Decree on payments for environmental and climate obligations, natural or other constraints and Natura 2000 from the strategic plan of the common agricultural policy 2023-2027

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 obsega: Uredbo o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 34/23 z dne 24. 3. 2023), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 107/23 z dne 20. 10. 2023), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 124/23 z dne 8. 12. 2023). UREDBA O PLAČILIH ZA OKOLJSKE IN PODNEBNE OBVEZNOSTI, NARAVNE ALI DRUGE OMEJITVE TER NATURA 2000 IZ STRATEŠKEGA NAČRTA SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023–2027 (neuradno prečiščeno besedilo št. 2) I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) (1) Ta uredba določa intervencije kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina, ekološko kmetovanje, ekološko čebelarjenje, lokalne pasme in sorte, biotično varstvo rastlin, plačilo za naravne ali druge omejitve in plačila Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: intervencije razvoja podeželja) iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN 2023–2027). SN 2023–2027 je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave, spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 ( ) in pri izpostavah Javnehttps://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027 službe kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: kmetijska svetovalna služba). (2) S to uredbo se za intervencije razvoja podeželja določajo namen podpore, upravičenci, finančne določbe, zahteve za izvajanje, pogoji za dodelitev sredstev in pogoji za izplačilo sredstev za izvajanje: 1. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU); 2. Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834 /2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 321 z dne 15. 12. 2022, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/848/EU); 3. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 13), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/121 z dne 17. januarja 2023 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1165 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L št. 16 z dne 18. 1. 2023, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/1165/EU); 4. Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/813 z dne 8. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta glede dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila in letne razdelitve podpore Unije za razvoj podeželja po državah članicah (UL L št. 102 z dne 17. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU); 5. Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere intervencije in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 216 z dne 19. 8. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU); 6. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 156 z dne 9. 6. 2022, str. 163); 7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021 /2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305 /2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU); 8. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023– 2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič popravljene s spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/330 z dne 22. novembra 2022 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021 /2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023– 2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 44 z dne 14. 2. 2023, str. 1); 9. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 95), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023 /1448 z dne 10. maja 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2022/127 glede izplačila predplačil v okviru šolske sheme in o popravku navedene uredbe (UL L št. 179 z dne 14. 7. 2023, str. 2); 10. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022 /1172/EU); 11. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23). 2. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. aktivni kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki izpolnjuje pogoje iz tretjega do devetnajstega odstavka 6. člena, in 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23 in 113/23; v nadaljnjem besedilu: Uredba o neposrednih plačilih); 2. celoletni zeleni pokrov je pokritost tal z zeleno odejo v koledarskem letu, razen v obdobju, v katerem se izvaja priprava tal za setev in opravi setev; 3. glavni posevek je kmetijska rastlina, za katero se vloži zahtevek za plačilo za glavni posevek za intervencije iz te uredbe na geoprostorskem obrazcu za vloge in zahtevke na površino iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec); 4. goveji pitanec je mlado govedo moškega spola od šest mesecev do enega leta, mlado govedo moškega spola od enega do dveh let, mlado govedo moškega spola nad dve leti in telica za pitanje, starosti najmanj šest mesecev, ki še ni telila in je namenjena za zakol (v nadaljnjem besedilu: goveji pitanec); 5. kmetijska dejavnost je kmetijska dejavnost, kot je opredeljena z Uredbo o neposrednih plačilih; 6. kmetijska parcela je strnjeno zemljišče kmetijske površine in, kadar je za posamezno intervencijo razvoja podeželja ustrezno, tudi površina krajinskih značilnosti, ki jo prijavi en upravičenec in zajema eno skupino kmetijskih rastlin iz 24. točke tega člena; 7. kmetijska površina je kmetijska površina, kot je določena s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: pravilnik RKG); 8. lokacija izvajanja operacije je blok oziroma GERK znotraj območja izvajanja operacije, na katerem se ta operacija izvaja; 9. lokalne pasme domačih živali so avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje; 10. lokalne sorte kmetijskih rastlin so vse sorte kmetijskih rastlin, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji ter jim grozi genska erozija; 11. mejica je vsaj 10 m dolga in pri krošnji največ 20 m široka strnjena in samostojna ter neprekinjena linija, pretežno porasla z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene, lahko je v sestavi grmičevja, z drevesi ali brez njih, s suhim zidom, posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije in porasli z zelmi; 12. mejna vrednost letnega vnosa dušika v ali na tla je največja dovoljena količina letnega vnosa skupnega dušika, v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; 13. mineralna gnojila so gnojila, kot jih določa zakon, ki ureja mineralna gnojila; 14. minimalna aktivnost je košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, kadar gre za trajno travinje, vključeno v intervencije razvoja podeželja iz te uredbe, ali vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za trajno travinje: na katerem se na delu ali celem GERK pušča nepokošen pas v okviru operacij iz 38. do 41. člena in 51. do 52. člena te uredbe ter intervencije iz 110. in 132. člena te uredbe; vključeno v operacijo iz 42. člena te uredbe; 15. najožja vodovarstvena območja so najožja vodovarstvena območja, določena z uredbami, ki urejajo vodovarstvena območja; 16. nosilec KMG je kmet, kot je določen z zakonom, ki ureja kmetijstvo; 17. območje izvajanja operacije je območje, na katerem se operacija izvaja; območje izvajanja operacije se lahko nanaša na območje celotne Republike Slovenije ali pa je geografsko omejeno in se nanaša le na določena območja Republike Slovenije; 18. obveznost intervencij iz 1. do 5. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe je izvajanje posamezne intervencije oziroma izvajanje operacije znotraj posamezne intervencije; 19. organska gnojila so gnojila, kot jih določa uredba, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; 20. plemenske živali drobnice so ženske živali ovc in koz, starosti najmanj devet mesecev; 21. prašič pitanec je prašič od 30 kg dalje, pitan na višjo težo, prašič iz kmečke reje prašičev in prašič od 30 do 110 kg (v nadaljnjem besedilu: prašič pitanec); 22. prenosnik je nosilec KMG, ki obveznost izvajanja intervencij iz 1. do 5. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe prenese na drugega nosilca KMG; 23. prevzemnik je nosilec KMG, ki obveznost izvajanja intervencij iz 1. do 5. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe prevzame od prenosnika iz prejšnje točke; 24. skupina kmetijskih rastlin je skupina kmetijskih rastlin v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: uredba za izvajanje intervencij) za tekoče leto; 25. travojede živali so govedo, drobnica, kopitarji in jelenjad (damjaki, mufloni, navadni jeleni, druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa); 26. ugotovljena površina je površina delov parcele ali parcel, ugotovljena z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem; 27. vstopna površina je z upravnim pregledom preverjena površina prvega leta obveznosti – oziroma v primeru razširitve obveznosti – ugotovljena površina leta razširitve obveznosti; 28. zahtevek je zahtevek za plačilo, ki je vložen v zbirni vlogi za tekoče leto, za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto. 3. člen (intervencije) (1) Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednje intervencije razvoja podeželja: 1. kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: intervencije KOPOP), ki se delijo na intervencijo: a) kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP PS); b) kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP NV); c) kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP BK); 2. ekološko kmetovanje (v nadaljnjem besedilu: intervencija EK); 3. ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: intervencija EKČ); 4. lokalne pasme in sorte (v nadaljnjem besedilu: intervencija LOPS); 5. biotično varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: intervencija BVR); 6. plačilo za naravne ali druge omejitve (v nadaljnjem besedilu: intervencija OMD); 7. plačila Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: intervencija N2000). (2) Intervencija KOPOP PS vključuje tri operacije, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so: PS.1 Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje goved (v nadaljnjem besedilu: operacija PS GOV); PS.2 Krmljenje z zmanjšano količino dušika pri prašičih pitancih (v nadaljnjem besedilu: operacija PS PRAP); PS.3 Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje ovc in koz (v nadaljnjem besedilu: operacija PS DROB). (3) Intervencija KOPOP NV vključuje 13 operacij, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so: 1. NV.1 Vodni viri (v nadaljnjem besedilu: operacija VOD); 2. NV.2 Ohranjanje kolobarja (v nadaljnjem besedilu: operacija KOL); 3. NV.3 Integrirana pridelava poljščin (v nadaljnjem besedilu: operacija IPP); 4. NV.4 Integrirana pridelava zelenjave (v nadaljnjem besedilu: operacija IPZ); 5. NV.5 Integrirana pridelava hmelja (v nadaljnjem besedilu: operacija IPH); 6. NV.6 Integrirana pridelava sadja in oljk (v nadaljnjem besedilu: operacija IPSO); 7. NV.7 Integrirana pridelava grozdja (v nadaljnjem besedilu: operacija IPG); 8. NV.8 Uporaba biotehniških metod za obvladovanje škodljivih organizmov v trajnih nasadih (v nadaljnjem besedilu: operacija BIOTM TNS); 9. NV.9 Opustitev uporabe herbicidov v vinogradih (v nadaljnjem besedilu: operacija VIN HERB); 10. NV.10 Opustitev uporabe insekticidov v vinogradih (v nadaljnjem besedilu: operacija VIN INSK); 11. NV.11 Precizno gnojenje in škropljenje (v nadaljnjem besedilu: operacija PGS); 12. NV.12 Senena prireja (v nadaljnjem besedilu: operacija SENENA); 13. NV.13 Varovalni pasovi ob vodotokih (v nadaljnjem besedilu: operacija PAS VOD). (4) Intervencija KOPOP BK vključuje: 1. 13 operacij, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so: a) BK.1 Posebni traviščni habitati (v nadaljnjem besedilu: operacija HAB), b) BK.2 Traviščni habitati metuljev (v nadaljnjem besedilu: operacija MET), c) BK.3 Steljniki (v nadaljnjem besedilu: operacija STE), č) BK.4 Mokrotni traviščni habitati (v nadaljnjem besedilu: operacija HABM), d) BK.5 Ohranjanje mokrišč in barij (v nadaljnjem besedilu: operacija MOKR BAR), e) BK.6 Suhi kraški travniki in pašniki (v nadaljnjem besedilu: operacija SUHI KTP), f) BK.7 Visokodebelni travniški sadovnjaki (v nadaljnjem besedilu: operacija VTSA), g) BK.8 Strmi travniki (v nadaljnjem besedilu: operacija S50), h) BK.9 Grbinasti travniki (v nadaljnjem besedilu: operacija GRB), i) BK.10 Ohranjanje mejic (v nadaljnjem besedilu: operacija MEJ), j) BK.11 Obvladovanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (v nadaljnjem besedilu: operacija ITRV), k) BK.12 Sobivanje z velikimi zvermi (v nadaljnjem besedilu: operacija ZVE); l) BK.13 Planinska paša (v nadaljnjem besedilu: operacija PP); 2. eno operacijo, ki se izvaja po upravljavsko-rezultatski shemi, in je: BK.14 Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljnjem besedilu: operacija VTR); 3. eno operacijo, ki se izvaja po rezultatski shemi, in je: BK.15 Ohranjanje suhih travišč (v nadaljnjem besedilu: operacija SUHA TRAV). (5) Intervencija LOPS vključuje dve operaciji, ki se izvajata po upravljavski shemi, in sta: LO.1 Lokalne pasme (v nadaljnjem besedilu: operacija: PAS); LO.2 Lokalne sorte (v nadaljnjem besedilu: operacija: SOR). 4. člen (upravičenec) (1) Upravičenec za pridobitev plačil za intervencije iz prvega odstavka prejšnjega člena je nosilec KMG, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe. (2) Upravičenec za pridobitev plačil za intervencijo iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora biti aktiven kmet. (3) Za KMG vlaga zahtevke za plačilo za intervencije razvoja podeželja iz prvega odstavka prejšnjega člena nosilec KMG. 5. člen (sredstva) (1) Intervencije iz: 1. do 5. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe se financirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije v višini 29,80 % in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 70,20 %; 6. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe se financirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije v višini 62,45 % in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 37,55 %; 7. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe se financirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije v višini 20 % in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 80 %. (2) Za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe je skupno namenjenih do 514.054.653,75 eura, od katerih se namenja do: 1. 5.110.858,23 eura za intervencijo KOPOP PS; 2. 115.639.143,00 eura za intervencijo KOPOP NV; 3. 38.222.909,30 eura za intervencijo KOPOP BK; 4. 91.999.546,58 eura za intervencijo EK; 5. 1.499.888,00 eura za intervencijo EKČ; 6. 16.527.080,00 eura za intervencijo LOPS; 7. 8.000.000,00 eura za intervencijo BVR; 8. 234.405.804,84 eura intervencijo OMD; 9. 2.649.423,80 eura za intervencijo N2000. (3) Skupna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti presežena. (4) Plačila za izvajanje intervencij razvoja podeželja iz te uredbe se za zahtevke za te intervencije, vložene v tekočem letu vložitve zahtevkov, izvršijo v skladu z drugim odstavkom 44. člena Uredbe 2021/2116/EU. (5) Sredstva, zagotovljena v tekočem proračunskem letu, se namenijo za plačilo odobrenih zahtevkov za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe in plačilo pritožb za te intervencije, ki jim je bilo ugodeno. (6) Če se sredstva, namenjena za posamezne intervencije razvoja podeželja iz te uredbe, v tekočem letu ne porabijo v celoti, se sredstva med temi intervencijami za tekoče leto lahko prerazporedijo. (7) Neporabljena sredstva iz drugega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih intervencijam razvoja podeželja iz te uredbe za programsko obdobje 2023–2027. II. POGLAVJE INTERVENCIJE KOPOP 1. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE 6. člen (namen intervencij KOPOP) Intervencije KOPOP podpirajo kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in so namenjene spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v okviru intervencije: KOPOP PS v blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam; KOPOP NV v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na zrak; KOPOP BK v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine. 7. člen (vstopi v intervencije KOPOP) (1) V operacije intervencij KOPOP je mogoče vstopiti v letih 2023–2027. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je v operacije KOL, IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG, BIOTM TNS, VIN HERB in VIN INSK mogoče vstopiti v letih 2023 in 2024. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v letih 2024–2027 mogoče vstopiti v operacijo MOKR BAR in SUHA TRAV ter v operacijo ITRV na območjih iz evidence iz 25. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe. 8. člen (trajanje obveznosti intervencij KOPOP) (1) Obveznost izvajanja intervencij KOPOP traja pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v primerih: višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 3. člen Uredbe 2021/2116/EU in je opredeljeno v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe; ko se pri intervenciji KOPOP PS vse rejne živali, na katere se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala; ko se pri intervencijah KOPOP NV in KOPOP BK celotno zemljišče oziroma del zemljišča, na katero se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala. (2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se prenos opravi znotraj KMG. (3) Obveznost izvajanja intervencij KOPOP traja celotno koledarsko leto. (4) Če upravičenec v obdobju trajanja obveznosti izvajanja intervencij KOPOP iz prvega odstavka tega člena vstopi v intervencijo EK, obveznost izvajanja operacij intervencij KOPOP, pri katerih kombinacija med operacijami intervencij KOPOP in EK ni dovoljena, preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za izvajanje teh operacij. 9. člen (prenos obveznosti na drugega nosilca KMG) (1) Nosilec KMG, ki je v predhodnem letu uveljavljal zahtevke za intervencijo: KOPOP PS za rejne živali, v tekočem letu pa s temi živalmi to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o številu teh živalih na obrazcu, na katerem se sporoča zmanjšanje ali prenos površin, živali oziroma obveznosti, vključenih v intervencije plačil za okoljske in podnebne obveznosti oziroma intervencijo plačila Natura 2000 v predhodnem letu, za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti); KOPOP NV ali KOPOP BK na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti. (2) Če zaradi prenosa dela površin iz druge alineje prejšnjega odstavka, površina, na kateri se na KMG prenosnika še naprej izvaja intervencija KOPOP NV ali intervencija KOPOP BK, na tem KMG ne dosega velikosti iz 10. člena te uredbe, obveznost izvajanja teh intervencij na KMG prenosnika preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za njihovo izvajanje. 10. člen (velikost površine) Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje posamezne operacije intervencij KOPOP NV in KOPOP BK je 0,1 ha, na KMG pa mora biti v posamezno operacijo intervencij KOPOP NV in KOPOP BK vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če za posamezne operacije teh intervencij s to uredbo ni določeno drugače. 11. člen (zmanjšanje površin, vključenih v obveznost) (1) V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe se skupna velikost površin lahko zmanjša za največ 10 % glede na vstopno površino, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz Priloge 1 te uredbe. (2) Ob sočasni vključitvi v operaciji IPP in IPZ se pri izračunu dovoljenega zmanjšanja površin iz prejšnjega odstavka upoštevajo skupaj površine pod poljščinami in zelenjadnicami. 12. člen (povečanje površin, vključenih v obveznost) (1) V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe se skupna velikost površin KMG lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina, za katero je prevzeta obveznost. (2) Ne glede na prejšnji odstavek povečanje površin, vključenih v operacijo ITRV, ni mogoče. (3) Ne glede na skupno velikost povečanja površin se obveznost iz prvega leta petletne obveznosti nadaljuje, upravičenec pa je upravičen do plačila za celotno povečanje velikosti površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine. 13. člen (kombinacije) (1) Na KMG se lahko izvaja več operacij intervencij KOPOP. (2) Kombinacije intervencij KOPOP in kombinacije operacij znotraj posamezne intervencije KOPOP so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. (3) Ne glede na Prilogo 2 te uredbe v letu 2023 kombinacija operacije VTSA z operacijo S50 in operacije VTSA z operacijo GRB ni mogoča. 14. člen (zamenjave) (1) Med trajanjem obveznosti intervencij KOPOP medsebojna zamenjava teh intervencij ni dovoljena. (2) Med trajanjem obveznosti intervencij KOPOP zamenjava operacij znotraj intervencij KOPOP in operacij med intervencijami KOPOP ni dovoljena. (3) Ne glede na prejšnji odstavek se v tekočem letu na površini GERK, ki je bila v predhodnem letu vključena v operacijo: IPP, ta operacija lahko zamenja z operacijo IPZ in v primeru pridelave jagod z operacijo IPSO; IPZ, ta operacija lahko zamenja z operacijo IPP in pri pridelavi jagod z operacijo IPSO; IPSO s pridelavo jagod, ta operacija lahko zamenja z operacijo IPP oziroma IPZ; IPH, ta operacija lahko za hmeljišča v premeni zamenja z operacijama IPP in IPZ ter v primeru pridelave jagod z operacijo IPSO; HAB, MET, STE, HABM, VTR ali SUHA TRAV, posamezna operacija lahko zamenja z operacijo ITRV, če je v tekočem letu pri posamezni operaciji več kot 30 % te površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami kljub izvedbi predpisanih zahtev za njihovo odstranjevanje oziroma omejevanje njihovega širjenja v predhodnem letu. (4) Če se v primeru zamenjave operacije IPH iz četrte alineje prejšnjega odstavka premena v hmeljiščih zaključi še v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, se mora na površini GERK, na kateri je prišlo do zamenjave, do zaključka prevzete obveznosti izvajati operacija IPH. (5) Obveznost izvajanja operacij intervencije KOPOP NV se lahko zamenja z intervencijo EK v katerem koli letu trajanja obveznosti. 15. člen (analiza tal in gnojilni načrt) (1) Analizo tal in gnojilni načrt je treba imeti izdelana za vse GERK, ki so vključeni v intervenciji KOPOP NV in KOPOP BK, in na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Upravičenec mora imeti izdelano analizo tal za naslednje parametre: pH, P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je petleten. (2) Ne glede na prejšnji odstavek analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati upravičencu, ki se vključi le v izvajanje operacij HAB, MET, STE, HABM, MOKR BAR, SUHI KTP, VTSA, S50, GRB, MEJ, ITRV, VTR in SUHA TRAV. (3) Analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati upravičencu, ki se vključi le v operacije PS GOV, PS PRAP in PS DROB. (4) Gnojilni načrt iz prvega odstavka tega člena se izdela na podlagi veljavne analize tal. Veljavnost analize tal je pet let. (5) Ne glede na prvi in četrti odstavek tega člena se analiza tal in gnojilni načrt za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO in IPG izdelata v skladu s tehnološkimi navodili za te operacije iz pravilnika, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja sadja in oljk ter grozdja (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o integrirani pridelavi). (6) Gnojilne načrte upravičenec hrani na KMG. (7) Upravičenec mora imeti izdelano analizo tal in gnojilni načrt iz prvega odstavka tega člena najpozneje do roka za oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. (8) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) podatke o izdelanih analizah tal prevzame iz zbirke podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal ter podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu, določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca analiz tal), en dan po poteku roka za oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. (9) Agencija v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto preverja izpolnjevanje zahteve glede izdelanih: analiz tal z upravnim pregledom prek evidence iz prejšnjega odstavka in s pregledom na kraju samem; gnojilnih načrtov s pregledom kraju samem. (10) Ne glede na prejšnji odstavek agencija ne preverja skladnosti izdelanih analiz tal in gnojilnih načrtov za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO in IPG s tehnološkimi navodili iz petega odstavka tega člena. 16. člen (grafične evidence) (1) Za izvajanje upravnih pregledov intervencij KOPOP se v digitalni grafični obliki v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto uporabljajo: 1. evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ali slabo ekološko stanje površinskih voda glede na obremenitve s hranili (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT POV HRA); 2. evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ekološko stanje zaradi preseganja okoljskih standardov kakovosti za fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT POV FFS); 3. evidenca prispevnih območij vodnih teles podzemnih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno slabo kemijsko stanje zaradi preseganja okoljskega standarda kakovosti za nitrat (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT POD NIT); 4. evidenca območij voda I. reda Ledave in Ščavnice, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ekološko stanje zaradi preseganja okoljskih standardov kakovosti za fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT LESA FFS); 5. evidenca najožjih vodovarstvenih območij (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO I); 6. evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območje Slovenska Istra (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB 20 05); 7. evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bela krajina, Boč – Haloze – Donačka gora, Boletina – velikonočnica, Črete, Dobličica, Dobrava – Jovsi, Drava, Dravinja s pritoki, Goričko, Goriška brda, Haloze – vinorodne, Kożbana, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Kras 1, Lahinja, Ličenca pri Poljčanah, Marindol, Mirna, Mura, Nanoščica, Osrednje Slovenske gorice, Pregara – travišča, Reka, Soča z Volarjo, Stobe – Breg, Trnovski gozd – Nanos 1, Trnovski gozd – Nanos 2, Vejar, Vrbina in Vrhoveljska planina (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB 30 05); 8. evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Belški potok, Češeniške gmajne z Rovščico, Črna dolina pri Grosuplju, Črni potok, Grad Brdo – Preddvor, Huda luknja, Kočevsko, Kozjansko, Ljubljansko barje, Mišja dolina, Notranjski trikotnik 1, Polhograjsko hribovje, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Ribniška dolina, Rinża, Sava Medvode – Kresnice, Šmarna gora, Vitanje – Oplotnica, Vzhodni Kozjak in Zadnje struge pri Suhadolah (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB 10 06); 9. evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Banjšice, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Bohor, Čemšeniška planina, Gorjanci – Radoha, Kras 2, Krimsko hribovje – Menišija, Kum, Menina, Mrzlica, Notranjski trikotnik 2, Notranjski trikotnik 3, Razbor, Trnovski gozd – Nanos 3 in Zahodni Kozjak (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB 20 06); 10. evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Breginjski Stol, Julijske Alpe, Kamniško – Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in Ratitovec (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB 30 06); 11. evidenca območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območje Ljubljanskega barja (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET 15 6 1 9); 12. evidenca območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območja traviščnih habitatov metuljev, ki niso območja iz prejšnje točke (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET 15 6 15 9); 13. evidenca območij steljnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE); 14. evidenca območij mokrotnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bled – Podhom, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Črna dolina pri Grosuplju, Dolenja vas pri Ribnici, Huda luknja, Kobariško blato, Krimsko hribovje – Menišija, Lahinja, Mišja dolina, Notranjski trikotnik, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Razbor, Ribniška dolina, Šmarna gora, Trnovski gozd – Nanos, Vzhodni Kozjak, Zelenci in Žejna dolina (v nadaljnjem besedilu: evidenca HABM 30 06); 15. evidenca območij mokrišč in barij (v nadaljnjem besedilu: evidenca MOBA); 16. evidenca območij suhih kraških travnikov in pašnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca KRAS); 17. evidenca strmin – S50 (v nadaljnjem besedilu: evidenca S50); 18. evidenca območij grbinastih travnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca GRB); 19. evidenca krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: evidenca EKRZ); 20. evidenca območij pojavljanja medveda (v nadaljnjem besedilu: evidenca MEDO); 21. evidenca območja pojavljanja volka (v nadaljnjem besedilu: evidenca VOLK); 22. evidenca območij pojavljanja risa (v nadaljnjem besedilu: evidenca RIS); 23. evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR); 24. evidenca monitoringa kosca (v nadaljnjem besedilu: evidenca KOSEC); 25. evidenca območij suhih travišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca SUHT). (2) Evidence iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pošlje Agencija Republike Slovenije za okolje. (3) Evidenco iz 5. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Direkcija Republike Slovenije za vode. (4) Evidenca strmin iz 17. točke prvega odstavka tega člena vsebuje podatke o površinah z nagibom 50 % ali več, ki se izračunajo na podlagi podatkov, ki so osnova za izračun nagiba GERK v skladu s pravilnikom RKG. Podatki o površinah z nagibom 50 % ali več za posamezen GERK se pridobijo z grafičnim presekom evidence strmin in GERK. (5) Evidence iz 6. do 16. točke, 18. ter 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN). (6) Evidenco iz 19. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo. (7) Evidence iz 20. do 22. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Zavod za gozdove Slovenije. (8) Evidenco iz 24. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec monitoringa kosca, ki poteka v okviru vsakoletnega monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: monitoring ptic). (9) Pri navajanju površin sloja iz evidenc iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj 10 arov GERK leži v enem izmed območij iz teh evidenc. (10) Pri navajanju površin sloja iz evidence iz 5. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem vsaj 1 ar. (11) Za vsak GERK se preveri, ali leži na območju iz evidenc iz 6. do 10. in 14. točke prvega odstavka tega člena s površino vsaj 10 arov. Če ta GERK glede na datum leži na dveh ali več različnih območjih iz evidenc iz 6. do 10. in 14. točke prvega odstavka tega člena, se za ves GERK upošteva, da leži na območju iz evidence, ki se nanaša na poznejši datum. Pri navajanju površin sloja iz evidenc iz 6. do 16., 18., 20. do 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj 10 arov GERK leži na enem izmed območij iz teh evidenc. (12) Če se evidence iz 6. do 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena prekrivajo, se upravičenec ob oddaji zbirne vloge v letu vstopa v intervencijo KOPOP BK odloči, ali bo z GERK ali delom GERK, ki leži na območju iz teh evidenc, vstopil v operacijo HAB ali v operacijo MET. (13) Če se evidence iz 11., 12. in 23. točke prvega odstavka tega člena prekrivajo, se upravičenec ob oddaji zbirne vloge v letu vstopa v intervencijo KOPOP BK odloči, ali bo z GERK ali delom GERK, ki leži na območju iz teh evidenc, vstopil v operacijo MET ali v operacijo VTR. (14) Evidence iz 1. do 23. točke in 25. točke prvega odstavka tega člena agenciji pošlje ministrstvo. (15) Evidenco iz 24. točke prvega odstavka tega člena agenciji pošlje izvajalec monitoringa ptic najpozneje do 20. junija tekočega leta. (16) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na javnem spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani http://rkg. .gov.si/GERK/WebViewer/ 2. ODDELEK POGOJI UPRAVIČENOSTI 17. člen (pogoji upravičenosti) (1) Upravičenec mora pri izvajanju intervencij KOPOP izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti: KMG mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, v skladu s pravilnikom RKG; imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin na KMG v smislu tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU, pri čemer se upoštevajo tudi GERK, manjši od 0,1 ha, ne pa tudi površine s krajinskimi značilnostmi; v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023– 2027, opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj 15 ur v obdobju trajanja obveznosti v zvezi s kmetijsko-okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi vsebinami ter ekosistemskimi storitvami in dodano vrednostjo nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki jih podpirajo intervencije KOPOP, pri čemer mora v prvih treh letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj devet ur; na celotnem KMG upoštevati prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav iz uredbe, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ter prepoved uporabe digestata in komposta, razen digestata in komposta, izdelanega na KMG, ter digestata in komposta, ki je izgubil status odpadka in postal proizvod v skladu z uredbo, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ki se uporablja za biološko razgradljive odpadke, in je bil izdelan pri podjetjih, s katerimi zadevni KMG tvori povezana podjetja; ves čas trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe voditi evidence o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operacijah intervencij KOPOP. (2) Šteje se, da je pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG usposabljanje opravljeno v skladu uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (3) Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG ali član kmetije. (4) Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka tega člena mora upravičenec, ki je vstopil v operacije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 3. člena te uredbe, v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027, v letu: 2026 opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj šest ur; 2027 opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj tri ure. (5) Agencija podatke za opravljeno usposabljanje iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca izobraževanja), prevzame v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (6) Pri prenosu obveznosti intervencij KOPOP iz druge in tretje alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe mora prevzemnik v preostalem času trajanja prevzete obveznosti opraviti program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena: v celotnem obsegu števila ur, če: je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencije KOPOP, vendar v prvih treh letih trajanja obveznosti še ni opravil programa usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, ali v intervencije KOPOP do prevzema obveznosti, še ni bil vključen ne glede na to, če je prenosnik program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena že opravil v celoti ali deloma; za manjkajoče število ur od zahtevanih 15 ur usposabljanja, če je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencije KOPOP in je program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena delno že opravil. (7) Če je pri prenosu obveznosti intervencij KOPOP iz druge in tretje alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe prevzemnik že vključen v intervencije KOPOP in je program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena že v celoti opravil, mu zaradi prevzema obveznosti usposabljanja ni treba opravljati ponovno. (8) Če se prenos obveznosti intervencije KOPOP iz druge in tretje alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe izvede po drugem letu trajanja obveznosti, prenosniku programa usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena ni treba opraviti. (9) Evidence o delovnih opravilih iz pete alineje prvega odstavka tega člena vključujejo naslednje evidence za: 1. živali za operacije PS GOV, PS PRAP in PS DROB; 2. njivske površine za operacije VOD, KOL, IPP, IPZ, IPSO, PGS, SENENA in PAS VOD; 3. hmeljišča za operaciji iz IPH in PGS; 4. intenzivne sadovnjake in oljčnike za operacije IPSO, BIOTM TNS in PGS; 5. vinograde za operacije IPG, BIOTM TNS, VIN HERB, VIN INSK in PGS; 6. trajno travinje oziroma pašnike za operacije PGS, SENENA, HAB, MET, STE, HABM, MOKR BAR, SUHI KTP, S50, GRB, ITRV, ZVE, PP, VTR in SUHA TRAV; 7. visokodebelne travniške sadovnjake za operacijo PGS, SENENA in VTSA; 8. mejice za operacijo MEJ; 9. uporabo organskih in mineralnih gnojil iz tretjega odstavka 116. člena te uredbe; 10. uporabo FFS iz devetega odstavka 116. člena te uredbe. (10) Evidence iz prejšnjega odstavka se morajo nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe. (11) Evidence iz devetega odstavka tega člena se vodijo v računalniški obliki v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in to uredbo (v nadaljnjem besedilu: evidence v računalniški obliki) ali tako, da se podatki iz evidenc, ki jih upravičenci izpolnjujejo v elektronski obliki, uvozijo v evidence v računalniški obliki. (12) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverjajo podatki o opravljenih programih usposabljanja in evidence o delovnih opravilih iz devetega odstavka tega člena. Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav se preveri z upravnim pregledom prek evidence okoljevarstvenih dovoljenj za uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki jo agenciji pošlje ministrstvo, pristojno za okolje. Uporaba digestata in komposta se preveri s pregledom na kraju samem prek evidenc o delovnih opravilih iz devetega odstavka tega člena. 3. ODDELEK OPERACIJE INTERVENCIJ KOPOP 1. pododdelek INTERVENCIJA KOPOP PS 18. člen (operacije intervencije KOPOP PS) (1) V okviru operacij PS GOV, PS PRAP in PS DROB je treba izdelati analize krme in izračunati krmne obroke. (2) Analize krme iz prejšnjega odstavka lahko izdelajo laboratoriji na območju Republike Slovenije ali laboratoriji zunaj območja Republike Slovenije. Če analizo krme izdelajo laboratoriji zunaj območja Republike Slovenije, mora biti izvid analize krme dostopen tudi v slovenskem jeziku. V slovenski jezik je lahko preveden celoten izvid analize krme, ali pa so na originalen izvid pripisani prevodi vrste analizirane krme in obveznih določitev. (3) Krmne obroke za živali lahko za namene operacij iz prvega odstavka tega člena izračuna in po potrebi posodobi oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje smeri zootehnika, veterina ali kmetijstvo. (4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna in po potrebi posodobi upravičenec sam ali član kmetije, če ima najmanj 5. stopnjo izobrazbe kmetijske smeri in mu izračun oziroma posodobitev izračuna krmnih obrokov pregleda in potrdi strokovnjak kmetijske svetovalne službe. (5) Seznam strokovnjakov iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe. (6) Operacije iz prvega odstavka tega člena se izvajajo na območju celotne Republike Slovenije. (7) Agencija podatke o izdelanih analizah krme prevzame iz evidence o analizah voluminozne krme za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo. (8) Agencija izpolnjevanje zahteve glede izdelanih analiz krme preverja z upravnim pregledom prek evidence iz prejšnjega odstavka. 19. člen (število živali) (1) Število živali, vključenih v posamezno operacijo intervencije KOPOP PS, mora biti najmanj: 10 krav molznic ali 10 govejih pitancev pri operaciji PS GOV; 50 prašičev pitancev pri operaciji PS PRAP; 14 ovc ali 14 koz pri operaciji PS DROB. (2) Število živali, vključenih v operacije PS GOV, PS PRAP in PS DROB, se v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe na letni ravni lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjše od števila živali iz prejšnjega odstavka. (3) Če je število živali na letni ravni manjše od števila živali iz prvega odstavka tega člena, se obveznost iz prvega odstavka 8. člena te uredbe nadaljuje, plačilo za operacije PS GOV, PS PRAP in PS DROB pa se v tekočem letu ne dodeli. Če je število na letni ravni nič, se plačilo za zadevno operacijo ukine. (4) Za število živali krav molznic iz prve alineje prvega odstavka tega člena se šteje povprečno število krav molznic, izračunano na podlagi števila krmnih dni, ki so vključene v kontrolo prireje mleka v obdobju od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta, po naslednji formuli: Povprečno število krav molznic v kontroli prireje mleka = vsota števila krmnih dni krav molznic na KMG / 365. (5) Podatek iz prejšnjega odstavka se povzame iz Centralne podatkovne zbirke Govedo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: CPZ Govedo). (6) Za število živali govejih pitancev, prašičev pitancev, ovc ali koz iz prvega odstavka tega člena se šteje povprečno število živali v tekočem letu trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, pri čemer se v izračunu povprečnega števila živali upoštevajo za: goveje pitance podatki o številu goveda, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi, ter podatek o številu živali s pregleda na kraju samem; prašiče pitance podatki o številu prašičev pitancev po stanju na dan 1. februar tekočega leta, podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali), in podatek o številu živali s pregleda na kraju samem; ovce in koze podatki o številu ovc in koz po stanju na dan 1. februar tekočega leta iz evidence rejnih živali, podatki o številu ovc in koz, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) po stanju na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. (7) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se povprečno število telic za pitanje oceni na podlagi števila zaklanih telic po naslednji formuli: N(TZ) = TZ x F, pri čemer je: N(TZ) ocenjeno povprečno število telic za zakol na KMG; TZ število zaklanih telic pri starosti nad šest mesecev v tekočem letu; F faktor za oceno števila telic za pitanje, določen na podlagi števila zaklanih telic, je 2, izračunan pa je na podlagi povprečne starosti telic ob izločitvi v obdobju 2018–2022 in povprečnega trajanja bivanja telic, starih nad šest mesecev, na KMG. (8) Za plačila iz sedemnajstega odstavka 20. člena, desetega odstavka 21. člena in dvanajstega odstavka 22. člena te uredbe se upošteva število živali, zaokroženo navzdol na celo število. 20. člen (operacija PS GOV) (1) Upravičenec mora rediti krave molznice ali goveje pitance. Na KMG mora biti najmanj 10 krav molznic ali 10 govejih pitancev. (2) Zahteve za izvajanje operacije PS GOV so: analiza voluminozne krme, ki se mora izdelati vsako leto, mora obsegati najmanj določitev sušine, surove vlaknine, surovih beljakovin in pepela. Na podlagi podatkov o sestavi krme je treba oceniti vsebnost neto energije za laktacijo in presnovljive energije; analizo mineralnih elementov je treba obvezno izdelati najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, in sicer v prvem ali drugem letu. Analiza mora obsegati najmanj določitev kalcija, fosforja in kalija. Če so vzorci odvzeti ločeno od vzorcev za določitev energijske vrednosti krme, je treba v njih določiti tudi vsebnost sušine; upravičenec mora imeti izračune krmnih obrokov najmanj za živali v laktaciji, če gre za rejo krav molznic, in najmanj za goveje pitance kategorije 300 do 400 kg telesne mase, če gre za živali v pitanju. Krmni obroki morajo biti preverjeni in po potrebi posodobljeni vsaj enkrat letno. Izračun krmnih obrokov mora vključevati bilanco dušika v vampu; v mleku krav molznic je treba najmanj šestkrat letno določiti vsebnost sečnine, pri čemer mora najmanj 70 % od vseh analiziranih vzorcev na KMG vsebovati med 15 in 30 mg sečnine na 100 ml mleka; upravičenec do plačil mora spremljati napredek na KMG na področju pridelovanja krme in reje. (3) Minimalno število vzorcev za analizo voluminozne krme iz prve alineje prejšnjega odstavka za KMG z: 10 do 15 kravami molznicami ali govejimi pitanci sta dva vzorca voluminozne krme; od 16 do 30 kravami molznicami ali govejimi pitanci so trije vzorci voluminozne krme; 31 ali več kravami molznicami ali govejimi pitanci je pet vzorcev voluminozne krme. (4) Z analizo voluminozne krme iz prve alineje drugega odstavka tega člena se praviloma analizira vsaj en vzorec travne silaže, en vzorec koruzne silaže in en vzorec mrve. Če se katera od navedenih vrst krme na KMG ne prideluje, se lahko upravičenec odloči za analizo več vzorcev krme, ki jo ima na KMG, pri čemer mora biti skupno število analiziranih vzorcev najmanj: dva na KMG z 10 do 15 kravami molznicami ali govejimi pitanci; tri na KMG s 16 do 30 kravami molznicami ali govejimi pitanci; pet na KMG z 31 ali več kravami molznicami ali govejimi pitanci. (5) Po lastni presoji ali po posvetovanju s kmetijskim svetovalcem se lahko upravičenec odloči tudi za analizo zelene krme ali paše. Pri tem lahko ustrezno zmanjša število analiz konzervirane krme iz prejšnjega odstavka, pri čemer mora biti skupno število analiziranih vzorcev najmanj: dva na KMG z 10 do 15 kravami molznicami ali govejimi pitanci; tri na KMG s 16 do 30 kravami molznicami ali govejimi pitanci; pet na KMG z 31 ali več kravami molznicami ali govejimi pitanci. (6) Minimalno število vzorcev krme za analizo mineralnih elementov iz druge alineje drugega odstavka tega člena za KMG z: 10 do 15 kravami molznicami ali govejimi pitanci sta dva vzorca; od 16 do 30 kravami molznicami ali govejimi pitanci so trije vzorci; 31 ali več kravami molznicami ali govejimi pitanci je pet vzorcev. (7) Iz izračunov krmnih obrokov iz tretje alineje drugega odstavka tega člena morajo biti razvidni najmanj: 1. ime in priimek upravičenca; 2. datum izračuna ali preveritve krmnega obroka oziroma izdelave posodobitve ali preveritve posodobitve krmnega obroka; 3. za katero kategorijo živali je krmni obrok izračunan oziroma je izdelana posodobitev krmnega obroka; 4. katera krmila in v kakšnih količinah so vključena v krmni obrok; 5. kakšne so predvidena vsebnost sušine, energijska vrednost, vsebnost surovih beljakovin, kalcija in fosforja v krmilih; 6. kakšno je predvideno zauživanje sušine krmnega obroka; 7. kakšne so koncentracije energije, surovih beljakovin, kalcija in fosforja v sušini krmnega obroka; 8. sklic na normative, ki so bili uporabljeni pri računanju krmnega obroka; 9. ime in priimek ter stopnja izobrazbe osebe, ki je izračunala krmni obrok ali preverila krmni obrok oziroma posodobila krmni obrok ali preverila posodobitev krmnega obroka. (8) Zahteva iz četrte alineje drugega odstavka tega člena je izpolnjena, če je bilo izvedeno v povprečju najmanj šest analiz sečnine na kravo molznico v obdobju od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta, pri čemer je: Povprečno število analiz sečnine na kravo molznico = skupno število analiz sečnine / povprečno število krav molznic. (9) Zahteva iz pete alineje drugega odstavka tega člena je izpolnjena, če upravičenec za tekoče leto spremlja osnovne rezultate analiz krme in rezultate reje ter jih primerja s strokovnimi priporočili ali stanjem na ravni države. (10) Obvezni podatki za spremljanje napredka iz pete alineje drugega odstavka tega člena, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke devetega odstavka 17. člena te uredbe, so na področju: 1. kakovosti krme: a) vsebnost surovih beljakovin, pepela in neto energije za laktacijo (NEL) pri prireji mleka, b) vsebnost surovih beljakovin, pepela in presnovljive energije (ME) pri prireji mesa; 2. prireje mleka: a) povprečna mlečnost molznic v standardni laktaciji, b) povprečna mlečnost molznic na krmni dan, c) povprečna doba med telitvama, č) povprečna vsebnost sečnine v mleku, d) intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirejenega mleka), e) izločanje dušika (izločanje na kg prirejenega mleka); 3. prireje govejega mesa: a) povprečen dnevni prirast telesne mase (od rojstva do zakola ali v času reje na KMG), b) intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirasta telesne mase). (11) Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz pete alineje drugega odstavka tega člena se pripravi za preteklo leto izvajanja operacije PS GOV. (12) V operacijo PS GOV je treba vključiti vse živali iste vrste in kategorije na KMG. Lahko se vključijo le krave molznice, le goveji pitanci ali pa obe kategoriji živali. Če se v operacijo vključita obe kategoriji živali, je treba analizo krme in izračun krmnega obroka izdelati za vsako kategorijo živali posebej. (13) V času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe obveznosti, prevzete za krave molznice, ni mogoče zamenjati z obveznostjo za goveje pitance in obratno. (14) Krave molznice morajo biti za tekoče leto vključene v kontrolo prireje mleka in CPZ Govedo od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta. (15) Za izvajanje te uredbe agencija pošlje Kmetijskemu inštitutu Slovenije najpozneje do 31. decembra tekočega leta seznam upravičencev za operacijo PS GOV. Kmetijski inštitut Slovenije na podlagi tega seznama pošlje agenciji najpozneje do 31. januarja naslednjega leta: seznam upravičencev, ki so v celotnem obdobju od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta imeli krave molznice vključene v kontrolo prireje mleka; podatek o povprečnem številu krav molznic na KMG; indikator »povprečno število analiz sečnine na kravo je večje od 6« z oznako »da« ali »ne «; indikator »delež vzorcev mleka z vsebnostjo sečnine med 15 in 30 mg na 100 ml mleka na KMG je večji kot 70 %« z oznako »da« ali »ne«. (16) Upravičenec mora na KMG hraniti: izdelane analize krme in izračune krmnih obrokov oziroma posodobitev krmnih obrokov v pisni obliki; v pisni obliki potrditev izračuna ali posodobitve krmnega obroka, ki jo izda strokovnjak kmetijske svetovalne službe, če krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna oziroma krmne obroke posodobi upravičenec sam ali član kmetije; dokumente, iz katerih je razvidno spremljanje napredka iz pete alineje drugega odstavka tega člena. (17) Plačila za izvajanje operacije PS GOV znašajo za število krav molznic ali govejih pitancev na KMG od: 1. 10 do 15: 406,44 eura na nosilca KMG letno; 2. 16 do 20: 440,46 eura na nosilca KMG letno; 3. 21 do 25: 463,14 eura na nosilca KMG letno; 4. 26 do 35: 576,23 eura na nosilca KMG letno; 5. 36 do 50: 632,93 eura na nosilca KMG letno; 6. 51 do 70: 689,63 eura na nosilca KMG letno; 7. 71 do 100: 746,33 eura na nosilca KMG letno; 8. 101 do 150: 803,03 eura na nosilca KMG letno; 9. 151 do 250: 859,73 eura na nosilca KMG letno; 10. 251 in več: 916,43 eura na nosilca KMG letno. (18) Upravičenec s kombinirano rejo lahko pridobi plačila iz prejšnjega odstavka za krave molznice in za goveje pitance. 21. člen (operacija PS PRAP) (1) Upravičenec mora rediti prašiče pitance. Na KMG mora biti najmanj 50 prašičev pitancev. (2) Operacija PS PRAP se izvaja v rejah, ki v času pitanja do klavne mase 130 kg uporabljajo tri-ali štiri-fazno krmljenje, kar pomeni, da uporabljajo tri ali štiri različne popolne krmne mešanice. Pri pitanju na klavno maso večjo kot 150 kg se mora uporabljati vsaj štiri fazno krmljenje. (3) Zahteve za izvajanje operacije PS PRAP so: v rejah, ki uporabljajo krmila pridelana na lastnem KMG, se analizira pet vzorcev doma pridelanih krmil. Dodatno se v rejah, ki same pripravljajo krmne mešanice, analizira pet vzorcev krmil oziroma dopolnilnih krmnih mešanic, ki se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic in krmnih obrokov v reji. Izbor vzorcev določi upravičenec po lastni presoji ali po posvetovanju s kmetijskim svetovalcem; analiza vzorcev iz prejšnje alineje mora obsegati najmanj določitev sušine, surovih beljakovin, surovih maščob, škroba, sladkorja in pepela. Na podlagi analize je treba oceniti vsebnost presnovljive energije. V teh vzorcih je treba v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe opraviti tudi skupno pet analiz, ki morajo obsegati najmanj določitev kalcija, fosforja in kalija. V rejah, ki popolne krmne mešanice nabavljajo pri proizvajalcih krmnih mešanic, teh analiz krme ni treba izdelati; upravičenec mora imeti izračune popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov najmanj za vsako fazo pitanja. Popolne krmne mešanice oziroma krmni obroki morajo biti preverjeni in po potrebi posodobljeni vsaj enkrat letno. Pri računanju popolnih krmnih mešanic oziroma obrokov je treba upoštevati pravo ilealno prebavljivost aminokislin in pravo ilealno prebavljivost fosforja; vsebnost dušika oziroma surovih beljakovin je treba dvakrat letno določiti v vseh krmnih mešanicah oziroma obrokih za vse faze pitanja. Ob tem mora analiza obsegati najmanj določitve sušine, surovih beljakovin, surovih maščob, škroba, sladkorja in pepela. Na podlagi analize je treba oceniti vsebnosti presnovljive energije v popolnih krmnih mešanicah oziroma obrokih. Če se uporablja več kot štiri-fazno pitanje, se opravijo analize le za štiri faze, obvezno za prvo in zadnjo fazo pitanja; upravičenec mora spremljati napredek na KMG na področju pridelovanja krme in reje. (4) Iz izračunov krmnih obrokov iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora biti razvidno najmanj: 1. ime in priimek upravičenca; 2. datum izračuna ali preveritve popolne krmne mešanice oziroma izdelave posodobitve ali preveritve posodobitve popolne krmne mešanice; 3. za katero kategorijo pitancev je popolna krmna mešanica oziroma krmni obrok izračunan; 4. kakšna je predvidena energijska vrednost in vsebnost naslednjih hranil v popolnih krmnih mešanicah oziroma krmnih obrokih: sušina, surove beljakovine, prebavljive beljakovine, posamezne ilealno prebavljive esencialne aminokisline (najmanj lizin, metionin, metionin in cistein, treonin, triptofan), kalcij, skupni in ilealno prebavljivi fosfor; 5. katera krmila in dopolnilne krmne mešanice in v kakšnih količinah so vključena v popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok, če upravičenec popolno krmno mešanico pripravlja sam; 6. katera krmila so vključena v popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok, če upravičenec popolno krmno mešanico nabavlja pri proizvajalcu; 7. kakšno je predvideno zauživanje sušine krmnega obroka; 8. sklic na priporočila oziroma podatke o prebavljivosti aminokislin in fosforja, ki so bili uporabljeni pri izračunu krmnega obroka, 9. ime in priimek ter stopnja izobrazbe osebe, ki je izračunala popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok ali preverila popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok, ali posodobila popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok ali preverila posodobitev popolne krmne mešanice oziroma krmnega obroka. (5) Zahteva iz pete alineje tretjega odstavka tega člena je izpolnjena, če upravičenec za tekoče leto spremlja osnovne rezultate analiz krme in rezultate reje ter jih primerja s strokovnimi priporočili ali stanjem na ravni države. (6) Obvezni podatki za spremljanje napredka iz pete alineje tretjega odstavka tega člena, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke devetega odstavka 17. člena te uredbe, so na področju: a) kakovosti na KMG pridelane krme: vsebnost surovih beljakovin, pepela in vsebnosti presnovljive energije (ME); b) proizvodnih lastnosti: število in telesna masa živali na začetku pitanja, število, telesna masa in število dni v pitanju na koncu pitanja, povprečni dnevni prirast v času pitanja, povprečna poraba krme v posamezni fazi pitanja, izločanje dušika v času pitanja (skupno in na kg prirasta v času pitanja). (7) Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz pete alineje tretjega odstavka tega člena se pripravi za preteklo leto izvajanja operacije PS PRAP. (8) V operacijo PS PRAP je treba vključiti vse prašiče pitance na KMG. (9) Upravičenec mora na KMG hraniti: izdelane analize krme in izračune popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov v pisni obliki; izdelane posodobitve popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov v pisni obliki; v pisni obliki potrditev izračuna popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov ali posodobitve popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov, ki jo izda strokovnjak kmetijske svetovalne službe, če krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna oziroma izračun krmnih obrokov posodobi upravičenec sam ali član kmetije; dokumente, iz katerih je razvidno spremljanje napredka iz pete alineje tretjega odstavka tega člena. (10) Plačila za izvajanje operacije PS PRAP znašajo za število prašičev pitancev na KMG od: 1. 50 do 70: 524,13 eura na nosilca KMG letno; 2. 71 do 100: 558,15 eura na nosilca KMG letno; 3. 101 do 150: 603,51 eura na nosilca KMG letno; 4. 151 do 250: 637,53 eura na nosilca KMG letno; 5. 251 do 400: 694,23 eura na nosilca KMG letno; 6. 401 do 700: 750,93 eura na nosilca KMG letno, 7. 701 in več: 807,63 eura na nosilca KMG letno. 22. člen (operacija PS DROB) (1) V operacijo PS DROB se lahko vključijo ovce oziroma koze mlečne in mesne reje. Na KMG mora biti najmanj 14 živali iste vrst. (2) Zahteve za izvajanje operacije PS DROB so: analiza voluminozne krme, ki se mora izdelati vsako leto, mora obsegati najmanj določitev sušine, surove vlaknine, surovih beljakovin in pepela. Na podlagi podatkov o sestavi krme je treba oceniti vsebnost presnovljive energije; analizo mineralnih elementov je treba obvezno izdelati najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, in sicer v prvem ali drugem letu. Analiza mora obsegati najmanj določitev kalcija, fosforja in kalija. Če so vzorci odvzeti ločeno od vzorcev za določitev energijske vrednosti krme, je treba v njih določiti tudi vsebnost sušine; upravičenec mora imeti izračunane krmne obroke najmanj za živali v laktaciji oziroma za pitanje jagnjet in kozličev. Krmni obroki morajo biti preverjeni in po potrebi posodobljeni vsaj enkrat letno. Izračun krmnih obrokov za odrasle živali mora vključevati bilanco dušika v vampu; upravičenec do plačil mora spremljati napredek na KMG na področju pridelovanja krme in reje. (3) Minimalno število vzorcev za analizo voluminozne krme iz prve alineje prejšnjega odstavka sta za KMG z najmanj 14 ovcami ali 14 kozami dva vzorca voluminozne krme. Analizira se najmanj en vzorec travne silaže, en vzorec mrve in en vzorec s paše. Če se katera od navedenih krm na KMG ne prideluje, se lahko upravičenec odloči za analizo več vzorcev druge krme, po lastni presoji ali po posvetovanju s kmetijskim svetovalcem se lahko odloči tudi za analizo zelene krme ali paše, pri čemer mora biti skupno število analiziranih vzorcev najmanj dva. (4) Z analizo mineralnih elementov iz druge alineje drugega odstavka tega člena je treba analizirati najmanj vzorce voluminozne krme, praviloma najmanj po en vzorec mrve, travne silaže ali paše. (5) Iz izračunanih krmnih obrokov iz tretje alineje drugega odstavka tega člena mora biti razvidno najmanj: 1. ime in priimek upravičenca; 2. datum izračuna ali preveritve krmnega obroka oziroma izdelave posodobitve ali preveritve posodobitve krmnega obroka; 3. za katero kategorijo živali je krmni obrok izračunan oziroma izdelana posodobitev krmnega obroka; 4. katera krmila in v kakšnih količinah so vključena v krmni obrok; 5. kakšne so predvidena vsebnost sušine, energijska vrednost, vsebnost surovih beljakovin, kalcija in fosforja v krmilih; 6. kakšno je predvideno zauživanje sušine obroka; 7. kakšne so koncentracije energije, surovih beljakovin, kalcija in fosforja v sušini krmnega obroka; 8. sklic na normative, ki so bili uporabljeni pri računanju krmnega obroka; 9. ime in priimek ter stopnja izobrazbe osebe, ki je izračunala krmni obrok ali preverila krmni obrok oziroma posodobila krmni obrok ali preverila posodobitev krmnega obroka. (6) Zahteva iz četrte alineje drugega odstavka tega člena je izpolnjen, če upravičenec za tekoče leto spremlja osnovne rezultate analiz krme in rezultate reje ter jih primerja s strokovnimi priporočili ali stanjem na ravni države. (7) Obvezni podatki za spremljanje napredka iz četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke devetega odstavka 17. člena te uredbe, so na področju: 1. kakovosti krme: vsebnost surovih beljakovin, pepela, surove vlaknine in presnovljive energije (ME); 2. prireje mleka drobnice: a) povprečna mlečnost ovc in koz v standardni laktaciji, b) intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirejenega mleka; 3. prireje mesa drobnice: a) povprečen dnevni prirast telesne mase jagnjet ali kozličev (od rojstva do zakola ali v času reje na KMG), b) intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirasta telesne mase). (8) Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz četrte alineje drugega odstavka tega člena se pripravi za preteklo leto izvajanja operacije PS DROB. (9) V operacijo PS DROB je treba vključiti vse živali iste vrste na KMG. Lahko se vključijo le ovce, le koze ali pa obe vrsti žvali. Če se v operacijo vključita obe vrsti živali, je treba analizo krme in izračun krmnega obroka izdelati za vsako vrsto živali posebej. (10) V času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe obveznosti, prevzete za ovce, ni mogoče zamenjati z obveznostjo za koze in obratno. (11) Upravičenec mora na KMG hraniti: izdelane analize krme in izračune krmnih obrokov oziroma posodobitev krmnih obrokov v pisni obliki; v pisni obliki potrditev izračuna ali posodobitve krmnega obroka, ki jo izda strokovnjak kmetijske svetovalne službe, če krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna oziroma krmne obroke posodobi upravičenec sam ali član kmetije; dokumente, iz katerih je razvidno spremljanje napredka iz četrte alineje drugega odstavka tega člena. (12) Plačila za izvajanje operacije PS DROB znašajo za število plemenskih živali ovc ali koz na KMG od: 14 do 20: 382,89 eura na nosilca KMG letno; 21 do 30: 416,91 eura na nosilca KMG letno; 31 do 50: 439,59 eura na nosilca KMG letno; 51 do 80 in več: 473,61 eura na nosilca KMG letno. (13) Upravičenec s kombinirano rejo lahko pridobi plačila iz prejšnjega odstavka za ovce in koze. 2. PODODDELEK INTERVENCIJA KOPOP NV 23. člen (operacije intervencije KOPOP NV) (1) Operacije intervencije KOPOP NV se izvajajo na GERK z vrstami rabe, določenimi v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, ki je v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči), objavljen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (2) Plačila za operacije iz prvega odstavka tega člena se lahko uveljavljajo za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (3) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo operacij iz prvega odstavka tega člena, znašajo za: njivske površine: 600 eurov na ha letno; trajne nasade: 900 eurov na ha letno; trajno travinje in mejice: 450 eurov na ha letno. 24. člen (operacija VOD) (1) Zahteve za izvajanje operacije VOD so: 1. uporabljajo se lahko samo FFS (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: VVO I) iz uredb, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-Ptujskega polja, Apaškega polja, Selniške dobrave, Ljubljanskega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje Celja in Žalca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, za občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane ter v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer; 2. v kolobar za petletno obdobje morajo biti vključene najmanj tri različne kmetijske rastline kot glavni posevek, naknadni posevki se ne upoštevajo kot ena od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v kolobar; 3. zelenjadnice so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek; 4. njivska zelišča so v kolobar za petletno obdobje lahko vključena več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek; 5. jagode so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene največ dvakrat kot glavni posevek; 6. na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« je praha lahko del kolobarja, vendar zanjo ni mogoče uveljavljati plačila za izvajanje operacije VOD; 7. jare in ozimne kmetijske rastline iste vrste se štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 8. različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 9. trava in travno deteljne mešanice so v kolobar lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 10. obvezen je celoletni zeleni pokrov. (2) Seznam aktivnih snovi, ki jih na VVO I ni dovoljeno uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (3) Za operacijo VOD velja, da: mora biti za vsako poljino kolobar za petletno obdobje zasnovan ob vstopu v operacijo; se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha in so na območjih iz tretje alineje tega odstavka; se izvaja na prispevnih območjih vodnih teles iz evidenc VT POV HRA, VT POV FFS in VT POD NIT, razen na VVO I; obtežba z živino ni relevantna. (4) Praha iz 6. točke prvega odstavka tega člena je določena v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (5) Kot izpolnjevanje zahteve iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje tudi, če se na GERK FFS ne uporabljajo. (6) Upravičenec mora na KMG deklaracije za gnojila, etikete in navodila za uporabo FFS (v nadaljnjem besedilu: deklaracije za FFS) ter račune o nakupu gnojil in FFS. (7) Naknadni posevek ali podsevek, za katerega se uveljavlja plačilo za shemo INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki, ki se izvaja v okviru intervencije shema za podnebje in okolje iz Uredbe o neposrednih plačilih (v nadaljnjem besedilu: shema INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki), se v tekočem letu lahko vključi v operacijo VOD, vendar do plačila za to operacijo v tem letu ni upravičen. (8) Prezimni posevek, za katerega se uveljavlja plačilo za shemo INP 8.06 Ozelenitev ornih površin prek zime, ki se izvaja v okviru intervencije shema za podnebje in okolje iz Uredbe o neposrednih plačilih (v nadaljnjem besedilu: shema INP 8.06 Ozelenitev ornih površin prek zime), se v tekočem letu lahko vključi v operacijo VOD, vendar do plačila za to operacijo v tem letu ni upravičen. (9) Višina plačila za izvajanje operacije VOD znaša 340,24 eura na ha letno. (10) Plačilo za operacijo VOD v kombinaciji z operacijo EK iz 1. in 2. točke prvega odstavka ter 1. in 2. točke drugega odstavka 67. člena te uredbe znaša 102,07 eura na ha letno. 25. člen (operacija KOL) (1) Operacija KOL se izvaja v treh stopnjah zahtevnosti: a) stopnja I (v nadaljnjem besedilu: KOL 1); b) stopnja II (v nadaljnjem besedilu: KOL 2); c) stopnja III (v nadaljnjem besedilu: KOL 3). (2) Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe prehod med stopnjami zahtevnosti operacije KOL iz prejšnjega odstavka ni mogoč. (3) Za KOL 1, KOL 2 in KOL 3 iz prvega odstavka tega člena velja, da morajo biti kot glavni posevek v kolobar za petletno obdobje vključene najmanj tri različne kmetijske rastline. (4) Zahteve za izvajanje KOL 1 so: 1. žita so lahko v kolobarju največ trikrat; 2. koruza je lahko v kolobarju največ trikrat, vendar nikoli zaporedoma; 3. v kolobar za petletno obdobje je treba vsaj enkrat v petih letih vključiti setev kmetijskih rastlin za zeleno gnojenje, ki se sejejo po spravilu glavnega posevka, pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje do 15. novembra tekočega leta pa se posevek zadela v tla; 4. naknadni posevki ne predstavljajo ene od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v kolobar za petletno obdobje; 5. zelenjadnice so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek; 6. njivska zelišča so v kolobar za petletno obdobje lahko vključena več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek; 7. jagode so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene največ dvakrat kot glavni posevek; 8. praha na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« je lahko del kolobarja, vendar zanjo plačila za izvajanje operacije KOL ni mogoče uveljavljati; 9. jare in ozimne kmetijske rastline iste vrste se štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 10. različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) se štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 11. trava in travno deteljne mešanice so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju. (5) Za KOL 2 poleg zahtev iz prejšnjega odstavka velja, da mora biti v kolobarju vsaj enkrat v petih letih prisotna metuljnica ali okopavina, ki izboljšuje tla, ali druga ugodilka. (6) Za KOL 3 poleg zahtev iz četrtega in petega odstavka tega člena velja, da se lahko uporabljajo samo FFS (aktivne snovi), ki so dovoljena na VVO I iz uredb, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-Ptujskega polja, Apaškega polja, Selniške dobrave, Ljubljanskega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje Celja in Žalca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, za občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane ter v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer. (7) Seznam aktivnih snovi, ki jih na VVO I ni dovoljeno uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (8) Za operacijo KOL velja, da: mora biti za vsako poljino kolobar za petletno obdobje zasnovan ob vstopu v operacijo; se izvaja na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha; površine iz prejšnje alineje upravičenec lahko vključi le v eno od stopenj zahtevnosti kolobarja iz prvega odstavka tega člena; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen KOL 3, ki se ne more izvajati na VVO I; obtežba z živino ni relevantna. (9) Praha iz 8. točke četrtega odstavka tega člena je določena v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (10) Kot izpolnjevanje zahteve glede rabe FFS iz šestega odstavka tega člena se šteje tudi, če se na GERK FFS ne uporabljajo. (11) Upravičenec mora na KMG deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (12) Višina plačila za izvajanje operacije KOL znaša za: KOL 1: 84,40 eura na ha letno; KOL 2: 108 eurov na ha letno; KOL 3: 134,40 eura na ha letno. (13) Plačilo za operacijo KOL znaša za KOL 1, KOL 2 ali KOL 3 pri kombinaciji z operacijo VOD 25,80 eura na ha letno. (14) Ne glede na drugo alinejo osmega odstavka tega člena se upravičenec z delno ekološko kmetijo lahko vključi v operacijo KOL, pri čemer: jo mora izvajati na vseh njivskih površinah; mora upoštevati vse zahteve za izvajanje operacije KOL; plačilo za operacijo KOL iz dvanajstega odstavka tega člena lahko pridobi le za površine, ki niso vključene v intervencijo EK. 26. člen (operacija IPP) (1) Upravičenec: se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPP) prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023; mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPP vključiti vse površine, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi poljščin; mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (2) Za operacijo IPP velja, da: se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPP v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (4) Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPP, mora za pridobitev plačil za operacijo IPP pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPP. (5) Višina plačila za izvajanje operacije IPP znaša 171 eurov na ha letno. (6) Plačilo za operacijo IPP znaša pri kombinaciji z operacijo: VOD: 55 eurov na ha letno; PAS VOD: 55 eurov na ha letno. (7) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPP ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu. (8) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPP ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023. (10) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023. (11) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPP za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil (v nadaljnjem besedilu: evidenca pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov) vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi poljščin za tekoče leto. (12) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (13) Ne glede na enajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPP za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi poljščin za leto 2023. (14) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (15) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPP upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. (16) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPP ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije IPP, se o tem medsebojno obvestijo. (17) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPP agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPP najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. 27. člen (operacija IPZ) (1) Upravičenec: se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPZ) prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023; mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPZ vključiti vse površine, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi zelenjave; mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (2) Za operacijo IPZ velja, da: se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (4) Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPZ, mora za pridobitev plačil za operacijo IPZ pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPZ. (5) Višina plačila za izvajanje operacije IPZ na prostem in v zavarovanih prostorih znaša 257,50 eura na ha letno. (6) Plačilo za operacijo IPZ na prostem in v zavarovanih prostorih znaša pri kombinaciji z operacijo: VOD: 87,50 eura na ha letno; PAS VOD: 87,50 eura na ha letno. (7) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu. (8) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023. (10) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023. (11) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi zelenjave za tekoče leto. (12) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (13) Ne glede na enajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi zelenjave za leto 2023. (14) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (15) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPZ upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. (16) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije IPZ, se o tem medsebojno obvestijo. (17) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPZ agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPZ najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. 28. člen (operacija IPH) (1) Upravičenec: se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave hmelja (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPH) prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023; mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPH vključiti vse površine, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi hmelja; mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (2) Za operacijo IPH velja, da: se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Na površinah v premeni upravičenec lahko izvaja operacijo IPP, IPZ ali IPSO z jagodami, pri čemer mora biti vključen v kontrolo pri organizaciji za kontrolo in certificiranje IPP ali IPZ ali kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja in oljk (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPSO). (4) Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPH v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (5) Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPH, mora za pridobitev plačil za operacijo IPH pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPH. (6) Višina plačila za izvajanje operacije IPH znaša 325,50 eura na ha letno. (7) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPH ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu. (8) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPH ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023. (10) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023. (11) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPH za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi hmelja za tekoče leto. (12) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (13) Ne glede na enajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPH za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi hmelja za leto 2023. (14) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (15) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPH upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. (16) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPH ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju operacije IPH, se o tem medsebojno obvestijo. (17) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPH agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPH najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. 29. člen (operacija IPSO) (1) Upravičenec: se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje IPSO prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023; mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPSO vključiti vse površine ene ali več sadnih vrst, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi sadja oziroma oljk; mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (2) Za operacijo IPSO velja, da: se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (4) Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPSO, mora za pridobitev plačil za operacijo IPSO pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPSO. (5) Višina plačila za izvajanje operacije IPSO znaša 450 eurov na ha letno. (6) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu. (7) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (8) Ne glede na šesti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023. (9) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023. (10) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi sadja in oljk za tekoče leto. (11) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (12) Ne glede na deseti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi sadja in oljk za leto 2023. (13) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (14) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPSO upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. (15) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije IPSO, se o tem medsebojno obvestijo. (16) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPSO agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPSO najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. 30. člen (operacija IPG) (1) Upravičenec: se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPG) prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023; mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPG vključiti vse vinograde, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi grozdja; mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (2) Za operacijo IPG velja, da: se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPG v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (4) Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPG, mora za pridobitev plačil za operacijo IPG pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPG. (5) Višina plačila za izvajanje operacije IPG znaša 450 eurov na ha letno. (6) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPG ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu. (7) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (8) Ne glede na šesti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPG ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023. (9) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023. (10) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPG za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi grozdja za tekoče leto. (11) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (12) Ne glede na deseti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPG za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi grozdja za leto 2023. (13) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (14) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPG upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. (15) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPG ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije IPG, se o tem medsebojno obvestijo. (16) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPG agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPG najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. 31. člen (operacija BIOTM TNS) (1) Biotehniške metode obvladovanja škodljivih organizmov v okviru operacije BIOTM TNS so: uporaba feromonskih razpršilcev (dispenzorjev); uporaba naprave za razprševanje feromonov; uporaba zastrupljene vabe s privabilom; masovni ulov. (2) Zahteve za izvajanje operacije BIOTM TNS so: najmanj ena od metod iz prejšnjega odstavka mora biti vpeljana pred pojavom škodljivca oziroma ob napovedi Javne službe zdravstvenega varstva rastlin; metode iz prejšnjega odstavka se uporabljajo kot samostojna ali kot dopolnilna nekemična metoda varstva rastlin pred škodljivci; pri določitvi števila potrebnih feromonskih razpršilcev (dispenzorjev), naprav za razprševanje feromonov, zastrupljenih vab s privabilom ali enot (pasti) za masovni ulov na enoto površine se upoštevajo navodila proizvajalca in tehnološka navodila za izvajanje operacije BIOTM TNS; uporaba doma izdelanih zastrupljenih vab s privabilom in enot za masovni ulov ni dovoljena. Izjema je uporaba doma izdelanih enot (pasti) za masovni ulov plodove vinske mušice ( ). V tem primeru morajo biti enote (pasti) za masovni ulovDrosophila suzukii izdelane in izobešene v skladu tehnološkimi navodili za izvajanje operacije BIOTM TNS; dispenzorji, zastrupljene vabe, naprave za razprševanje feromonov oziroma enote (pasti) za masovni ulov morajo biti v trajnem nasadu nameščene v času, ko je možno obvladovati posameznega škodljivca z eno od metod iz prejšnjega odstavka v skladu s tehnološkimi navodili za izvajanje operacije BIOTM TNS. (3) Tehnološka navodila iz prejšnjega odstavka so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije. (4) Za operacijo BIOTM TNS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov oziroma vinogradov, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (5) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se operacija BIOTM TNS na GERK, na katerih se pridelujejo različne sadne vrste, izvaja na delu GERK s sadno vrsto, za katero je mogoče izvajati eno od metod iz prvega odstavka tega člena. (6) Upravičenec mora na KMG imeti oziroma hraniti: zastrupljene vabe s privabilom oziroma naprave za razprševanje feromonov oziroma enote za masovni ulov, namenjene za uporabo v tekočem letu; deklaracije za gnojila in FFS; račune o nakupu gnojil in FFS; račune o nakupu feromonskih razpršilcev (dispenzorjev), naprav za razprševanje feromonov, zastrupljenih vab s privabilom ali enot (pasti) za masovni ulov, izjema so vabe za masovni ulov, ki jih lahko upravičenec naredi sam ob upoštevanju tehnoloških navodil za izvajanje operacije BIOTM TNS; navodila za uporabo feromonskih razpršilcev (dispenzorjev), naprav za razprševanje feromonov, zastrupljenih vab s privabilom ali enot (pasti) za masovni ulov, izjema so vabe za masovni ulov, ki jih lahko upravičenec naredi sam ob upoštevanju tehnoloških navodil za izvajanje operacije BIOTM TNS. (7) Višina plačila za izvajanje operacije BIOTM TNS znaša 110,03 eura na ha letno. 32. člen (operacija VIN HERB) (1) Zahtevi za izvajanje operacije VIN HERB sta: v vinogradih uporaba herbicidov ni dovoljena; nega tal oziroma plevelov pod gojenimi rastlinami se izvaja mehansko s plitvo obdelavo, krtačenjem, košnjo, mulčenjem, valjanjem ali zastiranjem. (2) Za operacijo VIN HERB velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija oziroma oprema ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, kadar se strojna storitev opravlja kot sosedska pomoč v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (v nadaljnjem besedilu: izjava izvajalca). Upravičenec mora na KMG hraniti tudi deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (4) Višina plačila za izvajanje operacije VIN HERB znaša 284,40 eura na ha letno. (5) Plačilo za operacijo VIN HERB pri kombinaciji z operacijo IPG znaša 44,40 eura na ha letno. 33. člen (operacija VIN INSK) (1) Pri izvajanju operacije VIN INSK uporaba insekticidov v vinogradih v rastni dobi vinske trte zoper škodljivce vinske trte ni dovoljena, razen za obvladovanje karantenskih škodljivih organizmov. Seznam insekticidov, ki so dovoljeni za obvladovanje karantenskih škodljivih organizmov, pripravi Javna služba zdravstvenega varstva rastlin, dostopen pa je na spletnih straneh ministrstva in agencije. (2) V primeru večjega pojava škodljivcev se lahko uporabijo insekticidi, katerih seznam pripravi Javna služba zdravstvenega varstva rastlin in je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (3) Za operacijo VIN INSK velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (4) Upravičenec mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (5) Višina plačila za izvajanje operacije VIN INSK znaša 119,72 eura na ha letno. (6) Plačilo za operacijo VIN INSK znaša pri kombinaciji z operacijo BIOTM TNS: 86,72 eura na ha letno. 34. člen (operacija PGS) (1) Pri izvajanju operacije PGS: je treba uporabljati mehanizacijo za precizno gnojenje oziroma škropljenje; mora biti mehanizacija povezana z napravo GNSS (GPS); mora biti izdelan gnojilni oziroma škropilni načrt, iz katerega je razvidno zmanjšanje porabe gnojil oziroma FFS zaradi izvajanja te operacije. (2) Operacija PGS: se lahko izvaja na delu njivskih površin, hmeljišč, trajnih nasadov oziroma trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija oziroma oprema ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca. Upravičenec mora na KMG hraniti tudi: gnojilni oziroma škropilni načrt iz tretje alineje prvega odstavka tega člena; deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (4) Višina plačila za izvajanje operacije PGS znaša 182,50 eura na ha letno. 35. člen (operacija SENENA) (1) Upravičenec: se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje senene prireje prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. junija 2023; mora v letu oddaje zahtevka iz 123. člena te uredbe pridobiti certifikat zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil za seneno mleko ali kozje seneno mleko ali ovčje seneno mleko ali seneno meso v skladu s specifikacijo za seneno mleko, kozje seneno mleko ali ovčje seneno mleko ali specifikacijo za seneno meso. (2) Za operacijo SENENA velja, da: se lahko izvaja na delu površin trajnega travinja, na delu njivskih površin in na delu površin travniških sadovnjakov, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, vendar na celem GERK; se površina, ki je pripisana planini ali skupnemu pašniku, ne šteje za upravičeno površino; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,3 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha, na KMG pa morata biti najmanj 2 GVŽ travojedih živali. (3) Upravičenec mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (4) Tehnološka navodila za operacijo SENENA, ki so pripomoček pri izvajanju te operacije, so dostopna na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe. (5) Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje senene prireje v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (6) Upravičenec je lahko vključen v kontrolo le pri eni organizaciji za kontrolo in certificiranje senene prireje. (7) Višina plačila za izvajanje operacije SENENA znaša 148,37 eura na ha letno ne glede na to, ali se na KMG izvaja samo senena prireja mleka, ali samo senena prireja mesa, ali senena prireja mleka in senena prireja mesa. (8) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje senene prireje ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu. (9) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (10) Ne glede na osmi odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje senene prireje ministrstvu najpozneje do 3. julija 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. junija 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023. (11) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 6. julija 2023. (12) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje senene prireje za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena, v evidenco shem kakovosti vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o seneni prireji za tekoče leto. (13) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje senene prireje za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. junija 2023, v evidenco shem kakovosti vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o seneni prireji za leto 2023. (15) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (16) Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo SENENA upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. (17) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje senene prireje ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju operacije SENENA, se o tem medsebojno obvestijo. (18) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah operacije SENENA agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje senene prireje najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. 36. člen (operacija PAS VOD) (1) Zahteve za izvajanje operacije PAS VOD so: ob vodnih telesih se z namenom ustvarjanja fizičnih preprek pri preprečevanju zanosa gnojil in FFS vzpostavi 40-metrski varovalni pas; uporaba gnojil in FFS v 40-metrskem varovalnem pasu ni dovoljena; preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v 40-metrskem varovalnem pasu se izvaja z mehanskim zatiranjem. (2) Na preostali površini zunaj 40-metrskega varovalnega pasu: 1. se lahko uporabljajo samo FFS, ki so dovoljena na VVO I iz uredb, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-Ptujskega polja, Apaškega polja, Selniške dobrave, Ljubljanskega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje Celja in Žalca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, za občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane ter v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer; 2. se na njivskih površinah izvaja kolobar, v katerega morajo biti v petletnem obdobju vključene najmanj tri različne kmetijske rastline kot glavni posevek, naknadni posevki se ne upoštevajo kot ena od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v kolobar; 3. zelenjadnice so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek; 4. njivska zelišča so v kolobar za petletno obdobje lahko vključena več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek; 5. so jagode v kolobar za petletno obdobje lahko vključene največ dvakrat kot glavni posevek; 6. je praha na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« lahko del kolobarja, vendar zanjo plačila za izvajanje operacije PAS VOD ni mogoče uveljavljati; 7. jare in ozimne kmetijske rastline iste vrste se štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 8. različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 9. trava in travno deteljne mešanice so v kolobar lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 10. je obvezen celoletni zeleni pokrov. (3) Seznam aktivnih snovi, ki jih na VVO I ni dovoljeno uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (4) Za operacijo PAS VOD velja, da: mora biti za vsako poljino kolobar za petletno obdobje zasnovan ob vstopu v operacijo; se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha in so na območjih iz četrte alineje tega odstavka; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na vplivnih območjih vodotokov Ledava in Ščavnica iz evidence VT LESA FFS, razen na VVO I; obtežba z živino ni relevantna. (5) Praha iz 6. točke drugega odstavka tega člena je določena v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (6) Kot izpolnjevanje zahteve iz 1. točke drugega odstavka tega člena se šteje tudi, če se na GERK FFS ne uporabljajo. (7) Upravičenec mora na KMG deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (8) Naknadni posevek ali podsevek, za katerega se uveljavlja plačilo za shemo INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki, se v tekočem letu lahko vključi v operacijo PAS VOD, vendar do plačila za to operacijo v tem letu ni upravičen. (9) Prezimni posevek, za katerega se uveljavlja plačilo za shemo INP 8.06 Ozelenitev ornih površin prek zime, se v tekočem letu lahko vključi v operacijo PAS VOD, vendar do plačila za to operacijo v tem letu ni upravičen. (10) Višina plačila za izvajanje operacije PAS VOD znaša 450 eurov na ha letno in se izplača za celotno površino z zahtevkom. (11) Plačilo za operacijo PAS VOD v kombinaciji z operacijo EK iz 1. in 2. točke prvega odstavka ter 1. in 2. točke drugega odstavka 67. člena te uredbe znaša 90 eurov na ha letno. 3. pododdelek INTERVENCIJA KOPOP BK 37. člen (operacije intervencije KOPOP BK) (1) Operacije intervencije KOPOP BK se izvajajo na GERK z vrstami rabe, določenimi v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (2) Plačila za operacije iz prvega odstavka tega člena se lahko uveljavljajo za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (3) Najvišji znesek plačil na ha zemljišč upravičenca, ki ga je mogoče pridobiti za operacije iz prvega odstavka tega člena, znaša za trajno travinje in mejice 450 eurov na ha letno. (4) Ne glede na prejšnji odstavek se za: operacijo STE upoštevajo plačila iz sedmega odstavka in druge alineje devetega odstavka 40. člena te uredbe; rezultatski del operacije VTR upoštevajo plačila iz 3. točke pod b), c) in č) iz šestnajstega odstavka 51. člena te uredbe; operacijo SUHA TRAV upoštevajo plačila iz osmega odstavka 52. člena te uredbe. 38. člen (operacija HAB) (1) Operacija HAB se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti: 1. stopnja I (v nadaljnjem besedilu: HAB 1); 2. stopnja II (v nadaljnjem besedilu: HAB 2). (2) Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe prehod med stopnjama zahtevnosti operacije HAB iz prejšnjega odstavka ni mogoč. (3) Za HAB 1 in HAB 2 iz prvega odstavka tega člena velja, da: 1. sta košnja in paša dovoljeni od: 20. maja tekočega leta na območju Slovenske Istre, 30. maja tekočega leta na območjih območja Bela Krajina, Boč – Haloze – Donačka gora, Boletina – velikonočnica, Črete, Dobličica, Dobrava – Jovsi, Drava, Dravinja s pritoki, Goričko, Goriška brda, Haloze – vinorodne, Kożbana, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Kras 1, Lahinja, Ličenca pri Poljčanah, Marindol, Mirna, Mura, Nanoščica, Osrednje Slovenske gorice, Pregara – travišča, Reka, Soča z Volarjo, Stobe – Breg, Trnovski gozd – Nanos 1, Trnovski gozd – Nanos 2, Vejar, Vrbina in Vrhoveljska planina, 10. junija tekočega leta na območjih Belški potok, Češeniške gmajne z Rovščico, Črna dolina pri Grosuplju, Črni potok, Grad Brdo – Preddvor, Huda luknja, Kočevsko, Kozjansko, Ljubljansko barje, Mišja dolina, Notranjski trikotnik 1, Polhograjsko hribovje, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Ribniška dolina, Rinża, Sava Medvode – Kresnice, Šmarna gora, Vitanje – Oplotnica, Vzhodni Kozjak in Zadnje struge pri Suhadolah, 20. junija tekočega leta na območjih Banjšice, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Bohor, Čemšeniška planina, Gorjanci – Radoha, Kras 2, Krimsko hribovje – Menišija, Kum, Menina, Mrzlica, Notranjski trikotnik 2, Notranjski trikotnik 3, Razbor, Trnovski gozd – Nanos 3 in Zahodni Kozjak, 30. junija tekočega leta na območjih Breginjski Stol, Julijske Alpe, Kamniško – Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in Ratitovec; 2. mulčenje ni dovoljeno čez vse leto; 3. je obvezno spravilo travinja, če se izvaja košnja; 4. uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto; 5. uporaba mineralnih gnojil ni dovoljena čez vse leto; 6. letni vnos dušika iz organskih gnojil ne sme preseči 40 kg na ha; 7. je v primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst le-te ob posamičnem pojavljanju treba takoj odstraniti ročno oziroma obvezno izvesti košnjo za omejevanje njihovega širjenja ob upoštevanju časovnih omejitev košnje in paše v okviru te operacije in v skladu z navodili za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije; 8. na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, ki ne smejo cveteti ali semeniti oziroma se širiti na druge načine. (4) Kot izpolnjevanje zahteve iz 6. točke prejšnjega odstavka se šteje tudi, če se na GERK gnojila ne uporabljajo. (5) Za HAB 2 poleg zahtev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena velja: za GERK, velikosti najmanj 0,3 ha, se pusti nepokošen pas, ki mora predstavljati 5 do 10 % površine GERK in na najožjem delu ne sme biti ožji od 5 m. Nepokošen pas se mora vzpostaviti ob vsaki košnji. Pokosi se ob naslednji košnji, ko se vzpostavi nov nepokošen pas obvezno na drugem delu travnika. Po košnji predhodnega nepokošenega pasu, je obvezno tudi spravilo travinja. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena; izdelati je treba skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi; trava se pospravi kot mrva. Siliranje pokošene trave in povijanje trave s folijo (baliranje v silažne bale) nista dovoljena. (6) Za operacijo HAB velja, da: 1. uporaba FFS in mineralnih gnojil ter mulčenje niso dovoljeni na celem GERK; 2. omejitev vnosa dušika iz organskih gnojil velja za cel GERK; 3. se lahko izvaja na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; 4. se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; 5. se izvaja na območjih posebnih traviščnih habitatov iz evidenc HAB 20 05, HAB 30 05, HAB 10 06, HAB 20 06, in HAB 30 06; 6. obtežba z živino ni relevantna. (7) Pri HAB 1 in HAB 2 mora upravičenec na KMG hraniti: deklaracije za gnojila in FFS; račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil; račune o nakupu FFS. (8) Pri HAB 2 mora upravičenec na KMG hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (9) Višina plačila za izvajanje operacije HAB znaša za: HAB 1: 312,90 eura na ha letno; HAB 2: 362,03 eura na ha letno. (10) Plačilo za operacijo HAB v kombinaciji z operacijo EK iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka 67. člena te uredbe znaša za: HAB 1: 156,45 eura na ha letno; HAB 2: 181,02 eura na ha letno. (11) Plačilo za operacijo HAB v kombinaciji s shemo za podnebje in okolje INP 8.01 Ekstenzivno travinje iz Uredbe o neposrednih plačilih (v nadaljnjem besedilu: shema INP 8.01 Ekstenzivno travinje) znaša za: HAB 1: 276,38 eura na ha letno; HAB 2: 325,51 eura na ha letno. 39. člen (operacija MET) (1) Operacija MET se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti: 1. stopnja I (v nadaljnjem besedilu: MET 1); 2. stopnja II (v nadaljnjem besedilu: MET 2). (2) Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe prehod med stopnjama zahtevnosti operacije MET iz prejšnjega odstavka ni mogoč. (3) Za MET 1 in MET 2 iz prvega odstavka tega člena velja, da: 1. košnja ni dovoljena od 15. junija do 15. septembra tekočega leta, razen na območju Ljubljanskega barja, kjer košnja ni dovoljena od 15. junija do 1. septembra tekočega leta; 2. paša, mulčenje in gnojenje niso dovoljeni čez vse leto; 3. uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto; 4. je obvezno spravilo travinja; 5. sta v primeru posamičnega pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst obvezni dve košnji – ena do 15. junija tekočega leta in druga po 15. septembru tekočega leta in na območju Ljubljanskega barja po 1. septembru tekočega leta; 6. na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, ki ne smejo cveteti ali semeniti oziroma se širiti na druge načine. (4) Za MET 2 poleg zahtev iz prejšnjega odstavka velja: za GERK, velikosti najmanj 0,3 ha se pusti nepokošen pas, ki mora predstavljati 5 do 10 % površine GERK in na najožjem delu ne sme biti ožji od 5 m. Nepokošen pas se mora vzpostaviti ob vsaki košnji. Pokosi se ob naslednji košnji, ko se vzpostavi nov nepokošen pas obvezno na drugem delu travnika. Po košnji predhodnega nepokošenega pasu, je obvezno tudi spravilo travinja. Nepokošen pas mora biti vedno na drugem delu travnika; trava se pospravi kot mrva. Siliranje pokošene trave in povijanje trave s folijo (baliranje v silažne bale) nista dovoljena; izdelati je treba skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (5) Za operacijo MET velja, da: paša, mulčenje in gnojenje ter uporaba FFS niso dovoljeni na celem GERK; se lahko izvaja na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih traviščnih habitatov metuljev iz evidence MET 15 6 1 9 in evidence MET 15 6 15 9; obtežba z živino ni relevantna. (6) Navodila za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije. (7) Pri MET 1 in MET 2 mora upravičenec na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS in račune o nakupu gnojil ter FFS, pri MET 2 pa tudi skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (8) Višina plačila za izvajanje operacije MET znaša za: MET 1: 394,20 eura na ha letno; MET 2: 422,06 eura na ha letno. (9) Plačilo za operacijo MET v kombinaciji z operacijo EK iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka 67. člena te uredbe znaša za: MET 1: 197,10 eura na ha letno; MET 2: 211,03 eura na ha letno. (10) Plačilo za operacijo MET v kombinaciji z operacijo N2000 iz drugega odstavka 110. člena te uredbe znaša pri MET 1 in MET 2 139,29 eura ha letno. (11) Plačilo za operacijo MET v kombinaciji s shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje znaša za: MET 1: 357,68 eura na ha letno; MET 2: 385,54 eura na ha letno. 40. člen (operacija STE) (1) Operacija STE se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti: 1. stopnja I (v nadaljnjem besedilu: STE 1); 2. stopnja II (v nadaljnjem besedilu: STE 2) (2) Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe prehod med stopnjama zahtevnosti operacije STE iz prejšnjega odstavka ni mogoč. (3) Za STE 1 in STE 2 iz prvega odstavka tega člena velja, da: 1. se košnja izvaja mozaično, vsako leto se pokosi del površine travnika (od 40 do 60 %), pri čemer se travnik za namene mozaične košnje ne sme razpoloviti na robni in osrednji del (krožna košnja travnika ni dovoljena), isti del površin pa ne sme biti nepokošen dve leti zaporedoma; 2. je košnja dovoljena od 1. avgusta tekočega leta; 3. je treba izdelati skice travnika z vrisanimi deli, na katerih se izvaja košnja; 4. paša, mulčenje in gnojenje niso dovoljeni čez vse leto; 5. uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto; 6. je obvezno spravilo travinja; 7. nasipavanje travnikov ni dovoljeno; 8. je dovoljeno zatravljanje oziroma dosejevanje travnikov s senenim drobirjem iz istega travnika ali okoliških travnikov, ne pa s komercialnimi travnimi in drugimi mešanicami; 9. je v primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst le-te ob posamičnem pojavljanju treba takoj odstraniti ročno oziroma obvezno izvesti košnjo za omejevanje njihovega širjenja ob upoštevanju časovne omejitve košnje v okviru te operacije in v skladu z navodili za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije; 10. na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, ki ne smejo cveteti ali semeniti oziroma se širiti na druge načine. (4) Za STE 2 poleg zahtev iz prejšnjega odstavka velja, da: se trava pospravi kot mrva; siliranje pokošene trave in povijanje trave s folijo (baliranje v silažne bale) nista dovoljena. (5) Za operacijo STE velja, da: paša, mulčenje in gnojenje ter uporaba FFS niso dovoljeni na celem GERK; se lahko izvaja na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK, pri čemer isti del GERK ne sme biti nepokošen dve leti zaporedoma; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih steljnikov iz evidence STE; obtežba z živino ni relevantna. (6) Upravičenec mora na KMG hraniti: deklaracije za gnojila in FFS; račune o nakupu gnojil in FFS; skice travnika z vrisanimi deli, na katerih se izvaja košnja. (7) Višina plačila za izvajanje operacije STE znaša za: STE 1: 476 eurov na ha letno; STE 2: 526 eurov na ha letno. (8) Plačilo za operacijo STE v kombinaciji z operacijo EK iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka 67. člena te uredbe znaša za: STE 1: 238 eurov na ha letno; STE 2: 263 eurov na ha letno. (9) Plačilo za operacijo STE v kombinaciji s shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje znaša za: STE 1: 439,48 eura na ha letno; STE 2: 489,48 eura na ha letno. 41. člen (operacija HABM) (1) Operacija HABM se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti: 1. stopnja I (v nadaljnjem besedilu: HABM 1); 2. stopnja II (v nadaljnjem besedilu: HABM 2). (2) Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe prehod med stopnjama zahtevnosti operacije HABM iz prejšnjega odstavka ni mogoč. (3) Za HABM 1 in HABM 2 iz prvega odstavka tega člena velja, da: 1. je košnja dovoljena od 30. junija tekočega leta; 2. je obvezno spravilo travinja; 3. paša, mulčenje in gnojenje niso dovoljeni čez celo leto; 4. uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto; 5. je v primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst le-te ob posamičnem pojavljanju treba takoj odstraniti ročno oziroma obvezno izvesti košnjo za omejevanje njihovega širjenja ob upoštevanju časovnih omejitev košnje v okviru te operacije in v skladu z navodili za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije; 6. na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, ki ne smejo cveteti ali semeniti oziroma se širiti na druge načine. (4) Za HABM 2 poleg zahtev iz prejšnjega odstavka velja: za GERK, velikosti najmanj 0,3 ha se pusti nepokošen pas, ki mora predstavljati 5 do 10 % površine GERK in na najožjem delu ne sme biti ožji od 5 m. Nepokošen pas se mora vzpostaviti ob vsaki košnji. Pokosi se ob naslednji košnji, ko se vzpostavi nov nepokošen pas obvezno na drugem delu travnika. Po košnji predhodnega nepokošenega pasu, je obvezno tudi spravilo travinja. Nepokošen pas mora biti vedno na drugem delu travnika; trava se pospravi kot mrva. Siliranje pokošene trave in povijanje trave s folijo (baliranje v silažne bale) nista dovoljena; izdelati je treba skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (5) Za operacijo HABM velja, da: paša, mulčenje in gnojenje ter uporaba FFS niso dovoljeni na celem GERK; se lahko izvaja na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih mokrotnih traviščnih habitatov iz evidence HABM; obtežba z živino ni relevantna. (6) Pri HABM 1 in HABM 2 mora upravičenec na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS, pri HABM 2 pa tudi skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (7) Višina plačila za izvajanje operacije HABM znaša za: HABM 1: 320,80 eura na ha letno; HABM 2: 372 eurov na ha letno. (8) Plačilo za operacijo HABM v kombinaciji z operacijo EK iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka 67. člena te uredbe znaša za: HABM 1: 160,40 eura na ha letno; HABM 2: 186,00 eura na ha letno. (9) Plačilo za operacijo HABM v kombinaciji s shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje znaša za: HABM 1: 284,28 eura na ha letno; HABM 2: 335,48 eura na ha letno. 42. člen (operacija MOKR BAR) (1) Zahteve za izvajanje operacije MOKR BAR so: 1. obvezna je dvakratna košnja v času trajanja obveznosti (v petih letih). Košnji se ne smeta izvajati dve leti zapored; 2. obvezno je spravilo travinja; 3. paša, gnojenje in uporaba FFS so prepovedani čez celo leto; 4. v primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je le-te ob posamičnem pojavljanju treba takoj odstraniti ročno oziroma obvezno izvesti košnjo za omejevanje njihovega širjenja v skladu z navodili za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije; 5. na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, ki ne smejo cveteti ali semeniti oziroma se širiti na druge načine; 6. preprečevati je treba širjenje zaraščanja s sosednjih površin. (2) Za operacijo MOKR BAR velja, da: paša in gnojenje ter uporaba FFS niso dovoljeni na celem GERK; se lahko izvaja na delu površin mokrišč in barij, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju pojavljanja mokrišč in barij iz evidence MOBA; obtežba z živino ni relevantna. (3) Na KMG je treba hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (4) Višina plačila za izvajanje operacije MOKR BAR znaša 337,60 eura na ha letno. (5) Plačilo za operacijo MOKR BAR v kombinaciji s shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje znaša 301,08 eura na ha letno. 43. člen (operacija SUHI KTP) (1) Pri izvajanju operacije SUHI KTP mora upravičenec: imeti ob vstopu v operacijo izdelan načrt košnje oziroma paše, s katerim ob pomoči kmetijskega svetovalca za travništvo oziroma pašništvo določi predviden terminski načrt košnje oziroma paše na posameznih čredinkah; pri pripravi načrta iz prejšnje alineje upoštevati, da se v obdobju dovoljene košnje in paše lahko izvedeta dve košnji ali ena košnja in ena paša ali dve paši. (2) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka načrt košnje oziroma paše za leto 2023 upravičenec lahko izdela sam. (3) Zahteve za izvajanje operacije SUHI KTP so: 1. košnja in paša nista dovoljeni od 15. novembra preteklega leta do: 20. maja tekočega leta na območju Slovenska Istra; 30. maja tekočega leta na območjih Kras in Trnovski gozd – Nanos 2; 10. junija tekočega leta na območju Notranjski trikotnik 1; 20. junija tekočega leta na območjih Banjšice travišča, Kras 2, Notranjski trikotnik 2, Trnovski gozd – Nanos 3; 2. druga košnja ali paša se lahko opravi najmanj pet tednov po zaključku prve košnje ali paše; 3. pri košnji je treba upoštevati, da: se košnja izvaja od enega roba travnika proti drugemu ali od sredine travnika proti zunanjemu robu travnika; se pokošena trava odstrani s travnika in pospravi kot seno – ročno, z nakladalko ali kot bale suhega sena; mulčenje kot glavna oblika obdelave, ni dovoljeno; 4. pri paši je treba upoštevati, da: a) se mora paša izvajati po čredinkah, pri čemer so živali na posamezni čredinki v tekočem letu lahko prisotne največ 14 dni ob prvi paši in največ 14 dni ob drugi paši; b) se na travniku se ne smejo pojavljati znaki prepašenosti, kot so gole zaplate prsti in paša do korenin; c) se po končanem obdobju paše po potrebi opravi čistilna košnja, ki se v primeru, da se izvede z mulčenjem, lahko opravi od 1. septembra tekočega leta in najpozneje do 15. novembra tekočega leta; č) se živali na pašniku dodatno ne krmi, razen z mineralno-vitaminskimi dodatki; d) se živali ne smejo nahajati na golih ali blatnih tleh; e) paša gojene divjadi v oborah in domačih prašičev ni dovoljena; f) mora upravičenec ustrezno poskrbeti za varnost svojih živali; 5. gnojenje in uporaba FFS nista dovoljena čez vse leto; 6. požiganje travnika oziroma pašnika ni dovoljeno; 7. travnika oziroma pašnika ni dovoljeno dosejevati z neavtohtonimi oziroma komercialnimi travnimi mešanicami, lahko pa s senenim drobirjem iz istega travnika ali okoliških travnikov; 8. čiščenje za omejevanje velikosti lesnih struktur se lahko izvaja med 1. septembrom tekočega leta in 1. marcem naslednjega leta, pri čemer se prednostno ohranjajo grmovne vrste s plodovi v obliki jagod, kot sta glog ( ) in črni trn ( ), kiCrataegus sp. Prunus spinosa se redno redčijo na dve do tri leta, posekana lesna biomasa pa se odstrani s površine; 9. v primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je le-te ob posamičnem pojavljanju treba takoj odstraniti ročno oziroma obvezno izvesti košnjo za omejevanje njihovega širjenja ob upoštevanju časovnih omejitev košnje in paše v okviru te operacije in v skladu z navodili za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije; 10. prednostno se odstranjujeta invazivni tujerodni vrsti veliki pajesen ( ) inAilanthus altissima raznozobi grint ( );Senecio inaequidens 11. na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, ki ne smejo cveteti ali semeniti oziroma se širiti na druge načine. (4) Za operacijo SUHI KTP velja, da: 1. mulčenje in gnojenje ter uporaba FFS niso dovoljeni na celem GERK; 2. požiganje travnika oziroma pašnika ni dovoljeno na celem GERK; 3. se lahko izvaja na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; 4. se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; 5. se izvaja na območjih kraških travnikov in pašnikov iz evidence KRAS; 6. obtežba z živino ni relevantna. (5) Upravičenec mora na KMG hraniti: načrt košnje oziroma paše iz prvega odstavka tega člena; deklaracije za gnojila in FFS; račune o nakupu FFS in gnojil. (6) Višina plačila za izvajanje operacije SUHI KTP znaša 249 eurov na ha. (7) Plačilo za operacijo SUHI KTP v kombinaciji s shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje znaša 212,48 eura na ha letno. (8) Plačilo za operacijo SUHI KTP v kombinaciji s shemo za podnebje in okolje INP 8.02 Tradicionalna raba travinja iz Uredbe o neposrednih plačilih (v nadaljnjem besedilu: shema INP 8.02 Tradicionalna raba travinja) znaša 128,66 eura na ha letno. 44. člen (operacija VTSA) (1) Zahteve za izvajanje operacije VTSA so: 1. zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino; 2. kosna ali pašna raba zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves); 3. nega dreves in obnova nasadov; 4. če se drevo posuši ali odmre, pri dopolnjevanju praznih mest ni dovoljeno uporabljati šibko rastočih podlag; 5. pri dopolnjevanju praznih mest se sadijo vsaj tri leta stara sadna drevesa, ki že imajo izoblikovano krošnjo, pri čemer se lahko uporabijo lastno pridelane sadike sadnih dreves; 6. oživitvena rez mora biti opravljena v prvem ali drugem letu trajanja obveznosti; 7. odstranjevanje bele omele, bršljana in drugih ovijalk; 8. zapiranje dupel na sadnem drevju ni dovoljeno; 9. uporabljajo se lahko samo FFS in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu z Izvedbeno uredbo 2021/1165/EU; 10. insekticidi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi v skladu z Izvedbeno uredbo 2021/1165/EU, se lahko uporabijo največ dvakrat letno; 11. gostota dreves je od najmanj 50 do največ 200 dreves na ha. (2) Ne glede na določbo 6. točke prejšnjega odstavka oživitvena rez ni potrebna, če so drevesa redno vzdrževana in negovana. (3) Kot izpolnjevanje zahtev iz 9. in 10. točke prvega odstavka se šteje tudi, če se na GERK FFS in insekticidi ne uporabljajo. (4) V skladu s pravilnikom RKG se ekstenzivni sadovnjak šteje za visokodebelnega, kadar je 25 ali več sadnih dreves na ha posajenih na srednjih in bujnih podlagah. (5) Seznam podlag, primernih za visokodebelne travniške sadovnjake, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (6) Za operacijo VTSA velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin visokodebelnih travniških sadovnjakov, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (7) Upravičenec mora na KMG hraniti: deklaracije nabavljenih FFS in gnojil ter račune, s katerih je razviden nakup vrste FFS in gnojil; v primeru dopolnjevanja praznih mest v visokodebelnih travniških sadovnjakih deklaracije podlag iz petega odstavka tega člena in deklaracije sadik sadnih dreves. (8) Višina plačila za izvajanje operacije VTSA znaša 192 eurov na ha letno. (9) Plačilo za operacijo VTSA v kombinaciji z operacijo EK iz 5. točke prvega odstavka in 5. točke drugega odstavka 67. člena te uredbe znaša 151 eurov na ha letno. 45. člen (operacija S50) (1) Operacija S50 se izvaja na površinah travnikov z nagibom 50 % ali več. (2) Zahteve za operacije S50 so: obvezna sta najmanj enkratna košnja (ročna ali s specialno mehanizacijo) in spravilo (ročno ali s specialno mehanizacijo) letno; paša ni dovoljena čez vse leto; letni vnos dušika iz organskih gnojil ne sme preseči 40 kg na ha; uporaba mineralnih gnojil in FFS ni dovoljena čez vse leto. (3) Za operacijo S50 velja, da: 1. uporaba mineralnih gnojil in FFS ni dovoljena na celem GERK; 2. omejitev vnosa dušika iz organskih gnojil velja za cel GERK; 3. je do plačila upravičena površina v obsegu najmanj 0,1 ha površine GERK; 4. se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; 5. se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; 6. se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; 7. obtežba z živino ni relevantna. (4) Upravičenec mora na KMG hraniti: deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil; deklaracije za FSS in račune o nakupu FFS. (5) Višina plačila za izvajanje operacije S50 znaša 245,46 eura na ha. (6) Plačilo za operacijo S50 pri kombinaciji z operacijo HAB znaša pri HAB 1 in HAB 2 130 eurov na ha letno. (7) Plačilo za operacijo S50 pri kombinaciji z operacijo MET znaša pri MET 1 in MET 2 120 eurov na ha letno. (8) Plačilo za operacijo S50 pri kombinaciji z operacijo STE znaša pri STE 1 in STE 2 130 eurov na ha letno. (9) Plačilo za operacijo S50 pri kombinaciji z operacijo VTSA znaša 140 eurov na ha letno. (10) Plačilo za operacijo S50 v kombinaciji s shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje znaša 208,94 eura na ha letno. (11) Plačilo za operacijo S50 v kombinaciji s shemo INP 8.02 Tradicionalna raba travinja znaša 125,12 eura na ha letno. 46. člen (operacija GRB) (1) Zahteve za izvajanje operacije GRB so: obvezna sta najmanj enkratna raba letno in spravilo v primeru košnje; dovoljena je paša, pri čemer na površini, na kateri se pasejo živali, ne smejo biti vidni znaki prepašenosti oziroma pregaženosti; pašne ostanke je treba odstraniti najpozneje do 15. novembra tekočega leta; letni vnos dušika iz organskih gnojil ne sme preseči 40 kg na ha; uporaba mineralnih gnojil in FFS ni dovoljena čez vse leto. (2) Za operacijo GRB velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; omejitev vnosa dušika iz organskih gnojil velja za cel GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območjih grbinastih travnikov iz evidence GRB; obtežba z živino ni relevantna. (3) Upravičenec mora na KMG hraniti: deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil; deklaracije za FFS in račune o nakupu FFS. (4) Višina plačila za izvajanje operacije GRB znaša 276,02 eura na ha. (5) Plačilo za operacijo GRB pri kombinaciji z operacijo HAB znaša pri HAB 1 in HAB 2 53 eurov na ha letno. (6) Plačilo za operacijo GRB v kombinaciji s shemo INP 8.02 Tradicionalna raba travinja znaša 155,68 eura na ha letno. 47. člen (operacija MEJ) (1) Operacija MEJ se izvaja na grafičnih enotah krajinskih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: KRZ) z vrsto rabe »1520 – mejica«, ki so pripisane k posameznemu GERK v RKG in so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. V evidenci krajinske značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike mora biti mejica opredeljena za izvajanje intervencije KOPOP BK. (2) Pri izvajanju operacije MEJ je treba upoštevati, da: se plačilo lahko uveljavlja za površino mejice, katere velikost je večja ali enaka 25 m2; je mejico treba obrezovati in redčiti vsaj vsako drugo leto; je obrezovanje mejice treba izvesti tako, da se mejica ne poškoduje in se ne prekine njena zveznost. (3) Za operacijo MEJ velja, da: se mora vsako leto izvajati na celem GERK; se lokacija izvajanja operacije v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih iz evidence EKRZ; obtežba z živino ni relevantna. (4) Višina plačila za izvajanje operacije MEJ znaša 450 eurov na ha letno. (5) Plačilo iz prejšnjega odstavka upravičenec lahko uveljavlja za mejico, ki je pripisana posameznemu GERK, in leži na zemljišču, za katero ima upravičenec pravico uporabe in to mejico vzdržuje v skladu z drugim odstavkom tega člena. 48. člen (operacija ITRV) (1) Zahteve za izvajanje operacije ITRV so: 1. v operacijo se lahko vključi GERK, na katerem je ob vstopu več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, kot so predvsem: a) ambrozija/pelinolistna žvrklja ( );Ambrosia artemisifolia b) enoletna suholetnica ( );Erigeron annuus c) češki dresnik ( );Fallopia bohemica č) japonski dresnik ( );Fallopia japonica d) kanadska zlata rozga ( );Solidago canadensis e) navadna barvilnica ( );Phytolacca americana f) orjaška zlata rozga ( );Solidago gigantea g) rudbekija/deljenolistna rudbekija ( );Rudbeckia laciniata h) sahalinski dresnik ( );Fallopia sachalinensis i) sirska svilnica ( );Asclepias syriaca j) veliki pajesen ( );Ailanthus altissima k) žlezava nedotika ( );Impatiens glandulifera 2. košnjo je treba izvajati najmanj štirikrat letno, obvezno pred cvetenjem invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; 3. paša in mulčenje nista dovoljena čez vse leto; 4. površin z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami ni dovoljeno gnojiti z organskimi in mineralnimi gnojili čez vse leto; 5. invazivne tujerodne rastlinske vrste se po košnji odstranijo s travnika v skladu z navodili za ravnanje z ostanki invazivnih tujerodnih rastlin; 6. v četrtem in petem letu trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe je treba površino zatraviti s senenim drobirjem z dela istega travnika ali okoliških travnikov, ki ne vključuje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. (2) Ne glede na 1. točko pod a) prejšnjega odstavka se pri ravnanju z ambrozijo /pelinolistno žvrkljo ( ) uporablja odredba, ki ureja ukrepe za zatiranjeAmbrosia artemisifolia škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. (3) Navodila iz 5. točke prvega odstavka tega člena so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije. (4) Za operacijo ITRV velja, da: se mora vsako leto izvajati na celem GERK, na katerem je več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami iz 1. točke prvega odstavka tega člena; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih iz evidenc HAB 20 5, HAB 30 5, HAB 10 6, HAB 20 6, HAB 30 6, MET 15 6 1 9, MET 15 6 15 9, STE, HABM, VTR in SUHT; obtežba z živino ni relevantna. (5) Upravičenec mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS. (6) Višina plačila za izvajanje operacije ITRV znaša 220 eurov na ha letno. (7) Plačilo za operacijo ITRV v kombinaciji z intervencijo N2000 iz prvega odstavka 110. člena in 132. člena te uredbe znaša 110 eurov na ha letno. 49. člen (operacija ZVE) (1) Operacija ZVE podpira tri načine varovanja črede pred napadi velikih zveri, in sicer varovanje: 1. z elektroograjami in elektromrežami (v nadaljnjem besedilu: ZVE OGRM); 2. s pastirjem (v nadaljnjem besedilu: ZVE PAST); 3. s pastirskimi psi (v nadaljnjem besedilu: ZVE PSI). (2) Živali morajo biti na izbran način varovane ves čas prisotnosti na površini z zahtevkom iz 123. člena te uredbe. (3) ZVE OGRM se izključuje z ZVE PAST in ZVE PSI, ZVE PAST in ZVE PSI pa se lahko dopolnjujeta. (4) Pri izvajanju ZVE OGRM je treba upoštevati, da: 1. mora biti ograja zgrajena iz visokih elektromrež višine vsaj 160 cm in pod električno napetostjo najmanj 5 kV ves dan, podnevi in ponoči, tudi ko živali niso v ograji (v nadaljnjem besedilu: ograja iz varovalnih elektromrež); 2. se lahko uporabljajo staje oziroma stalne ograde iz betonskega železa višine vsaj 160 cm, ki onemogočajo fizični dostop velikih zveri do živali; 3. je treba živali zjutraj spustiti iz nočne ograje, zvečer pa jih ponovno zbrati na pašniku in zapreti v ogrado, razen če se ograja iz varovalnih elektromrež uporablja tudi kot dnevna ograja; 4. morajo biti površine pasene; 5. se ograja iz varovalnih elektromrež lahko uporablja tudi kot dnevna ograja; 6. je treba ograjo iz varovalnih elektromrež premestiti vsakokrat, ko sta travna ruša in zemljišče pogažena. (5) Pri izvajanju ZVE PAST je treba upoštevati, da: se varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja ob prisotnosti pastirja; morajo biti površine pasene; se živali čez noč ali ob odsotnosti pastirja zapre na varno v hlev, ki preprečuje dostop zverem, ogrado iz varovalne elektromreže ali stalno ogrado iz betonskega železa. (6) Pri ZVE PAST, za katerega je bil vložen zahtevek iz 123. člena te uredbe, upravičenec poda izjavo o prisotnosti pastirjev. Ta izjava se pripravi na obrazcu izjave o prisotnosti pastirjev za potrebe izvajanja operacij – sobivanje z velikim zvermi in planinska paša, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe. (7) Izjava iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti podatke o: zagotovitvi prisotnosti pastirja oziroma pastirjev ob čredi; obdobju prisotnosti pastirja oziroma pastirjev ob čredi. (8) Pri izvajanju ZVE PSI je treba upoštevati, da: se varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja z najmanj tremi pastirskimi psi; ko pastir ni prisoten ob čredi, ki jo varujejo pastirski psi, mora biti čreda s pastirskimi psi zavarovana z ogrado, ki onemogoča pobeg črede in psov s pašnika; mora ob ogradi, v kateri so pastirski psi, na vhodu in na predelih, kjer bi lahko mimoidoči prišli v neposredno bližino pašnika, stati opozorilna tabla, ki mimoidoče opozarja na prisotnost pastirskih psov; pastirski psi ne potrebujejo prisotnosti pastirja, omogočeno pa jim mora biti prosto gibanje brez priveza. (9) Za vse tri načine varovanja črede iz prvega odstavka tega člena velja, da: je treba izdelati načrt ureditve pašnika in paše; se morajo vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja; se izvajajo na območju pojavljanja medveda, volka in risa iz evidenc MEDO, VOLK in RIS; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (10) Obrazec načrta ureditve pašnika in paše iz prve alineje prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije, vsebuje pa najmanj podatke o: 1. pašniku; 2. površinah v uporabi; 3. številu čredink; 4. številu živali na paši; 5. številu pastirjev; 6. obdobju paše; 7. povprečni obtežbi z GVŽ. (11) Na KMG je treba hraniti načrt ureditve pašnika in paše iz prejšnjega odstavka in pri ZVE PAST tudi izjavo iz šestega odstavka tega člena. (12) Višina plačila za izvajanje operacije ZVE znaša za: ZVE OGRM: 118,64 eura na ha letno; ZVE PAST: 269,20 eura na ha letno; ZVE PSI: 85,60 eura na ha letno. 50. člen (operacija PP) (1) Operacija PP vključuje planinsko pašo: po čredinkah (v nadaljnjem besedili: PP CRED); s pastirjem (v nadaljnjem besedilu: PP PAST). (2) Zahteve za izvajanje operacije PP so: 1. paša na planinah se izvaja po čredinkah, ki so lahko ograjene, ali pa se za te namene uporabijo naravne omejitve na planini. Minimalno število čredink je dve čredinki; 2. živali se morajo na planini pasti najmanj 80 dni letno na minimalno 5 ha površin; 3. izdelati je treba načrt ureditve pašnika in paše ter skice čredink; 4. voditi je treba dnevnik paše; 5. ob pojavu razraščanja alpske kislice je treba izvajati ukrepe za njeno omejevanje; 6. v primeru planinske paše s pastirjem je prisotnost pastirja na planini obvezna, s pastirjem pa mora biti sklenjena pogodba, pri čemer en pastir skrbi za največ 50 GVŽ. (3) Za operacijo PP velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja na planini; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih planinskih pašnikov; mora biti v obdobju paše na planini obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha površin trajnega travinja na planini. (4) Obrazec načrta ureditve pašnika in paše iz 3. točke drugega odstavka tega člena je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije, vsebuje pa najmanj podatke o: 1. pašniku; 2. površinah v uporabi; 3. številu čredink; 4. številu živali na paši; 5. številu pastirjev; 6. obdobju paše; 7. povprečni obtežbi z GVŽ. (5) Obrazec dnevnika paše iz 4. točke drugega odstavka tega člena je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (6) Pri PP PAST upravičenec poda izjavo o številu prisotnih pastirjev na planini, za katero je bil vložen zahtevek iz 123. člena te uredbe. Ta izjava se pripravi na obrazcu izjave o prisotnosti pastirjev za potrebe izvajanja operacij – sobivanje z velikim zvermi in planinska paša, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe. (7) Izjava iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti podatke o: številu prisotnih pastirjev na planini; obdobju prisotnosti pastirja ali pastirjev na planini. (8) Če znaša število GVŽ na planini več kot 50 GVŽ, se za vse nadaljnje GVŽ zagotovi prisotnost dodatnega pastirja. (9) Če na planini ni zagotovljen pastir za vsakih 50 GVŽ, se plačilo za pastirja določi le za sorazmerno površino planine po naslednji formuli: (n)GVŽ x skupna površina planine / skupno število GVŽ, kjer (n)GVŽ pomeni število GVŽ, za katero je zagotovljen pastir. (10) Premik živali na sejem ali razstavo v obdobju obvezne paše se šteje kot del obdobja obvezne paše, če je sporočen v skladu s pravilniki, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, drobnice in kopitarjev. (11) Na KMG je treba hraniti dnevnik paše in skice čredink, načrt ureditve pašnika in paše iz 3. točke drugega odstavka tega člena ter pri PP PAST tudi pogodbo iz 6. točke drugega odstavka tega člena in izjavo iz petega odstavka tega člena. (12) Višina plačila za izvajanje operacije PP znaša za: PP CRED: 113,40 eura na ha letno; PP PAST: 270 eurov na ha letno. 51. člen (operacija VTR) (1) Operacija VTR vključuje upravljavski in rezultatski del. (2) V okviru rezultatskega dela operacije VTR se za doseganje rezultata uspešnosti upravljanja travnikov šteje prisotnost kosca. (3) Upravljavski del operacije VTR se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti: 1. stopnja I (v nadaljnjem besedilu: upravljavski VTR 1); 2. stopnja II (v nadaljnjem besedilu: upravljavski VTR 2). (4) Zahteve za izvajanje upravljavskega VTR 1 in upravljavskega VTR 2 iz prejšnjega odstavka so: 1. košnja je dovoljena od 10. julija tekočega leta za travnike, na katerih kosec v tekočem letu ne bo prisoten, ali od 1. avgusta tekočega leta za travnike, na katerih se bo prisotnost kosca v tekočem letu potrdila z vsakoletnim monitoringom ptic; 2. obvezno je spravilo travinja; 3. košnjo je treba izvajati od: sredine travnika navzven; od enega roba travnika proti drugemu ali od zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka, ki na najožjem delu meri najmanj 10 m, na najširšem pa do največ 20 m, in se mora pokositi najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, vendar ne prej kot tri dni po košnji glavnine travnika; 4. pri košnji od zunanje strani travnika navznoter se nepokošen rešilni otok pusti samo ob prvi košnji v tekočem letu; 5. gnojenje, paša in mulčenje niso dovoljeni čez vse leto; 6. uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto; 7. v primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je le-te ob posamičnem pojavljanju treba takoj odstraniti ročno oziroma obvezno izvesti interventno košnjo za omejevanje njihovega širjenja ob upoštevanju časovnih omejitev košnje v okviru te operacije in v skladu z navodili za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, ki so dostopa na spletni straneh ministrstva in agencije; 8. na GERK ne sme biti več kot 30 % površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, ki ne smejo cveteti ali semeniti oziroma se širiti na druge načine. (5) Za upravljavski VTR 1 in upravljavski VTR 2 mora upravičenec na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS, račune o nakupu gnojil in FFS ter skice travnika z vrisanim: načinom (smerjo) košnje, če se košnja izvaja od sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu; načinom (smerjo) košnje in nepokošenim rešilnim otokom, če se košnja izvaja od zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka. (6) Za upravljavski VTR 2 poleg zahtev iz četrtega in petega odstavka tega člena velja: v tekočem letu se na GERK, katerega površina je večja ali enaka 0,3 ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od 5 do 10 % površine, vključene v zahtevek iz 123. člena te uredbe; nepokošeni pas se mora v naslednjem letu pokositi od 10. julija oziroma od 1. avgusta, pri čemer je obvezno spravilo travinja s površine tega pasu; če je površina, vključena v zahtevek iz 123. člena te uredbe 10 ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih, pri čemer ta nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in ne večji od 1 ha; na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (7) Če se nepokošen pas iz prejšnjega odstavka stika z rešilnim otokom iz tretje alineje 3. točke četrtega odstavka tega člena, mora biti nepokošena površina dovolj velika, da po košnji rešilnega otoka, ki se izvede najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, ostane nepokošen pas v obsegu od 5 do 10 % površine travnika. (8) Za prisotnost kosca na delu GERK ali GERK se šteje, če del GERK ali GERK sega v poligon 150-metrskega radija od točke odkritega kosca s površino: enako ali večjo od 2.500 m²; manjšo od 2.500 m² in hkrati seže več kot 50 m v notranjost 150-metrskega poligona. (9) Za upravljavski del operacije VTR velja, da: paša, mulčenje in gnojenje ter uporaba FFS niso dovoljeni na celem GERK; se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja operacije v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošeni pas pri upravljavskem VTR 2 ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma; se izvaja na območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz evidence VTR; obtežba z živino ni relevantna. (10) Za rezultatski del operacije VTR velja: 1. določanje površin za dodelitev plačila za rezultatski del operacije VTR se izvede na podlagi vsakoletnega monitoringa ptic. Izvajalec monitoringa ptic pošlje podatke o lokacijah kosca na agencijo, ki izvede izračune za rezultatski del operacije VTR; 2. agencija na podlagi podatkov o lokacijah kosca iz prejšnjega odstavka vsako leto določi GERK ali del GERK, kjer je košnja dovoljena od 10. julija oziroma 1. avgusta tekočega leta, in upravičence o datumih košnje obvesti z dopisom na njihov elektronski naslov, če ga navedejo na zbirni vlogi iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto, sicer pa po običajni pošti; 3. za doseganje rezultata uspešnosti upravljanja travnikov šteje prisotnost kosca, ki predstavlja prisotnost prehranjevalnega in gnezdilnega habitata kosca, ki se ju določi na podlagi lokacije pojočih samcev. Za doseganje rezultata, to je prehranjevalnega oziroma gnezdilnega habitata kosca, upravičenec prejme plačilo, ki se dodeli v treh stopnjah: a) 1. stopnja – prehranjevalni habitat: plačilo se dodeli za prisotnost prehranjevalnega habitata kosca, to je območje v radiju 150 m okoli pojočega samca; b) 2. stopnja – gnezdilni habitat: plačilo se dodeli za prisotnost gnezdilnega habitata kosca, to je območje v radiju 50 m okoli pojočega samca; c) 3. stopnja – zgostitev populacije: plačilo se dodeli za prisotnost prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov več osebkov kosca na isti površini. (11) Višina plačila za izvajanje upravljavskega dela operacije VTR znaša za upravljavski: 1. VTR 1 za košnjo od: a) sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu: 349,99 eura na ha letno, b) zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka: 386,59 eura na ha letno; 2. VTR 2 za košnjo od: a) sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu in puščanje nepokošenega pasu: 395,49 eura na ha letno, b) zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka in nepokošenega pasu: 432,09 eura na ha letno. (12) Plačilo iz prejšnjega odstavka se dodeli tudi v primerih, ko upravičenec zaradi izdatne namočenosti tal ne izvede košnje v skladu s 3. točko četrtega odstavka tega člena, če travnike v tekočem letu vzdržuje in ročno odstrani mlade poganjke lesnih vrst. (13) Neizvedbo košnje iz prejšnjega odstavka upravičenec sporoči agenciji v skladu z drugim odstavkom 124. člena te uredbe. (14) Plačilo za operacijo VTR v kombinaciji z intervencijo N2000 iz prvega odstavka 110. in 132. člena te uredbe znaša pri VTR 1 in VTR 2 45,50 eura na ha letno. (15) Plačilo za operacijo VTR v kombinaciji s shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje znaša pri: 1. VTR 1 za košnjo od: a) sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu: 313,47 eura na ha letno, b) zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka: 350,07 eura na ha letno; 2. VTR 2 za košnjo od: a) sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu in puščanje nepokošenega pasu: 358,97 eura na ha letno, b) zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka in nepokošenega pasu: 395,57 eura na ha letno. (16) Plačilo za rezultatski del operacije se dodeli le za dosežen rezultat iz drugega odstavka tega člena in znaša: 1. 1. stopnja – prehranjevalni habitat: 151,20 eura na ha letno; 2. 2. stopnja – gnezdilni habitat: 359,10 eura na ha letno; 3. 3. stopnja – zgostitve populacij: a) dva prehranjevalna habitata: 302,40 eura na ha letno, b) trije ali več prehranjevalnih habitatov: 456,60 eura na ha letno, c) prehranjevalni habitat in gnezdilni habitat: 510,30 eura na ha letno, č) trije ali več prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov: 661,50 eura na ha letno. 52. člen (operacija SUHA TRAV) (1) Zahteve za izvajanje operacije SUHA TRAV so: 1. upravičenec mora v prvem letu trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj štirih ur; 2. upravičenec na območni Kmetijsko gozdarski zavod poda predlog GERK, na katerih bi izvajal operacijo; 3. strokovnjak ZRSVN na podlagi podatkov iz popisa in opredelitve stanja habitatnih tipov, ki jih predhodno izvede strokovnjak s področja botanike in fitocenologije, skupaj z upravičencem določi površine, na katerih se bo operacija izvajala; 4. upravičenec ob začetku izvajanja operacije prejme personaliziran priročnik s prikazom vseh vključenih površin, izhodiščnim stanjem in priporočili za upravljanje; 5. upravičenec mora vsako leto spremljati ohranjenost travišč z izpolnjevanjem enotnega popisnega obrazca, ki je dostopen na spletnih straneh agencije, ministrstva in kmetijske svetovalne službe; 6. v predzadnjem letu izvajanja operacije strokovnjak s področja botanike in fitocenologije ponovno popiše habitatne tipe in oceni stanje njihove ohranjenosti. (2) Za operacijo SUHA TRAV velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK, pri čemer je najmanjša velikost strnjene površine 0,05 ha; se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na površinah s kvalifikacijskim habitatnim tipom EU 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) na območjih Boč – Haloze – Donačka gora, Haloze – vinorodne, Kum in Gorjanci – Radoha. obtežba z živino ni relevantna. (3) Kot izpolnjevanje zahteve iz prve točke prvega odstavka tega člena se šteje, če je za KMG usposabljanje opravljeno v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (4) Ne glede na prejšnji odstavek se za leto 2024 šteje, da je zahteva iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjena tudi, če je upravičenec program usposabljanja v obsegu najmanj dveh ur opravil do 20. decembra 2023 v okviru EIP projekta Kmetovanje za ohranjanje vrstno pestrih travišč s prenosom znanja na kmeta iz 5. javnega razpisa za podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam za projekte EIP (Uradni list RS, št. 167/21). (5) Če usposabljanje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG ali član kmetije. (6) Agencija podatke za opravljeno usposabljanje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja prevzame v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (7) Na KMG je treba hraniti personalizirani priročnik iz 4. točke in popisni obrazec iz 5. točke prvega odstavka tega člena. (8) Višina plačila za izvajanje operacije SUHA TRAV znaša 460 eurov na ha letno. III. POGLAVJE INTERVENCIJI EK IN EKČ 1. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE 53. člen (namen intervencij) Namen intervencij EK in EKČ je spodbujati KMG za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in varovanju okolja nasploh. 54. člen (vstopi v intervenciji) V intervenciji EK in EKČ je mogoče vstopiti v obdobju 2023–2027. 55. člen (podpore) (1) Podpore za intervencijo EK se dodelijo v okviru dveh operacij: izvajanje praks ekološkega kmetovanja in preusmeritev v prakse ekološkega kmetovanja. (2) Podpora za ekološko čebelarjenje se dodeli v okviru intervencije EKČ. 56. člen (trajanje obveznosti) (1) Obveznost izvajanja intervencij EK in EKČ traja pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v primerih: višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 3. člen Uredbe 2021/2116/EU in je opredeljeno v Prilogi 1 te uredbe; ko se pri intervenciji EK celotno zemljišče oziroma del zemljišča, na katero se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala; ko se pri intervenciji EKČ vse čebelje družine, na katere se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala. (2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se prenos opravi znotraj KMG. (3) Obveznost izvajanja intervencij EK in EKČ traja celotno koledarsko leto. 57. člen (prenos obveznosti na drugega nosilca KMG) (1) Upravičenec, ki je v preteklem letu uveljavljal zahtevke za intervencijo: EK na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti; EKČ za čebelje družine, v tekočem letu pa s temi čebeljimi družinami to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh čebeljih družinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti. (2) Če zaradi prenosa dela površin iz prve alineje prejšnjega odstavka površina, na kateri se na KMG prenosnika še naprej izvaja intervencija EK, na tem KMG ne dosega velikosti iz 58. člena te uredbe, obveznost izvajanja te intervencije EK na KMG prenosnika preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za njeno izvajanje. 58. člen (velikost površine) Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije EK je 0,1 ha, razen pri pridelavi zelenjadnic in semenskega materiala kmetijskih rastlin, kjer je najmanjša površina 0,01 ha. Na KMG mora biti v intervencijo EK vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin. 59. člen (zmanjšanje površin, vključenih v obveznost) V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 56. člena te uredbe se skupna velikost površin lahko zmanjša za največ 10 % glede na vstopno površino, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz Priloge 1 te uredbe. 60. člen (povečanje površin, vključenih v obveznost) (1) V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 56. člena te uredbe se skupna velikost površin KMG lahko poveča. Zaradi povečanja skupne velikosti površin KMG se obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina, za katero je prevzeta obveznost. (2) Ne glede na skupno velikost povečanja površin se obveznost iz prvega leta petletne obveznosti nadaljuje, upravičenec pa je upravičen do plačila za celotno povečanje velikosti površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine. 61. člen (število čebeljih družin) (1) V intervencijo EKČ mora biti vključenih najmanj pet čebeljih družin. (2) Število čebeljih družin, vključenih v intervencijo EKČ, se v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 56. člena te uredbe lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjše od števila čebeljih družin iz prejšnjega odstavka. (3) Če je število čebeljih družin v tekočem letu manjše od števila čebeljih družin iz prvega odstavka tega člena, se obveznost iz prvega odstavka 56. člena te uredbe nadaljuje, plačilo za intervencijo EKČ pa se v tekočem letu ne dodeli. (4) V izračunu povprečnega števila čebeljih družin se upoštevajo podatki o številu čebeljih družin: iz Centralnega registra čebelnjakov (v nadaljnjem besedilu: CRČ) po stanju na dan 31. oktobra tekočega leta in pooblaščenih organizaciji za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje EK). (5) Agencija podatke iz CRČ prevzame 10. marca naslednjega leta. (6) Organizacije za kontrolo in certificiranje EK podatke iz druge alineje četrtega odstavka tega člena pošljejo ministrstvu najpozneje do 25. oktobra tekočega leta. (7) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. 62. člen (kombinacije) Kombinacije intervencij EK in EKČ so določene v Prilogi 2 te uredbe. 2. ODDELEK POGOJI UPRAVIČENOSTI 63. člen (pogoji upravičenosti) (1) Upravičenec mora pri izvajanju intervencij EK in EKČ izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti: KMG mora biti vpisano v RKG v skladu s pravilnikom RKG; upravičenec se mora vsako leto pri organizaciji za kontrolo in certificiranje EK prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra predhodnega leta za tekoče leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023; v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023– 2027, opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj 25 ur v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 56. člena te uredbe, pri čemer mora v prvih treh letih trajanja obveznosti opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj 15 ur v zvezi v vsebinami, ki se nanašajo na ekološko kmetovanje oziroma ekološko čebelarjenje; pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto v skladu z Uredbo 2018/848/EU in uredbo, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil. (2) Poleg pogojev upravičenosti iz prejšnjega odstavka mora upravičenec pri izvajanju intervencije EK izpolnjevati tudi naslednje pogoje upravičenosti: imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin na KMG v smislu tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU; rediti travojede živali v skladu z uredbo, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, če uveljavlja plačilo za trajno travinje; biti vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: SEME-register) v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, če uveljavlja plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin. (3) Poleg pogojev upravičenosti iz prvega odstavka tega člena mora biti upravičenec pri izvajanju intervencije EKČ vpisan v CRČ v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč. 3. ODDELEK ZAHTEVE ZA IZVAJANJE IN DOKAZILA 64. člen (vrsta rabe GERK in kmetijske rastline) (1) Intervencija EK se izvaja na GERK z vrstami rabe, določenimi v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (2) Plačilo za intervencijo EK se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. 65. člen (zahteve za izvajanje) (1) Šteje se, da je pogoj upravičenosti iz tretje alineje prvega odstavka 63. člena te uredbe izpolnjen, če je za KMG usposabljanje opravljeno v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (2) Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član paše ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG ali član kmetije. (3) Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka 63. člena te uredbe mora upravičenec, ki je vstopil v intervenciji EK oziroma EKČ, v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027, v letu: 2026 opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj deset ur; 2027 opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj pet ur. (4) Pri prenosu obveznosti intervencij EK in EKČ iz druge in tretje alineje 56. člena te uredbe mora prevzemnik v preostalem času trajanja prevzete obveznosti opraviti program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 63. člena te uredbe: 1. v celotnem obsegu števila ur, če: je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencijo EK oziroma EKČ, vendar v prvih treh letih trajanja obveznosti še ni opravil programa usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 63. člena te uredbe, ali v intervencijo EK oziroma EKČ do prevzema obveznosti še ni bil vključen ne glede nato, če je prenosnik program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 63. člena te uredbe že opravil v celoti ali deloma; 2. za manjkajoče število ur od zahtevanih 25 ur usposabljanja, če je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencijo EK oziroma EKČ in je program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 63. člena delno že opravil. (5) Če je pri prenosu obveznosti intervencije EK oziroma EKČ iz druge in tretje alineje prvega odstavka 56. člena te uredbe prevzemnik že vključen v intervencije EK oziroma EKČ in je program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 63. člena te uredbe že v celoti opravil, mu zaradi prevzema obveznosti usposabljanja ni treba opravljati ponovno. (6) Če se prenos obveznosti EK oziroma EKČ iz druge in tretje alineje prvega odstavka 56. člena te uredbe izvede po drugem letu trajanja obveznosti, prenosniku programa usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 63. člena te uredbe ni treba opraviti. 66. člen (dokazila) (1) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje EK ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, vključno s podatkom o prijavi travojedih živali za kontrolo, če upravičenci na KMG redijo travojede živali, in seznam čebelarjev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu. (2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje EK ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023. (4) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023. (5) Agencija podatke za opravljeno usposabljanje iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja prevzame v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (6) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje EK za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 63. člena te uredbe in v tekočem letu kmetujejo v skladu z Uredbe 2018/848/EU in uredbo, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto skupaj s podatki o travojedih živali po vrsti. (7) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (8) Ne glede na šesti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje EK za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu z Uredbo 2018/848/EU in uredbo, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za leto 2023 skupaj s podatki o travojedih živalih po vrsti. (9) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (10) Za izvajanje te uredbe pošlje Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava) ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta seznam KMG, ki so vpisani v SEME-register za pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin. (11) Ne glede na prejšnji odstavek pošlje uprava ministrstvu za leto 2023 seznam: KMG, ki so že vpisani v SEME-register, najpozneje do 30. marca 2023 in vseh drugih KMG, vpisanih v SEME-register po 30. marcu 2023, najpozneje do 10. maja 2023. (12) Podatke iz desetega odstavka tega člena v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (13) Ne glede prejšnji odstavek za leto 2023 agenciji pošlje ministrstvo seznam KMG iz prve alineje enajstega odstavka tega člena najpozneje do 5. aprila 2023 in seznam iz druge alineje devetega odstavka tega člena najpozneje en dan pred potekom roka za oddajo zbirne vloge iz uredbe za izvajanje intervencij za leto 2023. (14) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje EK ministrstvu najpozneje do 25. oktobra tekočega leta poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko čebelarjenje za tekoče leto. (15) Podatke iz prejšnjega odstavka, skupaj s številom čebeljih družin, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. Za podatek o številu čebeljih družin se šteje podatek ob kontroli, ki ga organizacije za kontrolo in certificiranje EK vpišejo v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil. (16) Ne glede na štirinajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje EK ministrstvu najpozneje do 1. decembra 2023 poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko čebelarjenje za leto 2023. (17) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (18) Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje EK ministrstvu najpozneje do 25. oktobra tekočega leta poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin za tekoče leto. (19) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (20) Ne glede na osemnajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje EK ministrstvu najpozneje do 1. decembra 2023 poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin za leto 2023. (21) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (22) Za izvajanje te uredbe ministrstvo pošlje agenciji seznam KMG za ekološke delne kmetije, ki so se vključila oziroma obnovila prijavo v kontrolo v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 63. člena te uredbe, skupaj s podatki o travojedih živali po vrsti, vključenih v ekološko pridelavo oziroma predelavo. (23) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (24) Ne glede na prejšnji odstavek podatke iz dvaindvajsetega odstavka tega člena za leto 2023 v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. (25) Certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za intervenciji EK in EKČ upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. (26) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje EK ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencij EK in EKČ, se o tem medsebojno obvestijo. (27) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencij EK in EKČ agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje EK najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. 4. ODDELEK PLAČILA 67. člen (plačila za intervencijo EK) (1) Plačila za izvajanje praks ekološkega kmetovanja znašajo za: 1. njive-poljščine: 607 eurov na ha letno; 2. zelenjadnice na prostem: 1.021 eurov na ha letno; 3. zelenjadnice v zavarovanih prostorih: 1.131 eurov na ha letno; 4. oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves na ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves na ha pri nasadih z drugimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami: 885 eurov na ha letno; 5. visokodebelne travniške sadovnjake z gostoto od najmanj 50 dreves na ha do največ 200 dreves na ha: 258 eurov na ha letno; 6. vinograde: 888 eurov na ha letno; 7. hmeljišča: 796 eurov na ha letno; 8. drevesnice: 1.200 eurov na ha letno; 9. trajno travinje: 159 eurov na ha letno; 10. pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin – poljščine, krmne rastline ali zelenjadnice: 785 eurov na ha letno. (2) Plačila za preusmeritev v prakse ekološkega kmetovanja znašajo za: 1. njive-poljščine: 800 eurov na ha letno; 2. zelenjadnice na prostem: 1.200 eurov na ha letno; 3. zelenjadnice v zavarovanih prostorih: 1.200 eurov na ha letno; 4. oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves na ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves na ha pri nasadih z drugimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami: 1.200 eurov na ha letno; 5. visokodebelne travniške sadovnjake z gostoto od najmanj 50 dreves na ha do največ 200 dreves na ha: 320 eurov na ha letno; 6. vinograde: 1.200 eurov na ha letno; 7. hmeljišča: 1.200 eurov na ha letno; 8. drevesnice: 1.200 eurov na ha letno; 9. trajno travinje: 276 eurov na ha letno; 10. pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin – poljščine, krmne rastline ali zelenjadnice: 1.200 eurov na ha letno. (3) Če upravičenec v tekočem letu uveljavlja plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, na isti površini hkrati ne more uveljavljati tudi plačila za ekološko pridelavo poljščin, krmnih rastlin in zelenjadnic. (4) Upravičenec, ki ne redi travojedih živali v skladu z uredbo, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, ni upravičen do plačila za trajno travinje iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka tega člena. (5) Plačilo za trajno travinje iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka tega člena je vezano na travojede živali, ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave, pri čemer mora biti povprečna letna obtežba najmanj 0,3 GVŽ na ha trajnega travinja z zahtevkom za intervencijo EK. Zgornja meja obtežbe je določena z Uredbo 2018/848/EU. (6) Če je h KMG priključena planina, se GERK, ki so pripisani k planini, obravnavajo v okviru te planine in niso upravičeni do plačila za intervencijo EK, prav tako se ne upoštevajo pri izračunu obtežbe na travinju. (7) Za površino GERK, ki je delno v ekološki pridelavi in delno v preusmerjanju v ekološko pridelavo, se za celotno površino GERK dodeli plačilo za izvajanje praks ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena. (8) Za površino GERK, ki se ji v tekočem letu skrajša obdobje preusmeritve v skladu z uredbo, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, se za celotno površino GERK dodeli plačilo za izvajanje praks ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena. (9) Najvišji zneski plačil, ki jih je mogoče pridobiti za intervencijo EK, znašajo za: njivske površine – poljščine: 800 eurov na ha letno; njivske površine – zelenjadnice (na prostem in v zavarovanih prostorih): 1.200 eurov na ha letno; njivske površine – pridelava semenskega materiala poljščin, krmnih rastlin in zelenjadnic: 1.200 eurov na ha letno; trajni nasadi: 1.200 eurov na ha letno; trajno travinje: 500 eurov na ha letno. (10) Za površine, na katerih so trajne kulture, razen trajnega travinja, se lahko uveljavljajo plačila za preusmeritev v prakse ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena največ tri leta oziroma največ dve leti za druge kulture, razen na območjih, določenih z uredbo, ki ureja degradirana območja. (11) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenci, ki so pridobili plačilo za izvajanje praks ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena, ne pridobijo plačil za preusmeritev v prakse ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena, razen na območjih, določenih z uredbo, ki ureja degradirana območja. (12) Ne glede na deseti odstavek tega člena KMG, ki so v zadnjih petih letih v celoti izgubila certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve uredbe, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, ne pridobijo plačila za preusmeritev v prakse ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena. (13) Plačila iz prvega in drugega odstavka tega člena se dodelijo le za GERK, ki so v evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil označene s statusom »E« ali »P«. 68. člen (plačila za intervencijo EKČ) (1) Plačila za izvajanje praks ekološkega čebelarjenja znašajo za število čebeljih družin: 1. od 5 do 10: 273 eurov na nosilca KMG letno; 2. od 11 do 20: 545 eurov na nosilca KMG letno; 3. od 21 do 30: 909 eurov na nosilca KMG letno; 4. od 31 do 40: 1.272 eurov na nosilca KMG letno; 5. od 41 do 50: 1.636 eurov na nosilca KMG letno; 6. od 51 do 75: 2.272 eurov na nosilca KMG letno; 7. od 76 do 100: 3.181 eurov na nosilca KMG letno; 8. od 101 do 150: 4.544 eurov na nosilca KMG letno; 9. od 151 do 200: 6.361 eurov na nosilca KMG letno; 10. od 201 do 300: 9.088 eurov na nosilca KMG letno; 11. nad 301: 14.540 eurov na nosilca KMG letno. (2) Plačila za preusmeritev v prakse ekološkega čebelarjenja znašajo za število čebeljih družin: 1. od 5 do 10: 294 eurov na nosilca KMG letno; 2. od 11 do 20: 588 eurov na nosilca KMG letno; 3. od 21 do 30: 981 eurov na nosilca KMG letno; 4. od 31 do 40: 1.373 eurov na nosilca KMG letno; 5. od 41 do 50: 1.765 eurov na nosilca KMG letno; 6. od 51 do 75: 2.451 eurov na nosilca KMG letno; 7. od 76 do 100: 3.432 eurov na nosilca KMG letno; 8. od 101 do 150: 4.903 eurov na nosilca KMG letno; 9. od 151 do 200: 6.864 eurov na nosilca KMG letno; 10. od 201 do 300: 9.805 eurov na nosilca KMG letno; 11. nad 301: 15.688 eurov na nosilca KMG letno. (3) Pri plačilih iz prvega in drugega odstavka tega člena se upošteva povprečno število čebeljih družin, določeno v skladu s tretjim odstavkom 61. člena te uredbe. (4) Plačila iz prvega in drugega odstavka tega člena se dodelijo le za čebelje družine, ki so v evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil, označene s statusom »E« ali »P«. (5) Če so na KMG hkrati čebelje družine, ki so v evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil označene s statusom »E« in »P«, se dodeli plačilo za izvajanje praks ekološkega čebelarjenja iz prvega odstavka tega člena. (6) KMG, ki so v zadnjih petih letih v celoti izgubila certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve uredbe, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, ne pridobijo plačila za preusmeritev v prakse ekološkega čebelarjenja iz drugega odstavka tega člena. IV. POGLAVJE INTERVENCIJA LOPS 1. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE 69. člen (namen intervencije) Namen intervencije LOPS je ohranjanje genskih virov s spodbujanjem KMG k reji lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, in pridelavi lokalnih sort, ki jim grozi genska erozija. 70. člen (vstopi v intervencijo) V intervencijo LOPS je mogoče vstopiti v letih 2023–2027. 71. člen (operaciji) (1) Intervencija LOPS vključuje dve operaciji, ki se izvajata po upravljavski shemi: LO.1 Lokalne pasme (v nadaljnjem besedilu: operacija PAS); LO.2 Lokalne sorte (v nadaljnjem besedilu: operacija SOR). (2) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo operacij iz prejšnjega odstavka, znašajo za: njivske površine: 600 eurov na ha letno; trajne nasade: 900 eurov na ha letno; živali: 200 eurov na GVŽ letno. 72. člen (trajanje obveznosti) (1) Obveznost izvajanja intervencije LOPS traja pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih: višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 3. člen Uredbe 2021/2116/EU in je opredeljeno v Prilogi 1 te uredbe; ko se pri operaciji PAS vse rejne živali oziroma del rejnih živali, na katere se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu številu rejnih živali, za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala; ko se pri operaciji SOR celotno zemljišče oziroma del zemljišča, na katero se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala. (2) Določbe iz druge in tretje prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se prenos opravi znotraj KMG. (3) Obveznost izvajanja intervencije LOPS traja celotno koledarsko leto. (4) Če upravičenci v obdobju trajanja obveznosti izvajanja intervencije LOPS vstopijo v intervencijo EK, obveznost izvajanja operacij intervencije LOPS, pri katerih kombinacija med intervencijama LOPS in EK ni dovoljena, preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za izvajanje teh operacij. 73. člen (prenos obveznosti na drugega nosilca KMG) (1) Nosilec KMG, ki je v predhodnem letu uveljavljal zahtevke za intervencijo LOPS za določeno število rejnih živali ali določen obseg površin, v tekočem letu pa s temi živalmi ali površinami to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh živalih ali površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti. (2) Če zaradi prenosa rejnih živali iz prejšnjega odstavka število rejnih živali, ki so na KMG prenosnika še naprej vključene v operacijo iz prve alineje prvega odstavka 71. člena te uredbe, na KMG prenosnika ne dosega števila živali iz drugega odstavka 81. člena te uredbe, obveznost izvajanja te operacije na KMG prenosnika preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za njeno izvajanje. (3) Če zaradi prenosa dela površin iz prvega odstavka tega člena površina, na kateri se na KMG prenosnika še naprej izvaja operacija iz druge alineje prvega odstavka 71. člena te uredbe, na KMG prenosnika ne dosega velikosti iz 74. člena te uredbe, obveznost izvajanja te operacije na KMG prenosnika preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za njihovo izvajanje. 74. člen (velikost površine) Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje operacije iz SOR je 0,1 ha, na KMG pa mora biti v operacijo SOR vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin. 75. člen (zmanjšanje površin, vključenih v obveznost) (1) V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 72. člena te uredbe se skupna velikost površin lahko zmanjša za največ 10 % glede na vstopno površino, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz Priloge 1 te uredbe. (2) Če se skupna velikost površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 72. člena te uredbe, med leti zmanjša za več kot 10 % zaradi spremembe seznama lokalnih sort kmetijskih rastlin iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, za katere plačil za operacijo SOR iz te uredbe ni mogoče uveljavljati, setev oziroma saditev pa je bila že izvedena, se to ne šteje za neupravičeno zmanjšanje skupne velikosti površin, vključenih v to operacijo. 76. člen (povečanje površin, vključenih v obveznost) (1) V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 72. člena te uredbe se skupna velikost površin KMG lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina, za katero je prevzeta obveznost. (2) Ne glede na skupno velikost povečanja površin se obveznost iz prvega leta petletne obveznosti nadaljuje, upravičenec pa je upravičen do plačila za celotno povečanje velikosti površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine. 77. člen (kombinacije) Kombinacije intervencije LOPS z drugimi intervencijami iz te uredbe so določene v Prilogi 2 te uredbe. 78. člen (zamenjave) Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 72. člena te uredbe se pri operaciji: PAS lokalne pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz prvega odstavka 81. člena te uredbe lahko zamenjajo; SOR vrste in lokalne sorte kmetijskih rastlin iz Priloge 3 te uredbe v tekočem letu in med leti lahko zamenjajo. 79. člen (analiza tal in gnojilni načrt) (1) Analizo tal in gnojilni načrt je treba izdelati za vse GERK, ki so vključeni v intervencijo LOPS, in na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila, če so ti GERK istočasno vključeni tudi v operacije intervencije KOPOP NV oziroma KOPOP BK. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Analiza tal se mora izdelati za naslednje parametre: pH, P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je petleten. (2) Analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati upravičencu, ki se vključi le v izvajanje operacije PAS oziroma SOR. (3) Gnojilni načrt iz prvega odstavka tega člena se izdela na podlagi veljavne analize tal. Veljavnost analize tal je pet let. (4) Gnojilne načrte upravičenec hrani na KMG. (5) Upravičenec mora imeti izdelano analizo tal in gnojilni načrt iz prvega odstavka tega člena najpozneje do roka za oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. (6) Agencija podatke o izdelanih analizah tal prevzame iz evidence analiz tal en dan po poteku roka za oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. (7) Agencija v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto preverja izpolnjevanje zahteve glede izdelanih: analiz tal z upravnim pregledom prek evidence iz prejšnjega odstavka in s pregledom na kraju samem; gnojilnih načrtov s pregledom na kraju samem. 2. ODDELEK POGOJI UPRAVIČENOSTI 80. člen (pogoji upravičenosti) (1) Upravičenci morajo pri izvajanju intervencije LOPS izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti: KMG mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu s pravilnikom RKG; imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin v smislu tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021 /2115/EU; v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023– 2027, opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj 15 ur v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 72. člena te uredbe v zvezi s kmetijsko-okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi vsebinami ter ekosistemskimi storitvami in dodano vrednostjo nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki jih podpira intervencija LOPS, in ki prispevajo k ohranjanju lokalnih pasem in sort ter kmetijske biotske raznovrstnosti, pri čemer morajo v prvih treh letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 72. člena te uredbe opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj devet ur; na celotnem KMG upoštevati prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav iz uredbe, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ter prepoved uporabe digestata in komposta, razen digestata in komposta izdelanega na KMG ter digestata in komposta, ki je izgubil status odpadka in postal proizvod v skladu z uredbo, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ki se uporablja za biološko razgradljive odpadke, in je bil izdelan pri podjetjih, s katerimi zadevni KMG tvori povezana podjetja; ves čas trajanja obveznosti iz prvega odstavka 72. člena te uredbe voditi evidence o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operacijah intervencije LOPS. (2) Šteje se, da je pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG usposabljanje opravljeno v skladu uredbo, ki ureja izmenjavo znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (3) Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član paše ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG ali član kmetije. (4) Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka tega člena mora upravičenec, ki je vstopil v operaciji iz prvega odstavka 71. člena te uredbe, v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027, v letu: 2026 opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj šest ur; 2027 opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj tri ure. (5) Agencija podatke za opravljeno usposabljanje iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja prevzame v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (6) Pri prenosu obveznosti intervencije LOPS iz druge in tretje alineje prvega odstavka 72. člena te uredbe mora prevzemnik v preostalem času trajanja prevzete obveznosti opraviti program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena: 1. v celotnem obsegu števila ur, če: je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencijo LOPS, vendar v prvih treh letih trajanja obveznosti še ni opravil programa usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, ali v intervencijo LOPS do prevzema obveznosti še ni bil vključen ne glede na to, če je prenosnik program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena že opravil v celoti ali deloma; 2. za manjkajoče število ur od zahtevanih 15 ur usposabljanja, če je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencijo LOPS in je program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena delno že opravil. (7) Če je pri prenosu obveznosti intervencije LOPS iz druge in tretje alineje prvega odstavka 72. člena te uredbe prevzemnik že vključen v intervencijo LOPS in je program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena že v celoti opravil, mu zaradi prevzema obveznosti usposabljanja ni treba opravljati ponovno. (8) Če se prenos obveznosti intervencije LOPS iz druge in tretje alineje prvega odstavka 72. člena te uredbe izvede po drugem letu trajanja obveznosti, prenosniku programa usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena ni treba opraviti. (9) Evidence o delovnih opravilih iz pete alineje prvega odstavka tega člena vključujejo evidence o delovnih opravilih za: živali za operacijo PAS; njivske površine, hmeljišča, intenzivne sadovnjake in oljčnike, vinograde in visokodebelne travniške sadovnjake za operacijo SOR; uporabo organskih in mineralnih gnojil iz tretjega odstavka 116. člena te uredbe; uporabo FFS iz devetega odstavka 116. člena te uredbe. (10) Evidence iz prejšnjega odstavka se morajo nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 72. člena te uredbe. (11) Evidence iz devetega odstavka tega člena se vodijo kot evidence v računalniški obliki ali tako, da se podatki iz evidenc, ki jih upravičenci izpolnjujejo v elektronski obliki, uvozijo v evidence v računalniški obliki. (12) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverjajo podatki o opravljenih programih usposabljanja in evidence o delovnih opravilih iz devetega odstavka tega člena. Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav se preveri z upravnim pregledom prek evidence okoljevarstvenih dovoljenj za uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki jo agenciji pošlje ministrstvo, pristojno za okolje. Uporaba digestata in komposta se preveri s pregledom na kraju samem prek evidenc o delovnih opravilih iz devetega odstavka tega člena. 3. ODDELEK OPERACIJI 1. pododdelek OPERACIJA PAS 81. člen (zahteve za izvajanje) (1) Operacija PAS se izvaja za naslednje vrste lokalnih pasem domačih živali: 1. avtohtone pasme domačih živali: a) govedo: cikasto govedo, istrsko govedo, b) konji: bosanski planinski konj, lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj, c) prašiči: krškopoljski prašič, č) ovce: belokranjska pramenka, bovška ovca, istrska pramenka – istrijanka, jezersko solčavska ovca, oplemenjena jezersko-solčavska ovca, d) koze: drežniška koza, e) kokoši: štajerska kokoš; 2. tradicionalne pasme domačih živali: a) konji: ljutomerski kasač, haflinški konj, b) prašiči: slovenski landrace – linija 11, slovenski landrace – linija 55, slovenski veliki beli prašič, c) koze: slovenska sanska koza, slovenska srnasta koza, č) kokoši: slovenska grahasta kokoš, slovenska srebrna kokoš, slovenska rjava kokoš, slovenska pozno operjena kokoš. (2) Upravičenec mora v izvajanje operacije PAS vključiti pri pasmah: belokranjska pramenka najmanj tri živali; istrska pramenka najmanj tri živali; drežniška koza najmanj tri živali; kokoši najmanj 30 živali; ostalih vrst živali najmanj eno GVŽ. (3) Plačilo za izvajanje operacije PAS se lahko uveljavlja samo za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz prvega odstavka tega člena, ki so vpisane v izvorno rodovniško knjigo, rodovniško knjigo oziroma registre ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo, odobrene v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo. (4) Podatki iz prejšnjega odstavka se za avtohtone in tradicionalne pasme goveda in konjev preverjajo po stanju na dan 1. februarja tekočega leta, za prašiče, ovce, koze in kokoši pa glede na stanje en dan pred oddajo zbirne vloge. (5) Število živali posamezne vrste domačih živali, vključene v operacijo PAS v letu vstopa v to operacijo, mora biti v reji pet let od vstopa v operacijo, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. (6) Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je upravičenec vključil v operacijo PAS v letu vstopa v to operacijo, se lahko število v to operacijo vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ 10 %, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od števila živali iz drugega odstavka tega člena. (7) Če ena žival posamezne vrste pomeni več kot 10 % vseh živali te vrste, vključenih v obveznost za operacijo PAS, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu glede na leto vstopa v to operacijo lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v operacijo PAS, se šteje število živali, ki je na KMG za tekoče leto ugotovljeno z upravnim pregledom števila živali te vrste oziroma s pregledom števila živali te vrste na kraju samem. (8) V obdobju, ko so živali določene vrste domačih živali, ki jih je upravičenec vključil v operacijo PAS, na paši na planini ali skupnem pašniku, ali gre žival na sejem ali razstavo ali se živali premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj KMG in se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goved, drobnice in kopitarjev, se za te živali šteje, da ne zmanjšujejo števila živali te vrste na osnovnem KMG. (9) Operacija PAS se izvaja na območju celotne Republike Slovenije. (10) Za plačilo iz enajstega odstavka tega člena se za preračun števila živali v GVŽ uporabljajo koeficienti iz Priloge Izvedbene uredbe 2021/2290/EU. Za plemenske merjasce in konje, mlajše od šestih mesecev, se v skladu s SN 2023–2027 uporablja koeficient 0,4. (11) Višina plačila za izvajanje operacije PAS znaša za: avtohtone pasme domačih živali: 168,79 eura na GVŽ letno; tradicionalne pasme domačih živali člena 112,52 eura na GVŽ letno. 2. PODODDELEK OPERACIJA SOR 82. člen (vrsta rabe GERK) Operacija SOR se izvaja na GERK z vrstami rabe, določenimi v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. 83. člen (zahteve za izvajanje) (1) Operacija SOR se izvaja za lokalne sorte kmetijskih rastlin iz Priloge 3 te uredbe. (2) Za operacijo SOR velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 72. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Za trajne nasade, ki so bili vzpostavljeni pred letom vlaganja zahtevka, mora upravičenec na KMG hraniti, če se v letu vlaganja zahtevka uporabljajo: kupljeno seme oziroma sadike: račune, iz katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik lokalnih sort kmetijskih rastlin iz Priloge 3 te uredbe, in uradne etikete ali etikete oziroma potrdila dobavitelja, s katerimi so opremljeni ta semena oziroma sadike ob nakupu; lastno pridelano seme oziroma sadike: dokazila iz prejšnje alineje o prvem nakupu semena oziroma sadik in kopije zbirnih vlog, iz katerih mora biti razvidno, da se je v času od prvega nakupa semena ta sorta pridelovala na KMG. (4) Plačilo za izvajanje operacije SOR se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (5) Na podlagi podatkov iz RKG se v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto površina lokalnih sort v trajnem nasadu izračuna po naslednji formuli: površina lokalnih sort = (površina GERK x število sadik lokalnih sort) / število vseh sadik v trajnem nasadu. (6) Na isti površini GERK lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo za operacijo SOR samo enkrat, in sicer za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek. (7) Upravičenec mora pridobiti dovoljenje za gojenje lokalnih sort konoplje oziroma maka iz Priloge 3 te uredbe v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. (8) Višina plačila za izvajanje operacije SOR znaša 181,60 eura na ha letno. V. POGLAVJE INTERVENCIJA BVR 1. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE 84. člen (namen intervencije) Intervencija BVR je namenjena zmanjšani uporabi kemičnih FFS in spodbujanju nadstandardnih praks varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, s čimer prispeva k varovanju vodnih virov in tal. 85. člen (vrsta rabe GERK) Intervencija BVR se izvaja na GERK z vrstami rabe, določenimi v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. 86. člen (vstopi v intervencijo) V intervencijo BVR je mogoče vstopiti v letih 2023–2027. 87. člen (trajanje obveznosti) (1) Obveznost izvajanja intervencije BVR traja pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih: višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 3. člen Uredbe 2021/2116/EU in je opredeljeno v Prilogi 1 te uredbe; ko se celotno zemljišče oziroma del zemljišča, na katero se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala. (2) Določbe druge alineje prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se prenos opravi znotraj KMG. (3) Obveznost izvajanja intervencije BVR traja celotno koledarsko leto. 88. člen (prenos obveznosti na drugega nosilca KMG) (1) Nosilec KMG, ki je v predhodnem letu uveljavljal zahtevke za intervencijo BVR na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu, na katerem sporoča zmanjšanje ali prenos površin, živali oziroma obveznosti, vključenih v intervencije plačil za okoljske in podnebne obveznosti oziroma intervencijo plačila Natura 2000 v predhodnem letu, za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. (2) Če zaradi prenosa dela površin iz prejšnjega odstavka površina, na kateri se na KMG prenosnika še naprej izvaja intervencija BVR, ne dosega velikosti iz 89. člena te uredbe, obveznost izvajanja te intervencije na KMG prenosnika preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za njeno izvajanje. 89. člen (velikost površine) Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije BVR je 0,1 ha, razen v primeru izvajanja intervencije BVR v zavarovanih prostorih pri pridelavi zelenjadnic, kjer je najmanjša površina 0,01 ha. Na KMG pa mora biti v intervencijo BVR vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin. 90. člen (zmanjšanje površin, vključenih v obveznost) V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 87. člena te uredbe se skupna velikost površin lahko zmanjša za največ 10 % glede na vstopno površino, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz Priloge 1 te uredbe. 91. člen (povečanje površin, vključenih v obveznost) (1) V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 87. člena te uredbe se skupna velikost površin KMG lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina, za katero je prevzeta obveznost. (2) Ne glede na skupno velikost povečanja površin se obveznost iz prvega leta petletne obveznosti nadaljuje, upravičenec pa je upravičen do plačila za celotno povečanje velikosti površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine. 92. člen (kombinacije) Kombinacije intervencije BVR z drugimi intervencijami iz te uredbe so določene v Prilogi 2 te uredbe. 2. ODDELEK POGOJI UPRAVIČENOSTI 93. člen (pogoji upravičenosti) (1) Upravičenci morajo pri izvajanju intervencije BVR izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti: 1. KMG mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu s pravilnikom RKG; 2. imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin v smislu tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021 /2115/EU; 3. opraviti program predhodnega usposabljanja vsako leto od leta 2024 v obsegu najmanj štiri ure v zvezi z zatiranjem škodljivih organizmov s FFS na osnovi mikroorganizmov in pripravkov za biotično varstvo rastlin v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027; 4. v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023– 2027, najmanj enkrat v prvih dveh letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 87. člena te uredbe uporabiti storitev svetovanja, v okviru katere se mu svetuje o izvajanju biotičnega varstva rastlin; 5. imeti izdelan program zatiranja bolezni in škodljivcev s FFS na osnovi mikroorganizmov in tržnih proizvodov za biotično varstvo rastlin v skladu s tehnološkimi navodili za intervencijo BVR, ki ga predhodno potrdi Javna služba zdravstvenega varstva rastlin (v nadaljnjem besedilu: program izvajanja BVR); 6. vsako leto v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 87. člena te uredbe voditi evidence o izvajanju biotičnega varstva rastlin. (2) Obrazec programa izvajanja BVR iz 5. točke prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (3) Tehnološka navodila, seznami FFS na osnovi mikroorganizmov in seznam tržnih proizvodov za biotično varstvo rastlin iz 5. točke prvega odstavka tega člena so dostopni na spletnih straneh uprave, ministrstva in agencije. (4) Pri prenosu obveznosti intervencije BVR iz druge alineje prvega odstavka 87. člena te uredbe mora prevzemnik: opraviti program predhodnega usposabljanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena ne glede na to, če je prenosnik ta program usposabljanja že opravil; v preostalem času trajanja obveznosti uporabiti storitev svetovanja iz 4. točke prvega odstavka tega člena ne glede na to, če je prenosnik to storitev že uporabil. (5) Če se prenos obveznosti intervencije BVR iz druge alineje prvega odstavka 87. člena te uredbe izvede po prvem letu trajanja obveznosti, prenosniku storitve svetovanja iz 4. točke prvega odstavka tega člena ni treba opraviti. (6) Evidence iz 6. točke prvega odstavka tega člena se vodijo na obrazcu podatkov o uporabi FFS iz devetega odstavka 116. člena te uredbe. Izvedena opravila je v te evidence treba vpisati najpozneje v 30 dneh po tretiranju oziroma vnosu koristnega organizma. (7) Evidence iz prejšnjega odstavka se vodijo kot evidence v računalniški obliki in tudi tako, da se podatki iz evidenc, ki jih upravičenci izpolnjujejo v elektronski obliki, uvozijo v evidence v računalniški obliki. (8) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverjajo podatki o opravljenih programih predhodnega usposabljanja in podatki o uporabi storitve svetovanja. Z upravnim pregledom se preverja ali je izdelan program izvajanja BVR. S pregledom na kraju samem se preverjajo evidence o izvajanju biotičnega varstva rastlin. 3. ODDELEK ZAHTEVE ZA IZVAJANJE IN DOKAZILA 94. člen (zahteve za izvajanje) (1) Zahteve za izvajanje intervencije BVR so: v program izvajanja BVR iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena je treba vključiti koristne organizme ali FFS na osnovi mikroorganizmov oziroma kombinacijo obeh in navesti, kateri koristni organizmi in FFS na osnovi mikroorganizmov se bodo v posameznem letu uporabljali; upravičenec mora program iz prejšnje alineje pripraviti vsako leto, izvaja pa ga lahko le, če ga pred izvedbo potrdi Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. (2) Za intervencijo BVR velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 87. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Pri pripravi programa BVR iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena je treba upoštevati letna tehnološka navodila za intervencijo BVR, pridelavo na KMG, vremenske razmere in dostopnost sredstev na trgu. (4) Če upravičenec v tekočem letu ne more izpolniti zahteve iz prejšnjega odstavka zaradi vremenskih razmer, nedostopnosti sredstva na trgu ali na podlagi obvestila Javne službe zdravstvenega varstva rastlin, mora to obvezno sporočiti na obrazcu za sporočanje sprememb v zvezi z izvajanjem intervencije biotično varstvo rastlin iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. (5) Podatke o nedostopnosti sredstva na trgu ali o izdanem obvestilu Javne službe zdravstvenega varstva rastlin za tekoče leto iz prejšnjega odstavka uprava pošlje agenciji najpozneje do 15. januarja naslednjega leta. (6) Šteje se, da je za tekoče leto pogoj iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjen, če je za KMG usposabljanje opravljeno v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (7) Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG ali član kmetije. (8) Če je v prvih dveh letih izvajanja obveznosti intervencije BVR za KMG uporabljena storitev svetovanja iz uredbe, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027, se to šteje kot izpolnitev pogoja iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 87. člena te uredbe. (9) Program izvajanja BVR iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora biti izdelan in potrjen s strani Javne službe zdravstvenega varstva rastlin najpozneje do 31. marca tekočega leta. (10) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za leto 2023 program izvajanja BVR iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena izdelan do 14. julija 2023. (11) Program iz prejšnjega odstavka mora biti s strani Javne službe zdravstvenega varstva rastlin potrjen najpozneje do 30. oktobra 2023. 95. člen (dokazila) (1) Agencija podatke za opravljeno usposabljanje iz šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja prevzame v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (2) Agencija podatke za uporabljeno storitev svetovanja iz osmega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja prevzame v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027. (3) Za izvajanje te uredbe pošlje uprava ministrstvu najpozneje do 15. aprila tekočega leta seznam upravičencev, ki izpolnjujejo zahtevo iz devetega odstavka prejšnjega člena. (4) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 30. aprila tekočega leta. (5) Ne glede na tretji odstavek tega člena pošlje uprava ministrstvu najpozneje do 15. decembra 2023 seznam upravičencev, ki izpolnjujejo zahtevo iz desetega in enajstega odstavka prejšnjega člena. (6) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024. 4. ODDELEK PLAČILA 96. člen (plačila) (1) Plačila za izvajanje intervencije BVR znašajo za: 1. poljščine: 176,00 EUR/ha; 2. zelenjadnice na prostem: 612,80 eura na ha letno; 3. zelenjadnice v zavarovanih prostorih: 1.857,60 eura na ha letno; 4. hmelj: 487,20 eura na ha letno; 5. sadjarstvo in oljkarstvo: 458,40 eura na ha letno; 6. vinogradništvo: 209,60 eura na ha letno. (2) Če upravičenec v tekočem letu ne more izpolniti zahteve iz tretjega odstavka 94. člena te uredbe zaradi vremenskih razmer, nedostopnosti sredstev na trgu ali na podlagi obvestila Javne službe zdravstvenega varstva rastlin v tekočem letu, se plačilo za operacijo BVR ne dodeli za površino, za katero je upravičenec oddal zahtevek iz 123. člena te uredbe. (3) Plačilo za intervencijo BVR iz 5. točke prvega odstavka tega člena znaša v kombinaciji z operacijo: IPSO: 389,28 eura na ha letno; VTSA: 183,20 eura na ha letno. (4) Plačilo za intervencijo BVR iz 6. točke prvega odstavka tega člena znaša v kombinaciji z operacijo: IPG: 140,48 eura na ha letno; VIN INSK: 167,68 eura na ha letno. VI. POGLAVJE INTERVENCIJA OMD 97. člen (namen intervencije) Namen intervencije OMD je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih površin na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (v nadaljnjem besedilu: območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost). 98. člen (razvrstitev in seznam območij) (1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na: gorska območja; druga območja z naravnimi omejitvami in območja s posebnimi omejitvami. (2) Vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani http://rkg.gov.si ./GERK/WebViewer/ 99. člen (pogoji upravičenosti) Za vstop v intervencijo OMD veljajo naslednji pogoji upravičenosti: KMG mora biti vpisano v RKG; nosilec KMG mora biti aktivni kmet; plačilo za intervencijo OMD se lahko pridobi, če skupna kmetijska površina na KMG, ki je vključena v to intervencijo, ni manjša od 1 ha. 100. člen (pogoji) (1) Do plačil za intervencijo OMD so upravičena KMG, katerih kmetijske površine ležijo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: območja OMD). (2) Upravičenci se obvežejo, da bodo na območjih iz prejšnjega odstavka opravljali svojo kmetijsko dejavnost v času trajanja obveznosti. (3) Kmetijska površina, ki je vključena v intervencijo OMD, se ugotovi v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto. (4) Velikost GERK KMG, za katerega se lahko uveljavlja plačilo za intervencijo OMD, mora biti najmanj 0,01 ha. (5) Najmanjša površina kmetijske parcele, za katero se lahko vloži zahtevek za izvajanje intervencije OMD, je 0,01 ha. 101. člen (plačila) (1) Plačilo za intervencijo OMD se lahko uveljavlja za kmetijske površine iz uredbe, ki ureja neposredna plačila, in kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (2) Za KMG s travojedimi živalmi na trajnem travinju se plačilo za intervencijo OMD določi po naslednji formuli: Število točk na ha x vrednost točke iz preglednice 1 iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe x površina njiv, trajnih nasadov in trajnega travinja v OMD. (3) Za KMG brez travojedih živali na trajnem travinju se plačilo za intervencijo OMD določi po naslednji formuli: (Število točk na ha x vrednost točke iz preglednice 1 iz Priloge 4 te uredbe x površina njiv in trajnih nasadov v območjih OMD) + (Število točk na ha x vrednost točke iz preglednice 2 iz Priloge 4 te uredbe x površina trajnega travinja v območjih OMD). (4) Pri določitvi plačila iz drugega in tretjega odstavka tega člena se upoštevata vrednost točke v posameznem letu v eurih in ustrezen razred števila točk na ha iz preglednic 1 in 2 iz Priloge 4 te uredbe. (5) Za KMG s travojedimi živalmi na trajnem travinju se štejejo KMG, ki imajo obtežbo najmanj 0,2 GVŽ travojedih živali na ha trajnega travinja na KMG. Upoštevajo se vse površine trajnega travinja na KMG, površine v območjih OMD in zunaj območij OMD. (6) Minimalno plačilo za intervencijo OMD ne sme biti manjše od 25 eurov na ha. Če izračunano plačilo ne dosega 25 eurov na ha, se plačilo ne dodeli. Če izračunano plačilo preseže 600 eurov na ha, se plačilo dodeli v višini 600 eurov na ha. (7) Če na KMG obseg kmetijskih površin, vključenih v intervencijo OMD, presega 50 ha, se znesek plačil za intervencijo OMD zniža, in sicer za površine: 1. do 50,0000 ha je plačilo 100-odstotno; 2. od 50,0001 do 60,0000 ha je plačilo 90-odstotno; 3. od 60,0001 do 70,0000 ha je plačilo 80-odstotno; 4. od 70,0001 do 80,0000 ha je plačilo 70-odstotno; 5. od 80,0001 do 90,0000 ha je plačilo 60-odstotno; 6. od 90,0001 do 100,0000 ha je plačilo 50-odstotno; 7. od 100,0001 ha je plačilo 40-odstotno. (8) Znesek plačil iz prejšnjega odstavka se zniža glede na vsoto kmetijskih površin istega upravičenca. VII. POGLAVJE INTERVENCIJA N2000 1. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE 102. člen (namen intervencije) Namen intervencije N2000 je zagotavljanje finančnega nadomestila upravičencem za lažje premagovanje specifičnih slabosti, značilnih za posamezno območje, ki izhajajo iz zahtev na podlagi izvajanja Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o uskladitvi obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembi uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2002/49 /ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 115) in Direktive 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), in s tem učinkovitejše upravljanje območij Natura 2000. 103. člen (vrsta rabe GERK) Intervencija N2000 se izvaja na GERK z vrstami rabe, določenimi v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. 104. člen (vstopi v intervencijo) V intervencijo N2000 je mogoče vstopiti v letih 2023–2027. 105. člen (trajanje obveznosti) Obveznost izvajanja intervencije N2000 traja eno leto, izvajati pa jo je treba celotno koledarsko leto. 106. člen (velikost površine) Najmanjša površina kmetijske parcele za vključitev v intervencijo N2000 je 0,1 ha. 107. člen (kombinacije) Kombinacije intervencije N2000 so določene v Prilogi 2 te uredbe. 108. člen (grafične evidence) (1) Za izvajanje upravnih pregledov intervencije N2000 se v digitalni grafični obliki v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto uporabljajo: evidenca območja Natura 2000 – Ljubljansko barje, cona A – N2000 LJ BARJE A; evidenca območja Natura 2000 – Ljubljansko barje, cona B – N2000 LJ BARJE B; evidenca območja Natura 2000 – Planinsko polje – N2000 PLAN POLJE; evidenca območja Natura 2000 – Goričko – N2000 GORICKO. (2) Evidence iz prejšnjega odstavka ministrstvu pošlje ZRSVN, agenciji pa ministrstvo. (3) Pri navajanju površin sloja iz posamezne evidence iz prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj 10 arov GERK leži na območju iz te evidence. (4) Če se evidenci iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena prekrivata z evidenco iz 13. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, se na območjih iz evidenc iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena izvaja intervencija N2000 iz prvega odstavka 110. člena in 1. točke 132. člena te uredbe. (5) Če se evidenca iz druge alineje prvega odstavka tega člena prekriva z evidenco iz 11. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, se na območju iz evidence iz druge alineje prvega odstavka tega člena izvaja intervencija N2000 iz prvega odstavka 110. člena in 1. točke 132. člena te uredbe. (6) Če se evidenca iz četrte alineje prvega odstavka tega člena prekriva z evidencami iz 6. do 10. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe, se na območju iz evidence iz četrte alineje prvega odstavka tega člena izvaja intervencija N2000 iz drugega odstavka 110. člena te uredbe. (7) Podatki o mejah in legah v prostoru za območja Natura 2000 iz prvega odstavka tega člena so shranjeni kot del evidenc o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnost, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave. (8) Evidence iz prejšnjega odstavka se povzamejo v javni spletni pregledovalnik grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani .http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ 2. ODDELEK POGOJI UPRAVIČENOSTI 109. člen (pogoji upravičenosti) (1) Upravičenec mora pri izvajanju intervencije N2000 izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti: KMG mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, v skladu s pravilnikom RKG; imeti na območju Natura 2000 najmanj 0,1 hektar kmetijskih površin v smislu tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU; upravljati kmetijsko zemljišče v skladu s predpisanimi zahtevami iz uredbe, ki ureja upravljanje območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 in uredbe, ki ureja načrt upravljanja Krajinskega parka Goričko za obdobje 2021–2025 (v nadaljnjem besedilu: Uredba o Načrtu upravljanja Goričko); upoštevati prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav, digestata in komposta iz kompostarn; voditi evidence o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri intervenciji N2000. (2) Evidence iz pete alineje prejšnjega odstavka se vodijo kot evidence v računalniški obliki in tudi tako, da se podatki iz evidenc, ki jih upravičenci izpolnjujejo v elektronski obliki, uvozijo v evidence v računalniški obliki. (3) Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav se preveri z upravnim pregledom prek evidence okoljevarstvenih dovoljenj za uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki jo agenciji pošlje ministrstvo, pristojno za okolje. Uporaba digestata in komposta iz kompostarn se preveri s pregledom na kraju samem prek evidenc iz drugega odstavka tega člena. S pregledom na kraju samem se preverjajo tudi evidence iz drugega odstavka tega člena. 3. ODDELEK ZAHTEVE ZA IZVAJANJE IN PLAČILA 110. člen (zahteve za izvajanje) (1) Zahteve za izvajanje intervencije N2000 na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja so določene z uredbo, ki ureja upravljanje območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028. (2) Zahteve za izvajanje intervencije N2000 na območju Goričkega so določene z Uredbo o Načrtu upravljanja Goričko. (3) V intervencijo N2000 se lahko vključi del površin trajnega travinja, vendar cel GERK na zadevnem območju Natura 2000, predpisane zahteve pa se morajo izvajati na vseh površinah trajnega travinja na zadevnem območju Natura 2000 ne glede na to, ali se zahtevek iz 123. člena te uredbe vloži za del površin trajnega travinja. (4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje intervencije N2000, je trajno travinje. (5) Na KMG je treba hraniti: račune o nakupu gnojil za intervencijo N2000 iz prvega in drugega odstavka tega člena; skice travnika z vrisanimi deli, na katerih se izvaja košnja za intervencijo N2000 iz prvega odstavka tega člena na območju Ljubljanskega barja; soglasje Javnega zavoda Krajinski park Goričko, če se mulčenje izvede prvo ali drugo sezono po vzpostavitvi režima v primerih rekultivacije zaraščajočih površin v travniške površine, skice travnika z vrisanim načinom (smerjo) košnje, če se košnja izvaja od enega roba travnika proti drugemu ali od sredine travnika navzven, in skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi za intervencijo N2000 iz drugega odstavka tega člena. 111. člen (plačila) Plačilo za intervencijo N2000 znaša na območju: Ljubljanskega barja: 663 eurov na ha letno; Planinskega polja: 389,33 eura na ha letno; Goričkega: 390,12 eura ha letno. 112. člen (nepravilnosti pri izvajanju zahtev intervencije N2000) (1) Če agencija ali inšpektorat, pristojen za naravo, ugotovi kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije N2000, se o tem medsebojno obvestita. (2) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije N2000 agencija pošlje inšpektoratu, pristojnemu za naravo. VIII. POGLAVJE KONTROLE IN PREVERLJIVOST POGOJEV IN ZAHTEV 113. člen (izvajanje kontrole in preverljivost) (1) Kontrolo izpolnjevanja obveznosti v zvezi z upravičenostjo do plačil za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe izvaja agencija v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto. (2) Preverjanje pogojev upravičenosti in izpolnjevanja zahtev za izvajanje intervencij razvoja podeželja iz te uredbe agencija izvaja v skladu s 65. in 66. členom Uredbe 2021/2116 /EU. Agencija ugotovi dejansko stanje tudi z drugimi dokazi v skladu z zahtevami iz te uredbe. IX. POGLAVJE SKUPNE DOLOČBE 114. člen (usposabljanje) (1) Upravičenec, ki je istočasno vključen v intervencije KOPOP in LOPS mora med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena in prvega odstavka 72. člena te uredbe opraviti program usposabljanja v skupnem obsegu 15 ur. (2) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravičenec, ki je vključen v posamezno intervencijo KOPOP iz 1. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe ali v intervencijo LOPS, opraviti program usposabljanja v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 17. člena te uredbe ali tretjo alinejo prvega odstavka 80. člena te uredbe. (3) Upravičenec, ki je istočasno vključen v intervenciji EK in EKČ mora med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 56. člena te uredbe opraviti program usposabljanja v skupnem obsegu 25 ur. (4) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravičenec, ki je vključen le v intervencijo EK ali le v intervencijo EKČ, opraviti program usposabljanja v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 63. člena te uredbe. 115. člen (pravila pogojenosti) (1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami pravil pogojenosti iz uredbe, ki ureja pogojenost. (2) V primeru ugotovljene kršitve zahteve pogojenosti, ki je podlaga za izvajanje določene intervencije ali operacije iz te uredbe, upravičenec na ravni prevzete obveznosti ni upravičen do plačila za celotno zadevno intervencijo ali operacijo ali pa ni upravičen do plačila za zadevno intervencijo ali operacijo za celotno površino GERK z ugotovljeno kršitvijo. 116. člen (minimalne zahteve za uporabo gnojil in FFS) (1) Upravičenec, ki uveljavlja plačila za intervencije KOPOP, EK in LOPS, mora upoštevati minimalne zahteve za uporabo gnojil in FFS, upravičenec, ki uveljavlja plačila za intervenciji EKČ in BVR, pa minimalne zahteve za uporabo FFS. (2) Minimalne zahteve za uporabo gnojil iz prejšnjega odstavka so vodene v evidencah uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki jih mora voditi upravičenec za vsa kmetijska zemljišča na KMG in iz katerih morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta organskih in mineralnih gnojil, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo. (3) Upravičenec mora evidence iz prejšnjega odstavka voditi na obrazcu evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki je sestavni del evidenc o delovnih opravilih iz devetega odstavka 17. člena in devetega odstavka 80. člena te uredbe, ki so dostopne na spletnih straneh ministrstva in agencije. (4) Vodenje evidenc iz prejšnjega odstavka se šteje za vodenje evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil za tekoče koledarsko leto iz uredbe, ki ureja pogojenost. (5) Ne glede na drugi odstavek tega člena morajo upravičenci, ki so vključeni le v operacije HAB, MET, STE, HABM, MOKR BAR, SUHI KTP, VTSA, S50, GRB, MEJ, ITRV, VTR ali SUHA TRAV, voditi evidence iz tretjega odstavka tega člena le za kmetijska zemljišča, vključena v intervencijo KOPOP BK. (6) Ne glede na drugi in deveti odstavek tega člena upravičencem, ki so vključeni le v operacijo PAS, ni treba voditi evidenc iz tretjega in devetega odstavka tega člena. (7) Ne glede na drugi odstavek tega člena morajo upravičenci, ki so vključeni le v operacijo SOR, evidence iz tretjega in devetega odstavka tega člena voditi le za kmetijska zemljišča, vključena v operacijo SOR. (8) Minimalne zahteve za uporabo FFS so vključene v sklop pravil pogojenosti in se nanašajo na pravilno uporabo FFS iz uredbe, ki ureja pogojenost. (9) Uporaba FFS iz prejšnjega odstavka se vodi na obrazcu podatkov o uporabi FFS, ki je sestavni del evidenc o delovnih opravilih iz devetega odstavka 17. člena in devetega odstavka 80. člena te uredbe, ki so dostopne na spletnih straneh ministrstva in agencije. (10) Vodenje obrazca iz prejšnjega odstavka se šteje za vodenje evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na prostem in v zavarovanih prostorih ter o uporabi obdelanega semena po GERK PID in kulturah iz uredbe, ki ureja pogojenost. 117. člen (zahteve pri gnojenju z dušikom) Letni vnos skupnega dušika (dušika iz mineralnih in živinskih gnojil) ne sme preseči vrednosti iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. 118. člen (minimalna aktivnost) Upravičenci morajo na površinah, na katerih uveljavljajo plačila za operacije SENENA, HAB, MET, STE, HABM, MOKR BAR, SUHI KTP, VTSA, S50, GRB, ITRV, ZVE, PP, VTR in SUHA TRAV ter intervencijo N2000 iz 110. člena te uredbe, izvajati minimalno aktivnost iz 14. točke 2. člena te uredbe. 119. člen (druge ustrezne obvezne zahteve iz predpisov) Pri izvajanju intervencij razvoja podeželja morajo upravičenci izpolnjevati tudi druge ustrezne obvezne zahteve iz področnih predpisov in ugotovitve drugih organov. 120. člen (obravnava vrste rabe 1222) (1) Če je na površini, prijavljeni kot GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, v tekočem letu s pregledom na kraju samem oziroma s sistemom za spremljanje površin ugotovljena dejanska raba »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, se ta površina v tekočem letu za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe obravnava kot GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«. (2) Če je na GERK z vrsto rabe »1222 – ekstenzivni sadovnjak« ena ali več njiv in je posamezna manjša od 10 arov, se v skladu s pravilnikom RKG te površine štejejo kot del GERK z vrsto rabe »1222 – ekstenzivni sadovnjak«. (3) Pri intervenciji EK se na rabi »1222 – ekstenzivni sadovnjak« zatravljenost ne preverja. (4) Pri intervenciji N2000 morajo biti na rabi »1222 – ekstenzivni sadovnjak« površine zatravljene. 121 člen (obtežba) Izračun obtežbe za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe je določen v Prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe. 122. člen (kombinacije intervencij razvoja podeželja) (1) Kombinacije intervencij razvoja podeželja so določene v Prilogi 2 te uredbe. (2) S kombinacijami iz prejšnjega odstavka je preprečeno dvojno financiranje med posameznimi intervencijami razvoja podeželja in med posameznimi intervencijami razvoja podeželja ter shemami za podnebje in okolje iz uredbe, ki ureja neposredna plačila. (3) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje ter operacij HAB 1 in S50 znaša 452,03 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 1: 312,90 eura na ha letno; operacijo S50: 130 eurov na ha letno. (4) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje ter operacij HAB 2 in S50 znaša 501,16 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 2: 362,03 eura na ha letno; operacijo S50: 130 eurov na ha letno. (5) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje ter operacij HAB 1 in GRB znaša 375,03 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 1: 312,90 eura na ha letno; operacijo GRB: 53 eurov na ha letno. (6) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje ter operacij HAB 2 in GRB znaša 424,16 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 2: 362,03 eura na ha letno; operacijo GRB: 53 eurov na ha letno. (7) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje ter operacijo HAB 1 in PEK znaša 441,58 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 1: 156,45 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (8) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje ter operacijo HAB 2 in PEK znaša 466,15 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 2: 181,02 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (9) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje ter operacijo HAB 1 in EK znaša 324,58 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 1: 156,45 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (10) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje ter operacijo HAB 2 in EK znaša 349,15 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 2: 181,02 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (11) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacij HAB 1 in S50 ter PEK znaša 571,58 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 1: 156,45 eura na ha letno; operacijo S50: 130 eurov na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (12) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacij HAB 2 in S50 ter PEK znaša 596,15 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 2: 181,02 eura na ha letno; operacijo S50: 130 eurov na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (13) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacij HAB 1 in S50 ter EK znaša 454,58 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 1: 156,45 eura na ha letno; operacijo S50: 130 eurov na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (14) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacij HAB 2 in S50 ter EK znaša 479,15 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 2: 181,02 eura na ha letno; operacijo S50: 130 eurov na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (15) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacij HAB 1 in GRB ter PEK znaša 494,58 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 1: 156,45 eura na ha letno; operacijo GRB: 53 eurov na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (16) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacij HAB 2 in GRB ter PEK znaša 519,15 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 2: 181,02 eura na ha letno; operacijo GRB: 53 eurov na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (17) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacij HAB 1 in GRB ter EK znaša 377,58 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 1: 156,45 eura na ha letno; operacijo GRB: 53 eurov na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (18) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacij HAB 2 in GRB ter EK znaša 402,15 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HAB 2: 181,02 eura na ha letno; operacijo GRB: 53 eurov na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (19) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo MET 1 in PEK znaša 482,23 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01: 9,13 eura na ha letno; operacijo MET 1: 197,10 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (20) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo MET 2 in PEK znaša 496,16 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo MET 2: 211,03 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (21) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo MET 1 in EK znaša 365,23 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo MET 1: 197,10 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (22) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo MET 2 in EK znaša 379,16 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo MET 2: 211,03 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (23) Plačilo za kombinacijo operacije MET 1, PEK in N2000 Goričko znaša 823,22 eura na ha letno, in sicer za: operacijo MET 1: 157,10 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno; N2000 Goričko: 390,12 eura na ha letno. (24) Plačilo za kombinacijo operacije MET 2, PEK in N2000 Goričko znaša 833,62 eura na ha letno, in sicer za: operacijo MET 2: 167,50 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno; N2000 Goričko: 390,12 eura na ha letno. (25) Plačilo za kombinacijo operacije MET 1, EK in N2000 Goričko znaša 706,22 eura na ha letno, in sicer za: operacijo MET 1: 157,10 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno; N2000 Goričko: 390,12 eura na ha letno. (26) Plačilo za kombinacijo operacije MET 2, EK in N2000 Goričko znaša 716,62 eura na ha letno, in sicer za: operacijo MET 2: 167,50 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno; N2000 Goričko: 390,12 eura na ha letno. (27) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacije MET 1, PEK in N2000 Goričko znaša 832,35 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo MET 1: 157,10 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno; N2000 Goričko: 390,12 eura na ha letno. (28) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacije MET 2, PEK in N2000 Goričko znaša 842,75 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo MET 2: 167,50 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno; N2000 Goričko: 390,12 eura na ha letno. (29) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacije MET 1, EK in N2000 Goričko znaša 715,35 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo MET 1: 157,10 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno; N2000 Goričko: 390,12 eura na ha letno. (30) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacije MET 2, EK in N2000 Goričko znaša 725,75 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo MET 2: 167,50 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno; N2000 Goričko: 390,12 eura na ha letno. (31) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo STE 1 in PEK znaša 523,13 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01: 9,13 eura na ha letno; operacijo STE 1: 238 eurov na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (32) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo STE 2 in PEK znaša 548,13 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo STE 2: 263 eurov na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (33) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo STE 1 in EK znaša 406,13 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo STE 1: 238 eurov na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (34) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo STE 2 in EK znaša 431,13 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo STE 2: 263 eurov na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (35) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo HABM 1 in PEK znaša 445,53 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HABM 1: 160,40 eura na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (36) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo HABM 2 in PEK znaša 471,13 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HABM 2: 186 eurov na ha letno; PEK: 276 eurov na ha letno. (37) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo HABM 1 in EK znaša 328,53 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HABM 1: 160,40 eura na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (38) Plačilo za kombinacijo sheme INP 8.01 Ekstenzivno travinje, operacijo HABM 2 in EK znaša 354,13 eura na ha letno, in sicer za: shemo INP 8.01 Ekstenzivno travinje: 9,13 eura na ha letno; operacijo HABM 2: 186 eurov na ha letno; EK: 159 eurov na ha letno. (39) Plačilo za kombinacijo operacij IPG in VIN INSK ter intervencije BVR – vinogradništvo znaša 625,10 eura na ha letno, in sicer za: operacijo IPG: 450 eurov na ha letno; operacijo VIN INSK: 84,30 eura na ha letno; BVR – vinogradništvo: 90,80 eura na ha letno. 123. člen (vlaganje zahtevkov) (1) Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za dodelitev plačil za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe so določeni z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto. (2) Plačila za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe se lahko uveljavljajo le za kmetijske površine na območju Republike Slovenije. (3) Vloga za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge se vloži v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto. (4) Upravičenci do plačil za intervencije KOPOP, EK, EKČ, LOPS in BVR iz te uredbe morajo v obdobju trajanja obveznosti vsako leto vložiti zahtevek za plačilo operacije oziroma intervencije za katero je bila prevzeta obveznost in obvezne sestavine zbirne vloge iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. 124. člen (višja sila ali izjemne okoliščine) (1) Primeri višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na upravičenosti do plačil za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe, so določeni v Prilogi 1 te uredbe. (2) Primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka upravičenci sporočijo agenciji v roku in na način iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. (3) Upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izjemnih okoliščin in v skladu s Prilogo 1 te uredbe začasno prekinejo izvajanje intervencij KOPOP, EK, EKČ, LOPS in BVR, morajo na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. 125. člen (sistem kršitev in upravnih sankcij) (1) Sistem kršitev in upravnih sankcij je določen v Prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe, v uredbi za izvajanje intervencij za tekoče leto, uredbi, ki ureja pogojenost, in Uredbi 2022/1172/EU. (2) Če upravičenci za tekoče leto ne izpolnjujejo pogojev in zahtev v zvezi z določeno površino ali živaljo, ki je prijavljena v zahtevku za intervencije razvoja podeželja iz 123. člena te uredbe, razen v primeru nepravilnosti iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto, ali uredbe, ki ureja pogojenost, se zahtevek za to površino ali to žival zavrne, razen v primerih kršitev iz Priloge 7 te uredbe. 126. člen (nadomestitev živali) (1) V primeru izločitve živali avtohtone ali tradicionalne pasme, ki je bila vključena v izvajanje operacije iz prve alineje prvega odstavka 71. člena te uredbe, zaradi vzroka, ki ni naveden v Prilogi 1 te uredbe, se lahko izločena žival nadomesti v 60 dneh od dneva izločitve oziroma v primeru izločitve zaradi prodaje ali zakola v 30 dneh od dneva izločitve. (2) O izločitvi živali iz tega člena mora upravičenec agencijo pisno ali na elektronski način obvestiti in priložiti ustrezna dokazila v sedmih delovnih dneh od dneva izločitve in o nadomestitvi živali v sedmih delovnih dneh od dneva nadomestitve. Obvestilo o izločitvi in nadomestitvi živali se pošlje na obrazcu obvestila o izločitvi ali nadomestitvi živali iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto. (3) Ne glede na prejšnji odstavek se za avtohtone in tradicionalne pasme goveda in drobnice iz operacije iz prve alineje prvega odstavka 71. člena te uredbe kot dan izločitve upošteva datum odhoda živali iz KMG iz CRG oziroma CRD in kot dan nadomestitve upošteva datum prihoda živali na KMG iz CRG oziroma CRD, za avtohtone in tradicionalne pasme konjev iz operacije iz prve alineje prvega odstavka 71. člena te uredbe pa se kot dan izločitve upošteva datum odhoda živali iz KMG iz Centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) in kot dan nadomestitve datum prihoda živali na KMG iz CRK. (4) Če izločena žival iz prvega odstavka tega člena ni nadomeščena v rokih iz prvega odstavka tega člena in v skladu z drugim odstavkom tega člena, ali če je število GVŽ po nadomestitvi izločenih živali manjše od števila GVŽ, ki je prijavljeno v zahtevku za operacijo iz prve alineje prvega odstavka 71. člena te uredbe, se ta zahtevek za tekoče leto ustrezno zmanjša. 127. člen (obravnava površin, vključenih v shemo neposejana tla za poljskega škrjanca) (1) Če se skupna velikost površine, vključene v operacijo VOD, KOL, IPP, IPZ, PGS, SENENA in PAS VOD intervencij EK in EKČ, operacijo SOR in intervencijo BVR (v nadaljnjem besedilu: operacije in intervencije), med leti zmanjša za več kot 10 % zaradi izvajanja sheme INP 8.08 Neposejana tla za poljskega škrjanca, ki se izvaja v okviru intervencije shema za podnebje in okolje iz Uredbe o neposrednih plačilih (v nadaljnjem besedilu: shema INP 8.08 Neposejana tla za poljskega škrjanca), se to ne šteje za neupravičeno zmanjšanje skupne velikosti površin, vključenih v te operacije in intervencije. (2) Če se na površini, za katero je upravičenec oddal zahtevek 123. člena te uredbe za operacije in intervencije iz prejšnjega odstavka, istočasno izvaja tudi shema INP 8.08 Neposejana tla za poljskega škrjanca, se za to površino šteje, da izpolnjuje obveznost izvajanja operacij in intervencij iz prejšnjega odstavka na celotni površini, ne glede na število zaplat neposejanih tal v velikosti, določeni s shemo POŠK. 128. člen (spremembe grafičnih evidenc) Če zaradi sprememb grafičnih evidenc iz 16. in 108. člena te uredbe in območij OMD iz 98. člena te uredbe upravičenci do plačil za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe niso več upravičeni do plačil za te intervencije, nimajo nikakršnih dolžnosti glede prevzetih obveznosti in tudi ne dolžnosti vračila že prejetih sredstev. Priloga 1: Višja sila ali izjemne okoliščine pri intervencijah razvoja podeželja Priloga 2: Kombinacije intervencij razvoja podeželja Priloga 3: Seznam lokalnih sort, ki jim grozi genska erozija Priloga 4: Vrednost točke pri intervenciji OMD za obdobje 2024–2027 Priloga 5: Mejne vrednosti letnega vnosa dušika v tla Priloga 6: Izračun povprečne letne obtežbe na KMG za intervencije razvoja podeželja Priloga 7: Katalog kršitev in upravnih sankcij Priloga 8: Prilagoditev obveznosti ukrepov KOPOP in EK iz PRP 2014–2020 novim operacijam intervencij KOPOP NV in KOPOP BK iz SN 2023–2027 Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. ) 34/23 vsebuje naslednje prehodne in končni določbi: »X. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI 129. člen (analiza tal in gnojilni načrt) (1) Ne glede na prvi odstavek 15. člena in prvi odstavek 79. člena te uredbe še veljavne analize tal, izdelane pred letom 2023 oziroma v letu 2023, za parameter pH ni treba dopolniti. (2) Ne glede na šesti odstavek 15. člena in četrti odstavek 79. člena te uredbe mora imeti upravičenec izdelano analizo tal in gnojilni načrt za leti 2023 in 2024 najpozneje do roka za oddajo zbirne vloge za leto 2024 iz uredbe za izvajanje intervencij za leto 2024, če sta analiza tal in gnojilni načrt starejša od pet let ali pa še nista izdelana za vse GERK, na katerih se uporabljajo mineralna gnojila. (3) Ne glede na prvo alinejo osmega odstavka 15. člena in prvo alinejo šestega odstavka 79. člena te uredbe agencija izpolnjevanje zahteve glede izdelanih analiz tal za leto 2023 preveri s pregledom na kraju samem v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za leto 2023. (4) Upravičenec rezultate analiz tal za leto 2023 hrani na KMG. 130. člen (evidence o delovnih opravilih) (1) Ne glede na enajsti odstavek 17. člena, enajsti odstavek 80. člena, osmi odstavek 93. člena in drugi odstavek 109. člena te uredbe se evidence iz devetega odstavka 17. člena, devetega odstavka 80. člena, sedmega odstavka 93. člena in pete alineje prvega odstavka 109. člena te uredbe vodijo za leto: 2023 na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali elektronski obliki, ki so dostopni na spletnih straneh ministrstva in agencije ali v elektronski obliki, ki vsebinsko ne odstopa od predpisanih obrazcev evidenc o delovnih opravilih; 2024 na obrazcih iz prejšnje alineje ali v računalniški obliki iz enajstega odstavka 17. člena, enajstega odstavka 80. člena, osmega odstavka 93. člena in drugega odstavka 109. člena te uredbe. (2) Ne glede na dvanajsti odstavek 17. člena, dvanajsti odstavek 80. člena, osmi odstavek 93. člena in tretji odstavek 109. člena te uredbe agencija evidence iz devetega odstavka 17. člena, devetega odstavka 80. člena, sedmega odstavka 93. člena in pete alineje prvega odstavka 109. člena te uredbe za leti 2023 in 2024 preverja s pregledom na kraju samem, za leto 2024 pa tudi z upravnim pregledom. 131. člen (analiza krme) Ne glede na osmi odstavek 18. člena te uredbe agencija izpolnjevanje zahteve glede izdelanih analiz krme pri operacijah PS GOV, PS PRAP in PS DROB za leti 2023 in 2024 preverja s pregledom na kraju samem. 132. člen (izvajanje intervencije N2000) Ne glede na prvi in drugi odstavek 110. člena te uredbe so zahteve za izvajanje intervencije N2000 v letu 2023 na območju: 1. Ljubljanskega barja – cona barjanskega okarčka ( ):Coenonympha oedippus a) košnja ni dovoljena do 1. avgusta tekočega leta; b) košnja se izvaja mozaično, in sicer se vsako leto lahko pokosi del (od 40 do 60 %) površine travnika, vključene v zahtevek iz 123. člena te uredbe, pri čemer se travnik za namene mozaične košnje ne sme razpoloviti na robni in osrednji del (krožna košnja travnika ni dovoljena); c) gnojenje, paša in mulčenje niso dovoljeni čez vse leto; č) nasipavanje travnikov ni dovoljeno; d) zatravljanje oziroma dosejevanje travnikov s komercialnimi travnimi in drugimi mešanicami ni dovoljeno; e) spravilo mrve s travinja je brez ovijanja v plastično folijo; f) uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto. 2. Planinskega polja – cona travniške morske čebulice ( ):Scilla litardierei a) košnja se izvaja enkrat letno; b) košnja do 30. junija tekočega leta ni dovoljena – izvede se po tem, ko semena in čebulice dozorijo; c) pokošena trava se pusti na površini še najmanj dva dni, da se semena čebulice otresejo in rastline lahko semenijo; č) gnojenja in paša nista dovoljena čez vse leto; d) brananje ni dovoljeno čez vse leto; e) dosejevanje travnikov s komercialnimi travnimi in drugimi mešanicami ni dovoljeno; f) vzdrževati je treba ugodne hidrološke razmere, vzpostavitev novih jarkov za odvodnjavanje ni dovoljena; g) na površini travnika, ki je vključena v zahtevek iz 123. člena te uredbe, je treba preprečevati zaraščanje; h) uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto. 133. člen (prenos obveznosti iz programskega obdobja 2014–2020) (1) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 48. člena Uredbe 1305/2013/EU in tretjim odstavkom 155. člena Uredbe 2021/2115/EU se obveznosti ukrepov kmetijsko-okoljska podnebna-plačila in ekološko kmetovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, prevzetih v letu 2019 oziroma 2020 na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10 /19, 76/19, 7/20, 61/20, 78/20, 26/21, 197/21, 20/22 in 157/22), katerih obveznost se zaključi z 31. decembrom 2023 oziroma 31. decembrom 2024 (v nadaljnjem besedilu: ukrepa KOPOP in EK), prenesejo v SN 2023–2027 in se prilagodijo novim operacijam iz Priloge 8, ki je sestavni del te uredbe. (2) Če se upravičenec s prilagoditvijo iz prejšnjega odstavka strinja, do izteka petletnih obveznosti v letu 2023 oziroma 2024 obveznosti izvajanja ukrepa KOPOP in EK izvaja v skladu s to uredbo. (3) Če se upravičenec s prilagoditvijo iz prvega odstavka tega člena ne strinja, mu obveznost izvajanja ukrepov KOPOP in EK z 31. decembrom 2023 preneha brez dolžnosti vračila prejetih sredstev za obdobje, ko je obveznost veljala. (4) Upravičenec iz prejšnjega odstavka v letu 2023 na površini, za katero mu obveznost izvajanja ukrepov KOPOP in EK z 31. decembrom 2023 preneha, ne more vstopiti v istovrstno operacijo intervencij KOPOP NV in KOPOP BK, intervencijo LOPS in intervenciji EK in EKČ iz te uredbe. (5) Ne glede na 11., 59. in 75. člen te uredbe pri prilagoditvi obveznosti ukrepov KOPOP in EK iz prvega podstavka tega člena zmanjšanje: površin, vključenih v obveznost, ne sme biti manjše od velikosti površin iz 10., 58. in 74. člena te uredbe; števila živali, vključenih v obveznost, ne sme biti manjše od števila živali iz drugega odstavka 81. člena te uredbe. 134. člen (začetek uporabe) 97. do 101. člen te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2024. 135. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. «. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. ) vsebuje naslednjo končno določbo:107/23 »KONČNA DOLOČBA 10. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. «. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. ) spreminja 129. člen uredbe tako, da se glasi:124/23 »129. člen (analiza tal in gnojilni načrt) (1) Ne glede na prvi odstavek 15. člena in prvi odstavek 79. člena te uredbe še veljavne analize tal, izdelane pred letom 2023 oziroma v letu 2023, za parameter pH ni treba dopolniti. (2) Ne glede na sedmi odstavek 15. člena in peti odstavek 79. člena te uredbe mora imeti upravičenec izdelano analizo tal in gnojilni načrt za leti 2023 in 2024 najpozneje do roka za oddajo zbirne vloge za leto 2024 iz uredbe za izvajanje intervencij za leto 2024, če sta analiza tal in gnojilni načrt starejša od pet let ali pa še nista izdelana za vse GERK, na katerih se uporabljajo mineralna gnojila. (3) Ne glede na prvo alinejo devetega odstavka 15. člena in prvo alinejo sedmega odstavka 79. člena te uredbe agencija izpolnjevanje zahteve glede izdelanih analiz tal za leto 2023 preveri s pregledom na kraju samem v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za leto 2023. (4) Upravičenec rezultate analiz tal za leto 2023 hrani na KMG.«; spreminja 130. člen uredbe tako, da se glasi: »130. člen (evidence o delovnih opravilih) (1) Ne glede na enajsti odstavek 17. člena, enajsti odstavek 80. člena, sedmi odstavek 93. člena in drugi odstavek 109. člena te uredbe se evidence iz devetega odstavka 17. člena, devetega odstavka 80. člena, šestega odstavka 93. člena in pete alineje prvega odstavka 109. člena te uredbe vodijo za leto: 2023 na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali elektronski obliki, ki so dostopni na spletnih straneh ministrstva in agencije ali v elektronski obliki, ki vsebinsko ne odstopa od predpisanih obrazcev evidenc o delovnih opravilih; 2024 na obrazcih iz prejšnje alineje ali v računalniški obliki iz enajstega odstavka 17. člena, enajstega odstavka 80. člena, sedmega odstavka 93. člena in drugega odstavka 109. člena te uredbe. (2) Ne glede na dvanajsti odstavek 17. člena, dvanajsti odstavek 80. člena, osmi odstavek 93. člena in tretji odstavek 109. člena te uredbe agencija evidence iz devetega odstavka 17. člena, devetega odstavka 80. člena, šestega odstavka 93. člena in pete alineje prvega odstavka 109. člena te uredbe za leti 2023 in 2024 preverja s pregledom na kraju samem, za leto 2024 pa tudi z upravnim pregledom.«; spreminja 132. člen uredbe tako, da se glasi: »132. člen (izvajanje intervencije N2000) Ne glede na prvi odstavek 110. člena te uredbe so zahteve za izvajanje intervencije N2000 v letu 2023 na območju: 3. Ljubljanskega barja – cona barjanskega okarčka ( ):Coenonympha oedippus a) košnja ni dovoljena do 1. avgusta tekočega leta; b) košnja se izvaja mozaično, in sicer se vsako leto lahko pokosi del (od 40 do 60 %) površine travnika, vključene v zahtevek iz 123. člena te uredbe, pri čemer se travnik za namene mozaične košnje ne sme razpoloviti na robni in osrednji del (krožna košnja travnika ni dovoljena); c) gnojenje, paša in mulčenje niso dovoljeni čez vse leto; č) nasipavanje travnikov ni dovoljeno; d) zatravljanje oziroma dosejevanje travnikov s komercialnimi travnimi in drugimi mešanicami ni dovoljeno; e) spravilo mrve s travinja je brez ovijanja v plastično folijo; f) uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto. 4. Planinskega polja – cona travniške morske čebulice ( ):Scilla litardierei a) košnja se izvaja enkrat letno; b) košnja do 30. junija tekočega leta ni dovoljena – izvede se po tem, ko semena in čebulice dozorijo; c) pokošena trava se pusti na površini še najmanj dva dni, da se semena čebulice otresejo in rastline lahko semenijo; č) gnojenja in paša nista dovoljena čez vse leto; d) brananje ni dovoljeno čez vse leto; e) dosejevanje travnikov s komercialnimi travnimi in drugimi mešanicami ni dovoljeno; f) vzdrževati je treba ugodne hidrološke razmere, vzpostavitev novih jarkov za odvodnjavanje ni dovoljena; g) na površini travnika, ki je vključena v zahtevek iz 123. člena te uredbe, je treba preprečevati zaraščanje; h) uporaba FFS ni dovoljena čez vse leto.«; spreminja 134. člen uredbe tako, da se glasi: »134. člen (začetek uporabe) Štirinajsti odstavek 25. člena in 97. do 101. člen te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: »PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 80. člen (obravnava zahtevkov za intervencije razvoja podeželja) Zahtevki za intervencije razvoja podeželja, ki so bili vloženi do uveljavitve te uredbe, se obravnavajo v skladu s spremembami in dopolnitvami 2., 5., 11., 13., 14., 15., 17., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 43., 44., 45., 47., 50., 51., 59., 61., 65., 66., 67., 68., 75., 79., 80., 83., 90., 93., 94., 95., 96., 100., 109., 110., 112., 114., 115., 116., 122. in 134. člena ter dopolnjeno Prilogo 1, spremenjeno Prilogo 2, spremenjeno Prilogo 3, spremenjeno in dopolnjeno Prilogo 6 in spremenjeno Prilogo 7 uredbe. 81. člen (kombinacije intervencij razvoja podeželja) Kombinacije intervencij razvoja podeželja, za katere so bili zahtevki vloženi do uveljavitve te uredbe, se obravnavajo v skladu s spremenjeno Prilogo 2 uredbe. 82. člen (izračun obtežbe) Izračun obtežbe za operacijo SENENA in intervencijo OMD se za zahtevke, ki so bili vloženi do uveljavitve te uredbe, obravnava v skladu s spremenjeno in dopolnjeno Prilogo 6 uredbe. 83. člen (obravnava kršitev) Kršitve glede zbirnih vlog in zahtevkov za intervencije razvoja podeželja, ki so bili vloženi do uveljavitve te uredbe, se obravnavajo v skladu s spremenjeno in dopolnjeno Prilogo 7 uredbe. 84. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. «.