državah članicah v

5.5.1 Učinki na energetski sistem v sosednjih in drugih državah članicah v regiji v največji mogoči meri Ocenjeni vplivi na delovanje energetskih sistemov so pozitivni ob upoštevanju izvedbe vseh potrebnih ukrepov za zanesljivo in varno delovanje predvsem elektroenergetskega sistema. Skupno sodelovanje na tem področju, ki že poteka in se bo z izvajanjem NEPN še okrepilo, bo predvidoma te pozitivne učinke še povečalo. Vzpostavljene nove energetske povezave s sosednjimi državami bodo omogočale večje in bolj dinamične izmenjave energije v regiji, kar bo še posebej pomembno za zagotavljanje stabilnega delovanja energetskih sistemov z bistveno večjim deležem nepredvidljive proizvodnje električne energije iz OVE. Skupno sodelovanje pri zagotavljanju sistemskih storitev, skladiščenju energije ter vlaganjih v raziskave in inovacije pa bo prispevalo k nižjim stroškom delovanja energetskih sistemov.

5.5.2 — Učinki na cene energije, energetske službe in povezovanje trgov

5.5.2 Učinki na cene energije, energetske službe in povezovanje trgov energije Izvedba načrtovanih politik in ukrepov NEPN bo predvsem zaradi potrebnih dodatnih vlaganj v omrežja in nizkoogljične tehnologije ter zvišanja nekaterih dajatev, poleg pričakovanega zvišanja cen energentov na regionalnem trgu prispevala k postopnemu zviševanju cen energije za končne odjemalce (natančnejša ocena je še v pripravi, vendar pa do leta 2030 po zdajšnjih predvidevanjih večjih zvišanj cen ni pričakovati), hkrati pa zmanjšala potrebni obseg porabe energije, kar bo bistveno ublažilo povečanje končnih stroškov za energijo. Z dosledno uveljavitvijo načela onesnaževalec plača ter postopnim znižanjem in odpravo okolju škodljivih spodbud se bodo stroški za energijo in vire v obdobju postopno povečevali, z nadomestnimi okolju bolj prijaznimi spodbudami in ukrepi pa zmanjšali drugi stroški delovanja podjetij. Izvedeni ukrepi bodo tako povečevali konkurenčnost in zmanjševali ranljivost podjetij zaradi cenovnih tveganj na nepredvidljivih energetskih trgih. Povečani obseg proizvodnje električne energije iz OVE bo pomembno vplival na delovanje in povezovanje energetskih trgov, na katerih bo zaradi večjih nihanj nepredvidljive proizvodnje treba zagotoviti učinkovite tržne instrumente za vzpostavitev prožnosti in potrebnih novih energetskih storitev. S pretvorbo in shranjevanjem presežkov električne energije v plinska goriva in toploto bomo povezali plinski, toplotni in električni sektor za doseganje skupnih učinkov in s tem nižjih cen energije. 344 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS

5.5.3 — Učinki na regionalno sodelovanje

5.5.3 Učinki na regionalno sodelovanje Opisana izvedba politik in ukrepov NEPN prinaša številne priložnosti, zlasti za okrepitev regionalnega gospodarskega sodelovanja. Uspešno povezovanje in delovanje energetskih trgov ter zagotavljanje sistemskih storitev se lahko razširi predvsem na področju naprednega razvoja in povezovanja omrežij za obvladovanje povečanega obsega proizvodnje električne energije iz OVE ter na vseh drugih področjih raziskav in inovacij. Velike možnosti so glede prenosa znanja ter sodelovanja in povezovanja na področju nove energetske infrastrukture (alternativna goriva, shranjevanje energije in drugo) in projektov izkoriščanja OVE. Z vzpostavitvijo regionalnega sodelovanja bi lahko zagotovili tudi boljšo izrabo prometne infrastrukture in bistveno bolje upravljali prometne tokove v regiji. Pri tem je še posebej aktualno upravljanje tovornega prometa, zlasti z njegovim usmerjanjem na bolj trajnostne načine prevoza (železnica) v regiji, ter povezovanje rešitev trajnostnega potniškega prometa. 345 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Seznam kratic AC/HC avtoceste in hitre ceste Agency for the Cooperation of Energy Regulators (Agencija za ACER sodelovanje nadzornih organov) AE Agencija za energijo regulativa o infrastrukturi za alternativna goriva, angl. Alternative Fuels AFIR Infrastructure Regulation AG alternativna goriva kmetijski sistem znanja in inovacij, angl. Agricultural Knowledge and AKIS Innovation Systems AN Akcijski načrt AN ER Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine ANEK Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 AN OVE Akcijski načrt za obnovljive vire energije avtomatska rezerva za povrnitev frekvence (sekundarna regulacija aRPF frekvence, angl. Automatic Frequency Restoration Reserve) Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike ARIS Slovenije ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje B2B prodaja blaga in storitev med podjetji, angl. Business to Business B2C med podjetji in potrošniki, angl. Business to Consumer BAT najboljša razpoložljiva tehnologija, angl. best available technology bdk bo določeno kasneje akronim projekta: HyBrid rEgenerative glAss fuRnace oziroma Hibridna BEAR regenerativna steklarska peč, financiranega iz Inovacijskega sklada EU BEV baterijsko električno vozilo mehurčkasto zgorevanje v zvrtinčeni plasti, angl. bubbling fluidized bed BFBC combustion BK oznaka intervencije v okviru SN SKP BKO biološki komunalni odpadki Borzen Borzen, organizator trga z električno energijo, d. o. o. BSP BSP regionalna energetska borza C17 šifra po SKD: proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja C20 šifra po SKD: proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov C23 šifra po SKD: proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov C24 šifra po SKD: proizvodnja kovin C4C projekt LIFE IP Care4Climate mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, angl. Carbon Border CBAM Adjustment Mechanism CCS zajem in shranjevanje ogljika, angl. Carbon Capture and Storage Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične Center DUBT tehnologije CETRA model sektorja promet CEU Center za energetsko učinkovitost 346 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, angl. Community Led Local CLLD Development CPOEF Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete CPS Celostna prometna strategija CPVO celovita presoja vplivov na okolje CR3 tržni delež treh največjih dobaviteljev CR4 tržni delež štirih največjih dobaviteljev CR5 tržni delež petih največjih dobaviteljev CRF skupni format za poročanje, angl. Common Reporting Format CRP ciljni raziskovalni projekt ČHE črpalna hidroelektrarna ČN čistilna naprava ČP črni premog D2 porabniška skupina gospodinjstev za spremljanje cen zemeljskega plina DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS, d. d.) Dc porabniška skupina gospodinjstev za spremljanje cen električne energije DCPS celostna državna prometna strategija DDV davek na dodano vrednost DNSH ne škoduj bistveno, angl. Do No Significant Harm DO daljinsko ogrevanje DOH daljinsko ogrevanje in hlajenje DPN državni prostorski načrt DRI DRI upravljanje investicije, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o. DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo DSM upravljanje na strani porabe, angl. Demand Side Management DT daljinska toplota DU scenarij z dodatnimi ukrepi scenarij z dodatnimi ukrepi in hitrim izboljšanjem ponudbe za razvoj DU-HIP trajnostne mobilnosti DU-JE jedrski scenarij z dodatnimi ukrepi DUJPP Družba za upravljanje javnega potniškega prometa DU-OVE scenarij OVE z dodatnimi ukrepi DV daljnovod e-CMR elektronski tovorni list EDP elektro distribucijsko podjetje EE električna energija EED direktiva o energetski učinkovitosti, angl. Energy Efficiency Directive EES elektroenergetski sistem elektronski dokumenti v prometu, angl. Electronic Freight Transport EFTI Information EGDIP European Green Deal Investment Plan (Evropski zeleni naložbeni načrt) EIB European Investment Bank (Evropska investicijska banka) EIF European Investment Fund (Evropski investicijski sklad) EIKS Informacijski sistem o energijskih lastnostih stavb EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar 347 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS The European Innovation Partnership (Evropsko partnerstvo za EIP inovacije) EK Evropska komisija Eko sklad Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad EKP evropska kohezijska politika ELEK ELEK, načrtovanje, projektiranje in inženiring, d. o. o. European Local Energy Assistance (tehnična pomoč Evropske ELENA investicijske banke na področju energetske učinkovitosti) Elektro Slovenija, d. o. o., operater kombiniranega prenosnega in ELES distribucijskega elektroenergetskega omrežja ELKO ekstra lahko kurilno olje EnergIS energetski informacijski sistem ENS nedobavljena energija, angl. Energy not Served EnSvet Energetsko svetovalna mreža za občane European Network of Transmission System Operators for Electricity Entso-E (Združenje evropskih operaterjev prenosnega omrežja za električno energijo) European Network of Transmission System Operators for Gas Entso-G (Združenje evropskih operaterjev prenosnega omrežja za zemeljski plin) EO energija okolice (zrak, voda) Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, angl. Energy Performance of EPBD Buildings Directive EPDČ ekvivalent polnega delovnega časa EPO energetsko pogodbeništvo poročevalski sistem za e-poročanje podatkov izvajalcev energetskih EPOS dejavnosti ER energetska revščina ESPR Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo emisije TGP, ki niso vključene v shemo EU-ETS1, angl. Effort sharing ESR regulation ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj ESS Evropski socialni sklad nova shema za trgovanje z emisijami, ki vključuje stavbe, promet in ETS BRT dodatne sektorje shema za trgovanje z emisijami EU, ki vključuje naprave iz industrije in ETS1 energetike nova shema za trgovanje z emisijami, ki vključuje stavbe, promet in ETS2 dodatne sektorje EU ETS sistem trgovanja z emisijami, angl. EU Emissions Trading System EU27 države članice EU (27 držav) EUROSTAT Statistični urad evropske skupnosti EV električno vozilo EZ Energetski zakon FCEV električno vozilo na gorivne celice, angl. fuel cell electric vehicle FEC raba končne energije, angl. final energy consumption FFS fitofarmacevtska sredstva FOO funkcionalno ovirane osebe 348 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS F-plini je skupna oznaka za toplogredne pline iz skupin: fluorirani F-plini ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in plina žveplov heksafluorid (SF6), ki so predmet Kjotskega protokola G2B med podjetji in javno upravo, angl. Government-to-Business GD gradbeno dovoljenje GE geotermalna energija GEM-E3 model splošnega ravnotežja CEM-E3 GeoZS Geološki zavod Slovenije GGE globoka geotermalna energija GGN GGO Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih območij 2021–2030 GIS Gozdarski inštitut Slovenije GIS geoinformacijski sistem GJI gospodarska javna infrastruktura GJS gospodarska javna služba GLS gozdni lesni sortimenti GZS Gospodarska zbornica Slovenije H2 vodik HE hidroelektrarna HHI Herfindahl-Hirschmanov indeks koncentracije trga HPC visokozmogljivo računanje, angl. High performance computing HSE Holding Slovenske elektrarne HT habitatni tip HVO rastlinsko olje, obdelano z vodikom, angl. hydrotreated vegetable oil HWP pridobljeni lesni proizvodi, angl. Harvested Wood Products I3 porabniška skupina industrije za spremljanje cen zemeljskega plina IER Inštitut za ekonomska raziskovanja International Grid Control Cooperation (kooperacija za izmenjavo IGCC nenamernih odstopanj) IJPP integrirani javni potniški promet IJS Institut "Jožef Stefan" INNOVUM Tehnološki inovacijski center Univerze v Mariboru INP oznaka intervencije v okviru SN SKP InvestEU finančni program EU Intergovernmental Panel on Climate Change (Medvladni forum za IPCC spremembo podnebja) IRP oznaka intervencije v okviru SN SKP International Organization for Standardization (Mednarodna organizacija ISO za standardizacijo. Tudi oznaka mednarodnih standardov) ITE intermodalna transportna enota IZS Inženirska zbornica Slovenije JAO trgovalna platforma Joint Allocation Office JE jedrska energija oziroma elektrarna JPP javni potniški promet JTF Just transition fund (sklad za pravični prehod) KE končna energija KGZS Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije 349 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Knowledge Innovation Community (skupnost znanja in inovativnosti – KIC specializirana agencija Evropskega instituta za inovacije in tehnologijo) KIS Kemijski inštitut Slovenije KNLB kotlovska naprava na lesno biomaso KO komunalni odpadki KOPOP Kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila v okviru SN SKP KPV Kabinet predsednika vlade KS Kohezijski sklad EU KVS kulturnovarstveno soglasje KZU kmetijska zemljišča v uporabi LB lesna biomasa LEA lokalna energetska agencija povezave med aktivnostmi za razvoj podeželja, fr. Liaison Entre Actions LEADER de Développement de l'Économie Rurale LEK lokalni energetski koncept LI lignit Evropski program – instrument financiranja na področju okolja, fr. LIFE L'Instrument Financier pour l'Environnement LIFE BioTHOP akronim projekta, financiranega v programu LIFE LIFE HIDAQUA akronim projekta, financiranega v programu LIFE akronim projekta Spodbujanje zmanjšanja emisij TGP do leta 2020 s pogledom na 2030 – promocija trajnostne mobilnosti, učinkovite rabe LIFE IP Care4Climate energije, obnovljivih virov energije in v blaženje podnebnih sprememb usmerjene rabe tal z namenom prehoda v nizkoogljično družbo LIFE Turn to e-Circular akronim projekta, financiranega v programu LIFE LNG utekočinjeni naftni plin, angl. liquid natural gas LOLE pričakovano trajanje izpada odjema, angl. Loss of Load Expectation raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo, angl. Land Use, Land Use LULUCF Change and Forestry LUR Ljubljanska urbana regija LŽV Ljubljansko železniško vozlišče Kategorija M1: vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg M1 vozniškega sedeža M2M komunikacija stroja s strojem, angl. Machine to machine, MaaS mobilnost kot storitev evropska platforma za izmenjavo ročne rezerve za povrnitev frekvence MARI Manually Activated Reserves Initiative MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije MDP Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije MF Ministrstvo za finance Republike Slovenije MGTŠ Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije mHE mala hidroelektrarna MIX-CP scenarij MIX-CP v oceni učinka Evropskega zelenega dogovora MJU Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije MK Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije MKRR Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije MMG DJS Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije 350 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS MNVP Ministrstvo za naravne vire in prostor Republike Slovenije MOPE Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije MP Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije MPP Mladi za podnebno pravičnost MPZ medobmočna prenosna zmogljivost MSP Ministrstvo za solidarno prihodnost Republike Slovenije MVI Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije MVZI Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije MZ Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije MZEZ Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije MZI Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije Kategorija N1: vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 N1 tone n-1 kriterij zanesljivosti oskrbe n-1 nacionalna točka dostopa – portal s podatki o javni mreži polnilnih mest NAP za EV NARCIS naravovarstveni informacijski sistem NCUP Nacionalni center za upravljanje prometa neETS1 emisije TGP, ki niso vključene v shemo EU-ETS1 NEK Nuklearna elektrarna Krško imenovani operater trga z električno energijo, ang. Nominated Electricity NEMO Market Operator NEPN nacionalni energetski in podnebni načrt Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, NEPN 2020 Vlada Republike Slovenije, 2020 NEPP nacionalno energetsko in podnebno poročilo NEZ nacionalna evidenca cestnih zapor NGI Nacionalna gozdna inventura NH3 amonijak NKT nacionalna kontaktna točka NMS napredni merilni sistem NMVOC nemetanske hlapne organske spojine NN nizka napetost NO nizkoogljični NOD nizkoogljična družba NOO Načrt za okrevanje in odpornost NOx dušikovi oksidi NPVO nacionalni program varstva okolja NRRI Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture NTC neto prenosna zmogljivost, angl. Net Transfer Capacity NUML načrt upravljanja mestne logistike NUMO Načrt upravljanja z morskim okoljem 2022–2027 NUP nosilci urejanja prostora Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2023– NUV III 2027 in Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2023–2027 NV oznaka intervencije v okviru SN SKP 351 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS NZPO II Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023–2027 O&H ogrevanje in hlajenje OA osebni avtomobil Organisation of Economic Cooperation and Development, (Organizacija OECD za gospodarsko sodelovanje in razvoj) OiH ogrevanje in hlajenje OJS ožji javni sektor Omrežje 5G brezžično mobilno omrežje pete generacije OmU omilitveni ukrep OP operativni program OP EKP Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji OPN občinski prostorski načrt OP NGP Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, Vlada OPNOZ Republike Slovenije, 2019 OPOKZ Operativni program ohranjanja kakovosti zraka OP OPV Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022–2027 OPPN občinski podrobni prostorski načrt OPS operater prenosnega sistema (plina) OŠ osnovna šola OT odvečna toplota Izvedeni finančni instrument, s katerimi se trguje na prostem trgu, angl. OTC Over The Counter OT-dir neposredna raba odvečne toplote OU scenarij z obstoječimi ukrepi OVE obnovljivi viri energije OVE-E OVE-električna energija OVE-P obnovljivi plini (H2, biometan in drugo) OVET nakup OVE toplote OVE-T OVE-promet P+R parkiraj in se odpelji, angl. park and ride PAH policiklični aromatski ogljikovodiki enotna rešitev za izračun cene na dnevnem trgu, angl. Price Coupling of PCR Regions PEC raba primarne energije, angl. primary energy consumption PET SLO model penetracije tehnologij PGE plitva geotermalna energija PHEV priključni hibrid Platform for the International Coordination of Automated Frequency Restoration and Stable System Operation, (evropska platforma za PICASSO izmenjavo avtomatske rezerve za povrnitev frekvence in stabilno delovanje sistema) PM10 prašni delci s premerom 10 mikrometrov ali manj PM2.5 prašni delci s premerom 2,5 mikrometrov ali manj PND podnebno nevtralna družba PNZ PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o. POP obstojna organska onesnaževala 352 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS POZA Podnebni zakon PPA pogodba o nakupu električne energije, angl. power purchase agreement PPE plinsko-parna elektrarna PP-EPS Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb PPO Program preprečevanja odpadkov PPP Pomorski prostorski plan Slovenije skupek EU modelov za simulacijo proizvodnje in porabe energije angl. PRIMES Price-Induced Market Equilibrium System PRzO Program ravnanja z odpadki PS oznaka intervencije v okviru SN SKP Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za PSPS23–26 leta 2023–2026 Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023‒2028 in PUN 2023‒2028 načrti upravljanja zavarovanih območij Slovenije PURES Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PV Premogovnik Velenje PVO presoja vplivov na okolje sistem za zagotavljanje in/ali nadzor kvalitete, angl. Quality Assurance/ QA/QC Quality Control stroškovno učinkovite optimizacije energetskih sistemov, angl. Re- RE-CO commissioning RED direktiva o obnovljivih virih energije, angl. Renewable energy directive ReDPS50 Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 Referenčni energetsko ekološki model za Slovenijo (tudi MESAP REES- REES SLO) REF referenčna strategija, projekcija, scenarij Uredba (EU) št. 1227/2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega REMIT energetskega trga ReMRJE Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in ReNPROIG23–32 izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki ReNPRP30 Sloveniji za obdobje do leta 2030 ReNPURSK Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo ReNPVŠ30 Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 RePowerEU načrt EU RES Slovenija projekt RES Slovenija Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije ReZrIS30 2030 RFNBO obnovljiva goriva nebiološkega izvora RI raziskave in inovacije RIUM Raziskovalna infrastruktura Univerze v Mariboru RP rjavi premog RPF rezerva za povrnitev frekvence (angl. FRR) RPP regionalni prostorski plan RRD raziskovalno razvojna dejavnost RRI raziskave, razvoj in inovacije rRPF ročna rezerva za povrnitev frekvence 353 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS RTP razdelilna transformatorska postaja rezerva za vzdrževanje frekvence (primarna regulacija frekvence), ang. RVF Frequency Containment Reserve Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne S AGvP infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji, Vlada Republike Slovenije, 2017 S4 Slovenska strategija pametne specializacije S5 Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije SAŠA Savinjsko-šaleška regija SDAC enotno spajanje trgov za dan vnaprej, angl. Single Day Ahead Coupling SDH Slovenski državni holding SDOH sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja sončna elektrarna (v tem dokumentu se izraz uporablja za proizvodne SE naprave, ki delujejo na fotonapetostnem principu, torej gre za fotonapetostne elektrarne) ali sončna energija SEDMp Sistem za enoten dostop do merilnih podatkov SET-Plan Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo SFE sončna fotovoltaična energija SHEE sistemi za hranjenje električne energije Si STAT podatkovni portal SURS SID banka SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d. SIS Slovenska industrijska strategija SIST EN oznaka slovenskega nacionalnega standarda SI-STAT spletna podatkovna zbirka SURS SKP Skupna kmetijska politika SLCP kratkoživa podnebna onesnaževala, angl. Short-Lived Climate Pollutants SME majhna in srednje velika podjetja SMR mali modularni jedrski reaktorji, angl. small modular reactors, SN srednja napetost sintetični naravni plin (v tem dokumentu se izraz uporablja za podnebno SNP nevtralen SNP) SNRK Strateški načrt za razvoj kolesarjenja do leta 2030 SO2 žveplov dioksid SO4 četrti specifični cilj v okviru SN SKP SOPO sheme za podnebje in okolje v okviru SN SKP SOPPS Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam SPIRIT Slovenija, javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje SPIRIT podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. SPTE soproizvodnja toplote in električne energije SRPRS Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 SRRS Slovenski regionalno razvojni sklad SRS 2030 Strategija razvoja Slovenije 2030, Vlada Republike Slovenije, 2017 SSE sprejemnik sončne energije SSRS Stanovanjski Sklad Republike Slovenije, Javni Sklad SURS Statistični urad Republike Slovenije SŽ Slovenske železnice TAP tematski prostorski program 354 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS TČ toplotna črpalka TE termoelektrarna TEB Termoelektrarna Brestanica vseevropsko prometno omrežje, angl. Trans-European Transport TEN-T Network TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TET Termoelektrarna Trbovlje TGP toplogredni plini THD celotno harmonsko popačenje, angl. Total Harmonic Distortion, TP transformatorska postaja TRL stopnja tehnološke razvitosti, angl. technology readiness level UNP utekočinjen naftni plin URE učinkovita raba energije URSJV Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost UVRSIV Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost UZP utekočinjen zemeljski plin VDJK vzdrževalna dela v javno korist VE vetrna elektrarna Vfo večletni finančni okvir VN visoka napetost VRB vanadijeve redoks baterije VVO vodovarstveno območje Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na ZAIG alternativna goriva v prometu ZAPS Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ZCPN Zakon o celostnem prometnem načrtovanju ZDajMV Zakon o dajatvah za motorna vozila ZDMV Zakon o davku na motorna vozila ZDS zaprt distribucijski sistem ZeJN zeleno javno naročanje projekt Eko sklada za zmanjševanje energetske revščine, ki teče od leta ZER 2023 projekt Eko sklada za zmanjševanje energetske revščine, ki se izteče ZERO leta 2024 ZGS Zavod za gozdove ZKZ Zakon o kmetijskih zemljiščih ZMOS Zveza mestnih občin Slovenije ZOEE Zakon o oskrbi z električno energijo ZON Zakon o ohranjanju narave ZP zemeljski plin ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ZSInv Zakon o spodbujanju investicij ZSROVE Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz ZUNPEOVE obnovljivih virov energije Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z ZUOKPOE energijo 355 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Zure Zakon o učinkoviti rabi energije ZUreP Zakon o urejanju prostora ZV Zakon o vodah ZVKD-1 Zakon o varstvu kulturne dediščine ZVKDS Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ZVO Zakon o varstvu okolja 356 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Priloga 1: Osnutek predloga kazalnikov za spremljanje doseganja ciljev iz NEPN Št. Cilj do leta 2030 Kazalnik Opomba Razsežnost I: Razogljičenje, emisije TGP I-1 Zmanjšanje skupnih emisij TGP za [PB03] Izpusti toplogrednih Obstoječ kazalnik vsaj 35 do 45 % glede na leto 2005 plinov I-2 V sektorju LULUCF doseči ponor v [PO31] Neto izpusti TGP Obstoječ kazalnik višini vsaj –146 kt CO2 ekv sektorja LULUCF I-3 Zmanjšanje emisij TGP v sektorju ETS [PO27] Letni izpusti TGP iz Obstoječ kazalnik za 62 % glede na leto 2005 (EU cilj) ETS I-4 Zmanjšanje emisij TGP v sektorju [PO1] Letni izpusti TGP po Obstoječ kazalnik neETS za vsaj 28 % glede na Uredbi (EU) 2023/857 leto 2005 Sektorski cilji zmanjšanja emisij TGP v sektorju neETS:231 I-4a Zmanjšanje emisij TGP v [PR09] Izpusti toplogrednih Obstoječ kazalnik prometu za 1 % glede na plinov iz prometa leto 2005 (ciljna vrednost: 4355 kt CO2 ekv) I-4b Zmanjšanje emisij TGP v [PO12] Raba končne energije, Obstoječ kazalnik široki rabi za 69 % glede izpusti TGP in delež OVE v na leto 2005 (ciljna stavbah vrednost: 843 kt CO2 ekv); zmanjšanje emisij TGP v stavbah za vsaj 70 % do leta 2030 glede na leto 2005 I-4c Zmanjšanje emisij TGP v [KM14] Izpusti metana in Obstoječ kazalnik sektorju kmetijstvo za didušikovega oksida 2,8 % glede na leto 2005 (ciljna vrednost: 1720 kt CO2 ekv) I-4d Zmanjšanje emisij TGP v [PO38] Izpusti TGP v industriji Obstoječ kazalnik; industriji neETS za 40 % emisije prikazane glede na leto 2005 (ciljna ločeno za ETS in vrednost: 903 kt CO2 ekv) neETS sektor 231 Cilja sta zastavljena tudi za sektorja ravnanje z odpadki (–67 %) in energetika neETS (–48 %). Po deležu emisij TGP v sektorju neETS sta to najmanjša sektorja, zato zanju ni ločenih kazalnikov, ampak je doseganje ciljev v celoti zajeto v kazalniku [PO1] Letni izpusti TGP po Uredbi (EU) 2023/857. 357 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Št. Cilj do leta 2030 Kazalnik Opomba Razsežnost I: Razogljičenje, OVE I-5 Doseganje vsaj 33-odstotnega deleža [EN24] Delež obnovljivih virov Obstoječ kazalnik OVE v končni rabi energije do leta v bruto rabi končne energije 2030; vključno s sektorskima ciljema: vsaj 55-odstotni delež OVE pri proizvodnji električne energije; vsaj 45-odstotni delež OVE pri ogrevanju in hlajenju; Sektorski cilji povečanja deleža OVE: I-5a Vsaj 26-odstotni delež OVE [PO3] Delež OVE v energiji Obstoječ kazalnik v prometu goriv za pogon vozil Doseganje vsaj 55-odstotnega deleža Glej kazalnik I-4b rabe energije v stavbah iz OVE I-6 Doseganje vsaj 30-odstotnega deleža [PO19] Delež OVE v rabi goriv Obstoječ kazalnik; OVE (vključno z odvečno toploto) v v industriji delež OVE industriji prikazan ločeno za ETS in neETS sektor I-7 Doseganje vsaj 2- do 3-odstotnega [PO28] Delež oskrbe s toploto Obstoječ kazalnik letnega povečanja deleža OVE in iz energetsko učinkovitih odvečne toplote ter hladu v sistemih sistemov daljinskega daljinskega ogrevanja in hlajenja in ogrevanja do leta 2030 doseganje vsaj 25do 40- odstotnega deleža te proizvodnje Razsežnost II: Energetska učinkovitost II-1 Raba končne energije ne bo presegla [EN10] Raba končne energije Obstoječ kazalnik 50,2 TWh (4320 ktoe) po sektorjih II-2 Raba primarne energije ne bo [EN16] Raba primarne Obstoječ kazalnik presegla 69,5 TWh (5980 ktoe) energije po gorivih Zmanjšanje rabe končne energije v Glej kazalnik I-4b stavbah za 15 % do leta 2030 glede na leto 2020 II-3 Zmanjšanje rabe končne energije v javnem sektorju za 1,9 % letno v primerjavi z izhodiščnim letom II-4 Prihranki, doseženi v okviru sheme [PO36] Zmanjšanje rabe Obstoječ kazalnik obveznega zagotavljanja prihrankov v energije v sistemu obveznosti skladu z 8. členom EED energetske učinkovitosti II-5 Energetska prenova javnih stavb v [PO08] Površina energetsko Obstoječ kazalnik skladu s 6. členom EED prenovljenih stavb v javnem sektorju 358 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Št. Cilj do leta 2030 Kazalnik Opomba Razsežnost III: Energetska varnost III-1 Več kot 80-odstotna ++ elektroenergetska povezanost s sosednjimi državami III-2 Vsaj 85 % oskrbe z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji III-3 Vsaj 75 % potrebne moči v kritičnih urah obremenitev prenosnega elektroenergetskega omrežja z domačimi proizvodnimi kapacitetami III-4 Čim nižja vrednost kazalnika pričakovanega tveganja izpada napajanja (kazalnik LOLE) III-5 Ohranjanje odličnosti pri obratovanju Nuklearne elektrarne Krško III-5a Ohranjanje obsega cilj: > 5200 GWh/leto Obstoječ kazalnik proizvodnje električne energije III-5b Majhno število cilj: ≤ 1 na tri leta Obstoječ kazalnik nenačrtovanih samodejnih zaustavitev III-5c Nizka individualna cilj: ≤ 10 mSv Obstoječ kazalnik obsevanost III-6 Povečanje deleža podzemnega srednjenapetostnega omrežja na vsaj 50 % III-7 Vsaj 5 % plinastih goriv in 1 % tekočih goriv obnovljivega in nizkoogljičnega izvora iz virov v Sloveniji III-8 Delež kapacitete ČHE, baterijskih sistemov za hranjenje EE (SHEE) in pretvornikov v vodik (v GWh) v dnevni rabi EE večji od deleža skupne letne proizvodnje sončnih in vetrnih elektrarn v letni rabi EE 359 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Št. Cilj do leta 2030 Kazalnik Opomba Razsežnost IV: Notranji trg energije IV-1 Zagotavljanje 100 % zahtev po rezervi za povrnitev frekvence (RPF) IV-2 Vsaj 10-odstotni delež obnovljivega in nizkoogljičnega metana ter vodika v prenosnem in distribucijskem omrežju IV-3 Zmanjšanje deleža energetsko revnih Izračunava SURS, Portal Obstoječ kazalnik gospodinjstev do vrednosti največ SiStat med 4,6 in 3,8 % IV-4 Izvedba naložb na področju URE in Kazalnika ni, OVE v najmanj 8000 energetsko podatke ima Eko revnih gospodinjstvih sklad IV-5 Ciljni kumulativni prihranek energije Kazalnika ni, ni še dosežen z ukrepi URE in OVE v določena energetsko revnih gospodinjstvih v metodologija za obdobju 2021–2030 v višini 573 GWh izračun prihrankov Razsežnost V: Raziskave, inovacije in konkurenčnost V-1 Povečanje vlaganj v raziskave in Cilj iz ReZrIS30 razvoj na najmanj 3,5 % BDP (od tega najmanj 1,25 % BDP javnih sredstev) V-2 Doseganje 95 % povprečne Cilj iz SRS 2030 produktivnosti v EU V-3 Uvrstitev v skupino držav vodilnih Cilj iz SRS 2030 inovatork EU (Evropski inovacijski indeks najmanj 125 v S5) V-4 Uvrstitev v prvo tretjino držav EU po Cilj iz SRS 2030 vseh petih osrednjih sestavinah indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (najmanj 9. mesto v S5) 360 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Priloga 2: Osnutek predloga kazalnikov za spremljanje izvajanja ukrepov iz NEPN Razsežnost I: Razogljičenje Izvajanje ukrepov v sektorju kmetijstvo I-Km/1 Scenarij z obstoječimi ukrepi: [PO13] Intenzivnost izpustov Obstoječ kazalnik Izpusti TGP na enoto prirejenega TGP pri prireji mleka in mleka: 0,683 kg CO2 ekv na kg govejega mesa mleka Izpusti TGP pri prireji govejega mesa: 9,325 kg CO2 ekv na kg mesa I-Km/2 Scenarij z obstoječimi ukrepi: [PO14] Racionalno gnojenje Obstoječ kazalnik poraba dušika iz mineralnih gnojil: kmetijskih rastlin z dušikom – 28.000 t N na leto poraba dušikovih mineralnih gnojil I-Km/3 Scenarij z obstoječimi ukrepi: [PO15] Bruto bilančni presežek Obstoječ kazalnik bruto bilančni presežek dušika: dušika 46 kg N na ha I-Km/4 SKP232 (cilj za leto 2027) [PO16] Ukrepi za učinkovitejše Obstoječ kazalnik 81.545 ha kroženje dušika v kmetijstvu – površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje I-Km/5 Cilj še ni določen [PO17] Ukrepi za učinkovitejše Obstoječ kazalnik kroženje dušika v kmetijstvu – površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov Izvajanje ukrepov v sektorju LULUCF I-Lu/1 Zmanjšanje izpustov TGP zaradi Obstoječ kazalnik krčitev gozdov za 50 % in zmanjšanje izpustov TGP zaradi [PO32] Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana spremembe rabe zemljišč in sorodna zemljišča za 25 % glede na leto 2021 I-Lu/2 Obnova vsaj 8000 hektarjev gozdov [PO33] Površina obnovljenih Obstoječ kazalnik letno gozdov glede na vrsto obnove I-Lu/3 Razmerje razvojnih faz gozda: Obstoječ kazalnik [PO34] Razmerje razvojnih faz • delež mladovij: 10 % gozda • delež drogovnjakov: 43 % I-Lu/4 Cilj ni določen [PO35] Izpusti TGP zaradi Obstoječ kazalnik gozdnih požarov 232 Skupna kmetijska politika 2023–2027. 361 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Izvajanje ukrepov pri ravnanju z odpadki I-Od/1 75-odstotna priključenost [PO39] Priključenost Obstoječ kazalnik prebivalcev na sisteme s terciarnim prebivalcev na sisteme čiščenja ali sekundarnim čiščenjem odpadnih odpadnih voda voda oziroma na male biološke čistilne naprave Izvajanje ukrepov v sektorju oskrbe z energijo I-Os/1 Povečanje na 3123 MW [PO29] Inštalirana moč naprav Obstoječ kazalnik za proizvodnjo električne energije iz OVE I-Os/1 Zmanjšanje [PO40] Specifični izpusti TGP Obstoječ kazalnik na enoto proizvedene električne energije Razsežnosti I in II: Razogljičenje in energetska učinkovitost Izvajanje ukrepov v prometu I/II-Pr1 Povprečni CO2 izpusti novih osebnih [PO2] Izpusti CO2 iz novih in Obstoječ kazalnik vozil leta 2030: 45 g CO2/km; vseh osebnih vozil povprečni specifični izpusti CO2 za vsa osebna vozila leta 2030 145 g CO2/km I/II-Pr2 Število registriranih brezogljičnih [PR22] Število električnih vozil Obstoječ kazalnik vozil (BEV+PHEV+H2): 159.500 oz. 12 % v vseh registriranih vozilih. 55 % v prvih registracijah osebnih vozil. I/II-Pr3 [PR25] Intenzivnost izpustov Obstoječ kazalnik Zmanjšanje intenzivnosti izpustov TGP goriv in energije v TGP do leta 2030 za 12 % cestnem prometu I/II-Pr4 Struktura potniškega prevoza in [PR01] Obseg in sestava Obstoječ kazalnik prometa domačih vozil leta 2030 v potniškega prevoza in prometa pkm: 11 % avtobusni promet (javni 4 %, turistični 7%), vlaki 3 %, avtomobili 81 %, motorji 1 %, pešačenje in kolo 3 % I/II-Pr5 Struktura tovornega prevoza in [PR02] Obseg in sestava Obstoječ kazalnik prometa domačih vozil leta 2030 v blagovnega prevoza in tkm: lahka tovorna vozila 3 %, težka prometa tovorna vozila 83 %, vlaki 14 %. 362 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Izvajanje ukrepov v stavbah I/II-St1 Cilj še ni določen [PO06] Finančni vzvod Obstoječ kazalnik spodbud v javnem sektorju I/II-St2 Cilj še ni določen [PO07] Zmanjšanje izpustov Obstoječ kazalnik CO2 in rabe končne energije z ukrepi v javnem sektorju I/II-St3 Cilj še ni določen [PO08] Površina energetsko Obstoječ kazalnik prenovljenih stavb v javnem sektorju I/II-St4 Cilj še ni določen [PO10] Zmanjšanje izpustov Obstoječ kazalnik CO2 in rabe končne energije z ukrepi v stanovanjskem sektorju Izvajanje ukrepov v industriji I/II-In1 Cilj ni določen [PO18] Finančne spodbude za Obstoječ kazalnik URE in rabo OVE v industriji neETS I/II-In2 Povečanje učinkovitosti [PO37] Energetska Obstoječ kazalnik učinkovitost v industriji Izvajanje ukrepov v industriji – procesne emisije I/II-In3 79-odstotno zmanjšanje glede na [PO20] Izpusti TGP zaradi Obstoječ kazalnik izpuste iz leta 2015 (41 kt CO2 ekv) puščanja naprav z F-plini Izvajanje večsektorskih ukrepov I/II-Vs1 Izboljšanje [PO22] Emisijska Obstoječ kazalnik produktivnost I/II-Vs2 Raven, primerljiva z EU [PO23] Implicitna stopnja Obstoječ kazalnik obdavčitve energije I/II-Vs3 Znatno zmanjšanje [PO24] Spodbude, ki so v Obstoječ kazalnik nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP I/II-Vs4 Povečanje [PO25] Zelena delovna mesta Obstoječ kazalnik I/II-Vs5 Raven, primerljiva z EU [PO26] Spodbujanje inovacij za Obstoječ kazalnik prehod v nizkoogljično družbo 363 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS Priloga 3: Ukrepi, izpostavljeni podnebnim grožnjam V skladu z omilitvenim ukrepom iz Celovite presoje vplivov na okolje: posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, smo v skladu z metodologijo, opisano v Smernicah organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021– 2027, izvedli screening oziroma pregled ukrepov, ki so potencialno izpostavljeni podnebnim grožnjam in so podnebno ranljivi. Med identificranimi kot najbolj podnebno ranljivi so povečini ukrepi, ki vključujejo načrtovanje objektov in infrastrukture in je zanje, ko bo znana lokacija, treba natančno oceniti ranljivost in tudi sprejeti prilagoditvene ukrepe na izvedbeni ravni. Z oranžno barvo so označeni ukrepi z ocenjeno (potencialno) visoko ranljivostjo, z modro pa tisti, kjer je ocenjena (potencialna) ranljivost srednja ali pa je podnebno odpornost oziroma ugotavljanje in upoštevanje podnebne ranljivosti treba vključiti v pripravo raznih strokovnih podlag ali smernic. Preglednica 91: Ukrepi, potencialno izpostavljeni podnebnim grožnjam ID ukrepa Ime in opis instrumenta M2.7 Ureditev protipožarne infrastrukture v gozdu M2.10 Naložbe v sanacijo in obnovo gozdov po naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmerah M3.2 Zmanjšanje krčenja gozdov M3.5 Naložbe v razvoj gozdnega drevesničarstva Obnova ali izboljšanje obstoječih naravnih ekosistemov, ki skladiščijo ogljik v dobro in stabilno stanje, kot M3.9 prispevek k ohranjanju in povečevanju skladišč in ponorov ogljika M4.10 Dodatna podpora izvajanju javnih služb v proizvodnji kmetijskih rastlin M5.3 Strokovne in zakonodajne podlage za učinkovitejše blaženje podnebnih sprememb v sektorju kmetijstva M7.2 Strokovne podlage za obravnavno odpadkov v energetske namene M11.1a Nepovratne nacionalne finančne spodbude za pripravo projektov prehoda v NOD M12.1 Spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti oziroma skupnosti OVE M12.2 Shema podpor za spodbujanje proizvodnje energije iz OVE M12.3 Samooskrba z električno energijo iz OVE M12.4 Spodbujanje večnamenske rabe globoke geotermalne energije (GGE) M13.1 Zagotavljanje trajnostnega razvoja rabe plitve geotermalne energije (PGE) Vzpostavitev tehničnih meril in predpisov za proizvodnjo vodika in sintetičnih plinov iz električne M13.3a energije iz OVE M13.4 Samooskrba z vodikom M13.5 Spodbude za čezmejno in regionalno sodelovanje v skupnih OVE projektih M13.6 Spodbujanje prenove in gradnje malih hidroelektrarn M13.7 Spodbujanje izgradnje sistemov hranjenja električne energije (SHEE) M15.1 Podpora skladnemu lokalnemu energetskemu načrtovanju M15.3 Priprava strokovnih podlag za usmerjanje razvoja SDOH M16.1 Priprava in posodobitev zakonodaje za prostorsko načrtovanje URE, OVE in NO virov M16.2 Izboljšava postopkov CPVO in PVO M16.4 Priprava strokovnih podlag za prostorsko načrtovanje URE, OVE in drugih NO virov 364 CELOVITI NACIONALNI ENERGETSKI IN PODNEBNI NAČRT RS ID ukrepa Ime in opis instrumenta M16.4a Tematski akcijski prostorski programi za OVE in druge nizkoogljične vire M16.5 Vključitev URE, OVE in NO virov v regionalne prostorske plane (RPP) M16.7 Priprava uredb o najustreznejših variantah (UNV) in državnih prostorskih načrtov (DPN) za OVE in NO vire M19.2 Prenova stavb kulturne dediščine in drugih posebnih skupin stavb M19.15 Zagotavljanje kakovosti projektov energetske prenove stavb M20.3 Celovita prenova stanovanj v javni lasti M22.1 Celostno prometno načrtovanje na državni, regionalni in lokalni ravni M22.6 Nov koncept financiranja prometne infrastrukture M23.2 Trajnostna mobilnost v okviru prostorskega načrtovanja M23.3 Infrastruktura za spodbujanje dela od doma M24.2 Nadgradnja železniškega omrežja M24.3 Izgradnja novih železniških prog M24.4 Pogoji za večmodalno mobilnost M24.5 Izboljšanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa M24.6 Izboljšanje infrastrukture za avtobusni promet M25.1 Izboljšanje kolesarske infrastrukture M25.3 Umirjanje prometa M25.4 Izboljšanje hodljivosti M26.1 Parkirna politika M26.2 Spodbujanje k učinkovitejši rabi avtomobila M27.2 Infrastruktura za tovorni promet M28.10 Načrtovanje in spodbujanje postavitve polnilne in oskrbovalne infrastrukture Demonstracijski projekti za umeščanje e-polnilne infrastrukture v večstanovanjske soseske ter predpis za M28.13 opremljenost parkirišč s polnilno infrastrukturo M28.14 Spodbujanje pametnih polnilnih mest nižjih moči M28.15 Spodbujanje polnilne infrastrukture z manjšim vplivom na omrežje M30.1 Zagotavljanje zanesljivosti in zadostnosti oskrbe z električno energijo M30.2 Podpora razvoju nadaljnjega izkoriščanja JE M30.3 Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z nadaljnjim izkoriščanjem vodne energije v energetske namene M30.4 Gradnja, nadgradnja in priprava plinskih sistemov za obratovanje z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini Zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju fosilnih goriv in pospešeno nadomeščanje fosilnih goriv z M30.5 obnovljivimi in nizkoogljičnimi gorivi domače proizvodnje M31.4 Zagotavljanje pogojev za pospešeni razvoj omrežja za distribucijo in prenos električne energije M35.5 Lokalni energetski koncepti M36.6 Celovita raziskava posledic določitve minimalne ravni prehranske samooskrbe v Republiki Sloveniji 365

Integrated National Energy and Climate Plan of the Republic of Slovenia

关于这部法律

在哪里阅读

文本