Agriculture Act

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o kmetijstvu obsega: Zakon o kmetijstvu – ZKme-1 (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1A (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012), Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR (Uradni list RS, št. 90/12 z dne 30. 11. 2012), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1B (Uradni list RS, št. 26/14 z dne 14. 4. 2014), Zakon o spremembi Zakona o kmetijstvu – ZKme-1C (Uradni list RS, št. 32/15 z dne 8. 5. 2015), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1D (Uradni list RS, št. 27/17 z dne 2. 6. 2017), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1E (Uradni list RS, št. 22/18 z dne 4. 4. 2018), Odločbo o delni razveljavitvi tretjega odstavka 61.f člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 86/21 z dne 28. 5. 2021), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1F (Uradni list RS, št. 123/21 z dne 27. 7. 2021), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1G (Uradni list RS, št. 44/22 z dne 29. 3. 2022). Z A K O N O KMETIJSTVU (ZKme-1) (neuradno prečiščeno besedilo št. 9) I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen (vsebina zakona) (1) Ta zakon določa cilje kmetijske politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, prilagajanje podnebnim spremembam in blaženjem posledic podnebnih sprememb, informiranje javnosti o kmetijski politiki, promet s kmetijskimi pridelki in živili, verigo preskrbe s hrano, varnost živil neživalskega izvora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, kakovost živil v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, varnost in kakovost živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, označevanje kmetijskih pridelkov in živil, varstvo potrošnikov v delu, ki se nanaša na živila in kmetijske storitve, doniranje hrane, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, začasno ali občasno delo v kmetijstvu, javne službe v kmetijstvu, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo tega zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojno-strokovne naloge ter inšpekcijski nadzor. (2) Ta zakon ureja izvajanje: 1. Uredbe Sveta (EGS) št. 2219/89 z dne 18. julija 1989 o posebnih pogojih za izvoz živil in krme po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nevarnosti (UL L št. 211 z dne 22. 7. 1989, str. 4); 2. Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L št. 37 z dne 13. 2. 1993, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14); 3. Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2019/2035 z dne 28. junija 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 115); 4. Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1); 5. Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 11); 6. Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 24), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241); 7. Uredbe (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L št. 309 z dne 26. 11. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1); 8. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/382 z dne 3. marca 2021 o spremembi prilog k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil v zvezi z upravljanjem na področju živilskih alergenov, prerazporejanjem hrane in kulturo varnosti hrane (UL L št. 74 z dne 4. 3. 2021, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES); 9. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/2202 z dne 9. decembra 2021 o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za acekvinocil, Bacillus subtilis sev IAB/BS03, emamektin, flutolanil in imazamoks v ali na nekaterih proizvodih (UL L št. 446 z dne 14. 12. 2021, str. 8); 10. Uredbe Komisije (ES) št. 1850/2006 z dne 14. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2016, str. 72), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, ribištva, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, socialne politike in zaposlovanja, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov ter zunanje, varnostne in obrambne politike zaradi pristopa Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 74); 11. Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2019/343 z dne 28. februarja 2019 o odstopanjih od člena 1(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih glede uporabe nekaterih generičnih deskriptorjev (UL L št. 62 z dne 1. 3. 2019, str. 1); 12. Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/468 z dne 18. marca 2021 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede botaničnih vrst, ki vsebujejo hidroksiantracenske derivate (UL L št. 96 z dne 19. 3. 2021, str. 6); 13. Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1); 14. Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 372 z dne 11. 11. 2015, str. 1); 15. Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2022/63 z dne 14. januarja 2022 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede aditiva za živila titanov dioksid (E 171) (UL L št. 11 z dne 18. 1. 2022, str. 1); 16. Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/1917 z dne 3. novembra 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede vključitve 2-(4-metilfenoksi)-N- (1H-pirazol-3-il)-N-(tiofen-2-ilmetil)acetamida na seznam Unije z aromami (UL L št. 389 z dne 4. 11. 2021, str. 15); 17. Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L št. 328 z dne 15. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2017/2278 z dne 4. septembra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 328 z dne 12. 12. 2017, str. 1); 18. Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1); 19. Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 262); 20. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 30); 21. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), razveljavljene z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1); 22. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187); 23. Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347, z dne 20. 12. 2013, str. 608), razveljavljene z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1); 24. Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 262), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU); 25. Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3); 26. Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I, z dne 22. 2. 2019, str. 1); 27. Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1389 z dne 4. septembra 2019 o odobritvi odstopanj od Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 glede izvajanja nekaterih pogojev pri plačilu za zeleno komponento za leto vloge 2019 v Belgiji, Španiji, Franciji, Litvi, na Poljskem in Portugalskem (UL L št. 230 z dne 6. 9. 2019, str. 3); 28. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2018/557 z dne 9. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 glede obvestila o povečanju zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino iz člena 36(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 93 z dne 11. 4. 2018, str. 1); 29. Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15); 30. Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L št. 317 z dne 4. 11. 2014, str. 56); 31. Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 46 z dne 19. 2. 2005, str.1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1652 z dne 4. novembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/220 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 372 z dne 9. 11. 2020, str. 1); 32. Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1); 33. Uredbe (EU) št. 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2020/2154 z dne 14. oktobra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, veterinarskimi spričevali in uradnim obveščanjem o premikih proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali znotraj Unije (UL L št. 431 z dne 21. 12. 2020, str. 5); 34. Uredbe (EU) št. 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2305 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o primerih in pogojih, v katerih oziroma pod katerimi so ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ter kraju uradnega nadzora ter o spremembi delegiranih uredb Komisije (EU) 2019/2123 in (EU) 2019/2124 (UL L 461 z dne 27. 12. 2021, str. 5); 35. Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/268 z dne 28. oktobra 2020 o spremembi Priloge IV k Uredbi (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta glede referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice upoštevati v obdobju 2021–2025 (UL L št. 60 z dne 22. 2. 2021, str. 21); 36. Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2021/2306 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o uradnem nadzoru pošiljk ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, namenjenih za uvoz v Unijo, ter o certifikatu o kontrolnem pregledu (UL L št. 461 z dne 27. 12. 2021, str. 13); 37. Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 77), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L št. 243 z dne 9. 7. 2021, str. 1); 38. Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130 z dne 17. 5. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1465 z dne 6. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve sklicevanj na pravna imena žganih pijač ali geografske označbe žganih pijač in njihove uporabe pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač razen tistih, na katere se sklicuje (UL L 321 z dne 13. 9. 2021, str. 12); 39. Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2021/2088 z dne 7. julija 2021 o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi dodatka materialov, pridobljenih s pirolizo in uplinjanjem, kot kategorije sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU (UL L št. 427 z dne 30. 11. 2021, str. 140), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1009/EU); 40. Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 186; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU); 41. Uredbe (EU) št. 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU). (3) Ta zakon vsebinsko prenaša: 1. določbe 17. člena Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1) zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1827 z dne 30. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za koncesije (UL L št. 279 z dne 31. 10. 2019, str. 23) glede pogojev, pod katerimi se direktiva ne uporablja; 2. Direktivo (EU) 2019/633/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (UL L št. 111 z dne 25. 4. 2019, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/633/EU). (4) Ta zakon ureja izvajanje: 1. Sklepa št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L št. 165, z dne 18. 6. 2013, stran 80), zadnjič spremenjenega s Sklepom Sveta (EU) št. 2016/374 z dne 14. marca 2016 o spremembi Sklepa št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta, da se vključijo referenčne ravni za gospodarjenje z gozdovi, minimalne vrednosti za opredelitev gozdov in izhodiščno leto emisij za Republiko Hrvaško (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2016, str. 20); 2. Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1). 2. člen (cilji kmetijske politike) Za uresničevanje gospodarske, prostorske, ekološke in socialne vloge kmetijstva ter njegovega trajnostnega razvoja so cilji kmetijske politike v Republiki Sloveniji: stabilna pridelava kakovostne, konkurenčne in varne hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe; ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine; trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč; varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane; trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva; zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom in uresničevanje načel varstva okolja in ohranjanja narave ter ohranjanja genskih virov. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. kmetijska dejavnost je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod »01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin«, »01.2 Gojenje trajnih nasadov«, »01.3 Razmnoževanje rastlin«, »01.4 Živinoreja«, »01.5 Mešano kmetijstvo« in »01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov«; 2. kmetijsko gospodarstvo pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec) ter se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije; 3. nosilec je kmet v skladu z Uredbo 2021/2115/EU ter pomeni pravno osebo, fizično osebo, agrarno skupnost ali pašno skupnost, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; 4. hrana ali živilo je hrana v skladu z 2. členom Uredbe 178/2002/ES; 5. kmetijski pridelki so živalski in rastlinski pridelki; 6. skupni pašnik predstavljajo geografsko zaokrožena zemljišča, vključno z morebitnimi gospodarskimi objekti ter objekti in napravami za oskrbo ljudi in živali, ki so namenjeni paši živali ter so v skupnem upravljanju agrarne skupnosti ali pašne skupnosti; 7. planina je zemljišče v alpskem, predalpskem ali dinarskem svetu z naslednjimi značilnostmi: a) geografsko zaokrožena zemljišča, porasla s travo, vključno z morebitnimi gospodarskimi objekti ter objekti in napravami za oskrbo ljudi in živali v upravljanju agrarne skupnosti, pašne skupnosti, pravne osebe ali fizične osebe, b) na zemljiščih je organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja in c) najnižja točka zemljišča je na nadmorski višini 750 metrov ali nadmorski višini najmanj 400 metrov, kadar je to utemeljeno iz geografskih, zgodovinskih ali drugih razlogov; 8. kmetijski in živilski proizvodi v skladu z Direktivo 2019/633/EU so proizvodi, našteti v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), in proizvodi, ki niso našteti v navedeni prilogi, vendar so predelani za uporabo v prehranske namene z uporabo proizvodov, naštetih v navedeni prilogi; 9. kupec je v skladu z Direktivo 2019/633/EU vsaka fizična ali pravna oseba, ne glede na kraj njene ustanovitve, ali vsak javni organ v Uniji, ki kupuje kmetijske in živilske proizvode; izraz kupec lahko vključuje skupino takšnih fizičnih in pravnih oseb; 10. javni organ v skladu z Direktivo 2019/633/EU pomeni nacionalne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja enega ali več takšnih organov oziroma ene ali več takšnih oseb javnega prava; 11. dobavitelj v skladu z Direktivo 2019/633/EU pomeni vsakega kmetijskega proizvajalca ali vsako fizično ali pravno osebo, ki prodaja kmetijske in živilske proizvode, ne glede na njegov oziroma njen kraj ustanovitve; izraz dobavitelj lahko vključuje skupino takšnih kmetijskih proizvajalcev ali skupino takšnih fizičnih in pravnih oseb, kot so organizacije proizvajalcev, organizacije dobaviteljev in združenja takšnih organizacij; 12. letni promet dobavitelja in kupca v zvezi z Direktivo 2019/633/EU pomeni letni promet v skladu s Prilogo Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36), zlasti z opredelitvami samostojnega podjetja, partnerskega podjetja in povezanega podjetja; 13. čebelar ali čebelarka (v nadaljnjem besedilu: čebelar) je oseba, ki je vpisana v centralni register čebelnjakov kot odgovorna oseba za vzrejo čebel. 4. člen (kmetija) Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije (v nadaljnjem besedilu: člani kmetije) ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. 5. člen (pravica do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva, nosilec, člani kmetije) (1) Nosilec ima pravico vlagati vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike in je dolžan posredovati podatke v evidence z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). (2) Nosilec ima pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona. Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). (3) Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč iz prejšnjega odstavka, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Pri zemljiščih v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča. (4) Član kmetije je lahko fizična oseba, starejša od 15 let, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in nosilec za njen vpis v RKG pridobi njeno pisno soglasje. Član kmetije ima stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec ali je nosilčev zakonec, zunajzakonski partner ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu. Fizična oseba je lahko član kmetije le na eni kmetiji. Samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja registrirano kmetijsko dejavnost, ne more biti član kmetije. (5) Osebe iz drugega in četrtega odstavka tega člena postanejo nosilec ali član kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva z dnem vpisa v RKG. (6) Nosilec je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če imata sedež v Republiki Sloveniji, fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa je vpisana v Centralni register prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), agrarna skupnost ali pašna skupnost. Ne glede na prejšnji stavek je nosilec kmetije lahko fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja poslovni register Slovenije, ne more biti nosilec kmetije. (7) Posamezna pravna oseba, fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik, agrarna skupnost ali pašna skupnost je lahko nosilec samo enega kmetijskega gospodarstva. 5.a člen (pašne skupnosti) (1) Pašna skupnost je skupnost fizičnih oziroma pravnih oseb, ki se povezujejo z namenom izvajanja paše živali članov pašne skupnosti na skupnem pašniku oziroma planini. (2) Pašna skupnost se ustanovi na podlagi pogodbe, v kateri se uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti članov pašne skupnosti v zvezi s skupnim pašnikom oziroma planino, določijo se zemljiške parcele skupnega pašnika oziroma planine, predsednik in namestnik predsednika pašne skupnosti ter pravila za vključitev novih članov oziroma zagotavljanje pravice do paše drugim pašnim interesentom. Pašni interesenti po tem zakonu so imetniki živali, ki so fizične oziroma pravne osebe, katerih obstoj in delovanje je pomembno povezano z rabo skupnega pašnika oziroma planine. (3) Pašna skupnost se vpiše v register pašnih skupnost iz 162.b člena tega zakona in ima odprt svoj transakcijski račun. Vlogi za vpis se priloži pogodba o ustanovitvi pašne skupnosti s podatki o imenu pašne skupnosti, zemljiških parcelah skupnega pašnika oziroma planine, predsedniku, namestniku in članih pašne skupnosti ter transakcijski račun pašne skupnosti. (4) Ne glede na 1. točko 3. člena tega zakona se prva faza predelave mleka živine na paši na planinah ali skupnih pašnikih, katerih najnižja točka je na nadmorski višini najmanj 750 metrov in kjer je nosilec kmetijskega gospodarstva pašna skupnost, v obdobju paše živine od začetka junija do konca septembra in prodaja teh izdelkov na kraju proizvodnje štejeta za kmetijsko dejavnost. (5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja osebno dopolnilno delo, lahko v obdobju paše živine od začetka junija do konca septembra opravlja delo na planini ali skupnem pašniku po pooblastilu predsednika pašne skupnosti tudi pastir kot osebno dopolnilo delo. (6) Vrednotnico v primeru iz prejšnjega odstavka pridobi predsednik pašne skupnosti. 5.b člen (prenos kmetijskega gospodarstva) (1) Prenos kmetijskega gospodarstva je prodaja, zakup ali podobni pravni posel z enotami, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost, oziroma v primeru kmetije pravni posel, s katerim se pridobi pravica do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije za najmanj pet let. (2) Ne glede na prejšnji odstavek ob smrti nosilca kmetijsko gospodarstvo preide na novega nosilca s soglasjem večine oseb, ki so poklicane k dedovanju. Šteje se, da ima novi nosilec pravico do uporabe do zemljišč v lasti prejšnjega nosilca do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. (3) Novi nosilec iz prvega in drugega odstavka tega člena se vpiše v RKG in z dnem vpisa v RKG postane nosilec. Vlogi za vpis se priloži pisna pogodba o prenosu ali druga ustrezna dokazila. 5.c člen (vpliv prenosa kmetijskega gospodarstva na ukrepe kmetijske politike) (1) Novi nosilec iz prvega odstavka prejšnjega člena v primeru prenosa kmetijskega gospodarstva po oddani vlogi za ukrepe kmetijske politike obvesti Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) o prenosu kmetijskega gospodarstva po vpisu v RKG in vloži vlogo za plačilo pomoči, podpore ali spremembe obveznosti pravice do sredstev ter predloži vse dokaze, ki jih zahteva agencija. (2) O vlogi odloča agencija. Če so izpolnjeni pogoji in namen ukrepa iz predpisov iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona, agencija odloči z odločbo o pravicah, obveznostih in sankcijah. 6. člen (črtan) 7. člen (črtan) 8. člen (podzakonski predpisi) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) oziroma ministrica ali minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), izdaja podzakonske predpise, predvidene v določbah tega zakona, ter druge predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in predpisov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: predpisi Unije), ki se nanašajo na vsebino tega zakona. II. NAČRTOVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA 9. člen (nacionalni program) (1) Nacionalni program o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva opredeljuje zlasti strateške razvojne cilje, analizo stanja slovenskega kmetijstva in živilstva, prednostne programske usmeritve, področja ukrepov kmetijske politike z operativnimi cilji ter načela in mehanizme ukrepanja, z namenom uresničevanja strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva s čim učinkovitejšim izkoriščanjem javnih sredstev. (2) Nacionalni program zaščite kranjske čebele opredeljuje zlasti stanje na področju čebelarstva, cilje in ukrepe za ohranitev avtohtone populacije kranjske čebele in njene diverzitete ter ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti Slovenije s čebeljimi družinami, prednostne naloge, usmeritve za razvoj čebelarstva in javnih služb s področja čebelarstva, oceno potrebnih sredstev za izvedbo programa ter njihovih virov. (3) Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade sprejme nacionalna programa iz prvega in drugega odstavka tega člena. (4) Vlada na predlog ministrstva sprejme strategije oziroma operativne programe za izvedbo nacionalnih programov iz prvega in drugega odstavka tega člena. 9.a člen (strateški načrt skupne kmetijske politike) Predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SN SKP) pripravi ministrstvo. SN SKP potrdi vlada za namen predložitve Evropski komisiji za izvajanje Uredbe 2021/2115/EU. 9.b člen (organ upravljanja, odbor za spremljanje in upravljavska telesa za SN SKP) (1) Organ upravljanja za SN SKP iz 123. člena Uredbe 2021/2115/EU je ministrstvo. (2) Odbor za spremljanje iz 124. člena Uredbe 2021/2115/EU je odbor za spremljanje izvajanja SN SKP, ki ga ustanovi vlada z odlokom, s katerim določi njegove naloge, sestavo in način delovanja. (3) Pristojni organ iz 8. člena Uredbe 2021/2116/EU je ministrstvo. (4) Akreditirana plačilna agencija iz 9. člena Uredbe 2021/2116/EU je agencija. (5) Certifikacijski organ iz 12. člena Uredbe 2021/2116/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. 9.c člen (akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva in dela z mladimi kmeti) (1) Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva opredeljuje zlasti stanje na področju ekološkega kmetijstva ter potrebe, cilje in ukrepe za večletni razvoj ekološkega kmetijstva. (2) Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti opredeljuje zlasti stanje na področju mladih kmetov, cilje in ukrepe za hitrejšo generacijsko prenovo nosilcev kmetijskih gospodarstev, kakovostno delovno okolje in življenje na kmetiji ter informiranje in ozaveščanje širše javnosti. (3) Vlada na predlog ministrstva sprejme akcijski načrt iz prvega in drugega odstavka tega člena. 10. člen (izvedba ukrepov kmetijske politike) Vlada v skladu s programskimi dokumenti sprejme predpise za izvedbo ukrepov kmetijske politike. 11. člen (kmetijska tržno cenovna politika) Za izvajanje ukrepov kmetijske tržno cenovne politike vlada določi: vrste ukrepov kmetijske tržno cenovne politike po posameznih kmetijskih pridelkih in živilih; pogoje, merila in podrobnejša pravila postopka za uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa, kadar je to potrebno zaradi izvajanja predpisov Unije; upravičenke ali upravičence (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) in načine uveljavljanja ukrepov; način nadzora nad izvajanjem ukrepov kmetijske tržno cenovne politike. 11.a člen (izvajanje SN SKP) Za izvajanje SN SKP vlada določi vrsto ukrepov, upravičence, pogoje, merila, postopke, finančna sredstva ter kontrolni sistem in upravne sankcije za izvajanje posameznega ukrepa. 12. člen (razvoj podeželja) Za izvajanje ukrepov razvoja podeželja vlada določi: vrsto ukrepov, pogoje, upravičence, merila in postopke za uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa razvoja podeželja; finančna sredstva, namenjena za posamezni ukrep razvoja podeželja. 13. člen (poročilo o izvajanju nacionalnega programa) (1) Vlada najmanj enkrat letno obravnava poročilo o stanju na področju kmetijstva in živilstva, ki ga pripravi ministrstvo. (2) Za namen poročila iz prejšnjega odstavka Kmetijski inštitut Slovenije kot javno pooblastilo za ministrstvo izvede analize, zlasti: kmetijske proizvodnje, cen v kmetijstvu, ekonomskih rezultatov kmetijstva, zunanje trgovine s kmetijskimi pridelki, stanja v živilskopredelovalni industriji. (3) Medsebojna razmerja med Kmetijskim inštitutom Slovenije in ministrstvom se uredijo s pogodbo. 13.a člen (podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu) (1) Ministrstvo pripravi letno poročilo o prilagajanju na podnebne spremembe, blaženju podnebnih sprememb in emisijah toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu. (2) Poročilo iz prejšnjega odstavka vključuje prikaz stanja in aktivnosti na področju prilagajanja podnebnim spremembam in blaženja podnebnih sprememb, s poudarkom na področju rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva in emisij toplogrednih plinov in amonijaka ter drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu. Prav tako vključuje prikaz stanja kmetijskih tal, rabe in porabe gnojil v kmetijstvu ter stanja na področju trajnostne rabe energije in obnovljivih virov energije v kmetijstvu in povezane vsebine. Podrobnejšo vsebino iz tega odstavka predpiše minister. (3) Naloge zbiranja in obdelovanja podatkov za prikaz stanja in aktivnosti iz prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo. (4) Nosilec javnega pooblastila iz prejšnjega odstavka je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del, izpolnjuje naslednje pogoje: ima zaposlene strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami za vsebine iz prvega odstavka tega člena ter strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami na področju rastlinske pridelave in živinoreje; ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra in ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. (5) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila na javnem razpisu so izkazana znanja, reference in delovne izkušnje s področja obračunavanja in poročanja o emisijah oziroma ponorih ogljika na kmetijskih tleh, s področja morfologije in kakovosti kmetijskih tal, s področja spremljanja stanja kmetijskih tal, s področja obračunavanja in poročanja o emisijah toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu ter s področja poznavanja metodike za potrebe poročanja o ponorih in emisijah v skladu s predpisi Unije. Podrobnejša merila predpiše minister. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril. (6) Javno pooblastilo iz tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo. (7) Podrobnejše pogoje iz četrtega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, in način oblikovanja cene storitev iz tega člena predpiše minister. (8) Javno pooblastilo preneha sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. (9) Ministrstvo o poročilu iz prvega odstavka tega člena poroča Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje v enem mesecu po pripravi poročila. III. UKREPI KMETIJSKE POLITIKE 1. Skupne določbe 14. člen (ukrepi) (1) Ukrepi kmetijske politike obsegajo ukrepe kmetijsko tržno cenovne politike, ukrepe razvoja podeželja in druge ukrepe, pomembne za uresničevanje sprejetih ciljev kmetijske politike. Ukrepi za izvajanje SN SKP so vključeni v posamezne ukrepe kmetijske politike iz prejšnjega stavka. (2) Ukrepi kmetijske politike morajo biti med seboj usklajeni in se izvajajo po načelu enakopravnosti. 15. člen (trajnostno kmetijstvo) (1) Ukrepi kmetijske politike morajo biti usmerjeni predvsem v razvoj trajnostnega kmetijstva. (2) S trajnostnim kmetijstvom se vzdržuje biotska raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst in ohranja tla ter njihovo rodovitnost ob varovanju naravnih razmer za življenje v tleh, vodi in zraku. 15.a člen (sistem za spremljanje površin) Agencija v skladu s predpisi vzpostavi in upravlja sistem za spremljanje površin, ki omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje in presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji, z uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus, drugih enakovrednih satelitskih podatkov, podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem, in geografsko označenih fotografij. 16. člen (financiranje) Ukrepi kmetijske politike se financirajo iz: proračuna Republike Slovenije, občinskih proračunov, proračuna Unije, namenskih dotacij, drugih virov. 17. člen (upravičenci) (1) Upravičenec za ukrepe kmetijske politike je: nosilec, fizična, pravna oseba in združenje pravnih oziroma fizičnih oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki opravljajo kmetijsko, živilsko, trgovinsko ali drugo dejavnost. (2) Zahtevek iz naslova ukrepov kmetijske politike vlaga nosilec, razen če je s podzakonskim predpisom določeno drugače. (3) Upravičenec odgovarja za osebe, ki po njegovem naročilu v zvezi z ukrepi kmetijske politike izvajajo dela in storitve, kot da bi jih opravil sam. (4) Ob prenosu kmetijskega gospodarstva vse pravice, obveznosti in sankcije, ki se nanašajo na ukrepe kmetijske politike, preidejo na novega nosilca. (5) Ne glede na prejšnji odstavek se pravice in obveznosti iz ukrepa dohodkovno plačilo za mlade kmete in zagonska podpora za mlade prevzemnike ne prenesejo. (6) Ne glede na četrti odstavek tega člena pri ukrepih za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki so večletne, v primeru prenosa kmetijskega gospodarstva, celotnega zemljišča oziroma dela zemljišča v obdobju trajanja obveznosti obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame novi nosilec, če s tem v zvezi izrazi voljo, sicer pa obveznost preneha veljati in se od prejšnjega nosilca ne zahteva vračila sredstev za obdobje, v katerem je obveznost veljala. (7) Ne glede na četrti odstavek tega člena je v primeru obveznosti vračila sredstev sredstva zavezan vrniti nosilec, na katerega se odločba glasi. (8) Upravičenci, ki so pridobili sredstva, morajo dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev, razen če predpisi, ki urejajo ukrepe kmetijske politike, določajo drugače. 18. člen (organ, pristojen za izvajanje ukrepov kmetijske politike) Za izvajanje ukrepov kmetijske politike po tem zakonu je pristojna agencija. 18.a člen (strokovna komisija) (1) Če je za odločanje o posameznih ukrepih kmetijske politike potrebno dodatno strokovno znanje, se lahko imenuje strokovna komisija, ki poda neobvezno in obrazloženo strokovno mnenje. (2) Minister predpiše sestavo, pogoje za imenovanje, naloge strokovne komisije, način obvladovanja nasprotij interesov, način delovanja komisije, njeno financiranje in druga podrobnejša vprašanja za posamezno strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka. (3) Člane strokovne komisije iz tega člena imenuje s sklepom predstojnik organa, pred katerim se vodi upravni postopek. 18.b člen (katalog stroškov) (1) Vrste stroškov in njihove vrednosti na enoto, na osnovi katerih se izračuna upravičeni znesek podpore v okviru izvajanja ukrepov programa razvoja podeželja ali SN SKP, se podrobneje opredelijo s katalogom stroškov. (2) Način določitve stroškov za vrste stroškov, ki niso vključene v katalog stroškov iz prejšnjega odstavka, se določi v predpisih iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona. (3) Katalog stroškov iz tega člena predpiše minister. 18.c člen (obveščanje javnosti o dodeljenih sredstvih iz programa razvoja podeželja in SN SKP) (1) Upravičenci do sredstev iz programa razvoja podeželja ali SN SKP, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, razen ukrepov, vezanih na površino ali žival, so odgovorni za obveščanje javnosti o podprtih aktivnostih. Obveščanje javnosti se izvaja kot označevanje vira financiranja. (2) Način obveščanja javnosti iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister. 18.č člen (določitev glave velike živine) (1) Glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je standardna merilna enota za primerjavo med vrstami in kategorijami rejnih živali, ki se uporablja za namene izvedbe ukrepov kmetijske politike ter statističnega in ekonomskega raziskovanja v živinoreji. (2) Koeficienti GVŽ po posameznih vrstah in kategorijah rejnih živali se izračunajo na podlagi povprečne telesne mase določene vrste in kategorije rejnih živali. (3) Izhodišče za izračun koeficientov GVŽ je telesna masa žive živali, pri čemer se šteje, da je 500 kg telesne mase živali enako 1 GVŽ. (4) Podrobnejše izračune koeficientov GVŽ iz drugega odstavka tega člena predpiše minister. 18.d člen (višja sila in izjemne okoliščine) (1) Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja ukrepov kmetijske politike so lahko višja sila in izjemne okoliščine, ki začasno ali trajno onemogočajo ali ovirajo izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, priznane zlasti v naslednjih primerih: 1. huda naravna nesreča, hud vremenski dogodek ali izjemna okoliščina, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo; 2. uničenje poslopij in kmetijske mehanizacije ter objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče; 3. izbruh epizootske bolezni in bolezni rastlin ali navzočnost škodljivega organizma rastlin, ki deloma ali v celoti prizadene čredo živine ali kmetijske rastline upravičenca; 4. razlastitev celotnega ali velikega dela kmetijskega gospodarstva, če te razlastitve ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge; 5. smrt upravičenca; 6. dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo; 7. izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov; 8. pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.); 9. škoda na površinah, ki jo povzročijo divje živali; 10. napad bolezni oziroma škodljivcev v čebeljem panju, zaradi katerih je potrebno čebele v tem panju uničiti oziroma nadomestiti z novo čebeljo družino; 11. sprememba obsega kmetijskih zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja neodvisno od upravičenca. (2) V predpisih za izvedbo ukrepov kmetijske politike se za primer višje sile ali izjemnih okoliščin določijo pogoji glede upravičenj, vračilo sredstev in uporaba upravnih sankcij. (3) O primerih višje sile in izjemnih okoliščin se agencijo pisno obvesti v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec to zmožen storiti, priložijo pa se tudi ustrezni dokazi. (4) O višji sili ali izjemnih okoliščinah agencija izda odločbo. 2. Ukrepi kmetijske tržno cenovne politike 19. člen (vloga in namen) (1) Namen ukrepov kmetijske tržno cenovne politike je predvsem zagotavljanje stabilnih in za uresničevanje ciljev kmetijske politike primernih prihodkov kmetijskim pridelovalkam ali pridelovalcem (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec). (2) V interesu enotnosti trga in enakopravnega konkurenčnega položaja vseh pridelovalcev se ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike uveljavljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije v skladu s predpisi Unije. 20. člen (ureditev tržnih standardov) Za izvajanje predpisov Unije o določitvi tržnih standardov za nekatere kmetijske proizvode minister predpiše podrobnejša merila. 21. člen (ukrepi za preprečevanje motenj) Če pride ali grozi, da bo prišlo do resnih motenj na trgu s kmetijskimi pridelki ali živili, zaradi katerih so lahko ogroženi cilji kmetijske politike, lahko vlada v skladu s predpisi Unije in ob upoštevanju omejitev iz mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, uvede potrebne ukrepe. Ti ukrepi veljajo, dokler ogroženost trga ne preneha. 3. Ukrepi razvoja podeželja 22. člen (namen) Ukrepi razvoja podeželja so usmerjeni k povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti pridelave ter predelave kmetijskih pridelkov in živil, okolju prijazni kmetijski dejavnosti, prestrukturiranju in ohranjanju poseljenosti podeželja ter krajine, ob upoštevanju okoljske in naravovarstvene sprejemljivosti, ter izboljšanju kakovosti življenja na podeželju in spodbujanju večje raznovrstnosti gospodarskih dejavnosti na podeželju. 23. člen (pomoč kmetijskim gospodarstvom v težavah) (1) Kmetijskim gospodarstvom v težavah se lahko namenijo pomoči v skladu s predpisi Unije. (2) Upravičenci do sredstev pomoči so nosilci kmetijskih gospodarstev in čebelarji, katerih kmetijska gospodarstva so nekrivdno zašla v težak finančni položaj. (3) Za dodelitev sredstev pomoči po tem členu vlada določi: za katere ukrepe se izdajo informativne odločbe na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ter podrobnejše pogoje in merila. 24. člen (ukrepi občine) (1) Občina lahko uvede ukrepe razvoja podeželja, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom razvoja podeželja, predpisi iz 10. člena tega zakona in predpisi Unije. (2) Sredstva za ukrepe iz tega člena zagotovi občina v svojem proračunu. 25. člen (pomoč neprofitnim in nevladnim organizacijam ter skupinam proizvajalcev) (1) Sredstva pomoči so namenjena delovanju društev, njihovih zvez, združenj in drugih oblik neprofitnega povezovanja na področju kmetijstva in razvoja podeželja. (2) Sredstva pomoči so namenjena tudi sofinanciranju dejavnosti skupin proizvajalk ali skupin proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvajalcev), ki so vključene v sheme kakovosti. (3) Podrobnejše pogoje in merila za dodelitev sredstev iz tega člena določi vlada. 25.a člen (izvajanje finančnih instrumentov) Za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja, kjer se zagotavljajo povratna sredstva v obliki finančnih instrumentov, se sredstva dodelijo v skladu s predpisi Unije, ki urejajo pravila izvajanja finančnih instrumentov. 4. Državne pomoči 26. člen (ukrepi razvoja podeželja upravljavcev pomoči) (1) Ukrepi razvoja podeželja, ki jih lahko uvedejo upravljavci pomoči, morajo biti skladni z nacionalnim programom razvoja podeželja, predpisi iz 10. člena tega zakona in predpisi Unije. (2) Upravljavci pomoči so institucionalne enote, skladno s statističnimi predpisi opredeljene v sektorju država, ki pripravijo vsebino predvidene pomoči in jo priglasijo. Upravljavec pomoči skrbi za njeno pravilno izvajanje in poročanje o njenem izvajanju pristojnemu organu za področje državnih pomoči. (3) Sredstva za ukrepe iz tega člena zagotovijo upravljavci pomoči v svojem proračunu. 27. člen (pristojni organ za državne pomoči) (1) Ministrstvo je pristojno za spremljanje državnih pomoči s področja kmetijstva. (2) Ministrstvo izvaja zlasti naslednje naloge: obravnava, ocenjuje in posreduje priglasitev državnih pomoči s področja kmetijstva Evropski komisiji; obravnava, ocenjuje in daje mnenje o skladnosti za državne pomoči, ki pomenijo skupinsko izjemo in za pomoči po pravilu »de minimis« v kmetijstvu; zbira, obdeluje in spremlja podatke o državnih pomočeh in o pomočeh, dodeljenih po pravilu »de minimis« ter vodi evidence o teh podatkih; pripravi letno poročilo, skladno z nacionalnimi predpisi in predpisi Unije; svetuje upravljavcem državnih pomoči s področja kmetijstva. (3) Podrobnejšo vsebino in postopek spremljanja državnih pomoči z delovnega področja ministrstva predpiše vlada. 5. Ukrepi za pospeševanje prodaje 28. člen (pomoč za pospeševanje prodaje) (1) Za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov in živil se lahko uvedejo pomoči za promocijo in trženje v skladu s predpisi Unije. (2) Vlada podrobneje določi ukrepe, pogoje in merila za dodelitev sredstev iz tega člena. 6. Prilagajanje podnebnim spremembam in blaženje posledic podnebnih sprememb a28.a člen (izdelava ocen emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu) (1) Ministrstvo za izvajanje predpisov Unije, ki urejajo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, ter za izvajanje ukrepov kmetijske politike zbira in obdeluje podatke, potrebne za oceno uspešnosti teh ukrepov na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in za nekatera druga onesnaževala zraka v kmetijstvu. (2) Naloge iz prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo. (3) Naloge nosilca javnega pooblastila iz tega člena so: 1. ocene prispevka ukrepov kmetijske politike k zmanjšanju neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva, po virih in sektorjih; 2. izboljševanje metod za oceno ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva; 3. pridobivanje specifičnih podatkov za oceno emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva; 4. interpretacija trendov emisij in priprava podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva za vnos v zbirko podatkov iz 161.a člena tega zakona; 5. izvajanje usposabljanj, prispevek k poročanju na nacionalni in mednarodni ravni ter informiranje javnosti na področju emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva; 6. priprava poročil o opravljenih aktivnostih na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva. (4) Nosilec javnega pooblastila iz tega člena je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del, izpolnjuje naslednje pogoje: ima zaposlene strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami za vsebine iz prvega odstavka tega člena ter strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami rastlinske pridelave in živinoreje; ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije in izbrisa iz registra ter ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. (5) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila iz tega člena na javnem razpisu so izkazana znanja, reference in delovne izkušnje s področja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva, ter poznavanje metodike za potrebe poročanja o emisijah v skladu s predpisi Unije. Podrobnejša merila predpiše minister. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril. (6) Javno pooblastilo iz tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo. (7) Podrobnejše pogoje iz četrtega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila iz tega člena in način oblikovanja cene storitev iz tega člena, predpiše minister. (8) Javno pooblastilo preneha sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. 28.a člen (emisije in odvzemi toplogrednih plinov v kmetijstvu) (1) Ministrstvo za namen izvajanja predpisov Unije, ki urejajo obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in kmetijske proizvodnje, spremlja: 1. vsebnosti organske snovi v tleh; 2. odmrle nadzemne biomase; 3. lesne biomase; 4. fizikalno-kemijskih lastnosti tal v kmetijskih rabah, ki se nanašajo na: suho snov, vsebnost vode, pH, skupni dušik, organski ogljik, teksturo tal (delež peska, melja, gline) in navidezno specifično težo ter 5. način rabe kmetijskih zemljišč, ki so kmetijska zemljišča v skladu s 165. členom tega zakona. (2) Ministrstvo je pristojno tudi za: zbiranje in analiziranje podatkov iz prejšnjega odstavka, pripravo poročil, informacij in drugih aktivnosti za izvajanje predpisov Unije, ki urejajo obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in kmetijske pridelave. (3) Način in pogostost vzorčenja, kriterije za vzorčenje tal, nadzemne in lesne biomase na kmetijskih zemljiščih, parametre in metode laboratorijskih analiz, zagotavljanje kakovosti vzorčenja in način vodenja rezultatov analiz v zbirki podatkov iz 161.a člena tega zakona predpiše minister. (4) Naloge iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajajo kot javno pooblastilo. (5) Nosilec javnega pooblastila iz prejšnjega odstavka je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del, izpolnjuje naslednje pogoje: ima zaposlene strokovnjake z znanji in izkušnjami za vsebine iz prvega odstavka tega člena, je ustrezno tehnično opremljena, ima laboratorij, akreditiran v skladu z evropskimi in mednarodnimi priznanimi standardi, za izvajanje analiz iz drugega odstavka tega člena, ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra in ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. (6) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila na javnem razpisu so izkazana znanja, reference in delovne izkušnje s področja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in kmetijske proizvodnje na področju emisij in odvzemov toplogrednih plinov ter poznavanje zahtev za potrebe poročanja v skladu s predpisi Unije, ki urejajo obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in kmetijske pridelave. Podrobnejša merila predpiše minister. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril. (7) Javno pooblastilo iz četrtega odstavka tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo. (8) Podrobnejše pogoje iz petega odstavka tega člena in način oblikovanja cene predpiše minister. (9) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora nad nosilcem javnega pooblastila, izvaja ministrstvo. (10) Javno pooblastilo preneha sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. 7. Spremljanje stanja kmetijskih tal in gnojenje a28.b člen (spremljanje stanja kmetijskih tal) (1) Spremljanje stanja kmetijskih tal z namenom trajnega ohranjanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč in varstva pred onesnaženjem z namenom trajnega ohranjanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč in varstva pred onesnaženjem obsega spremljanje osnovnih pedoloških parametrov, ki opredeljujejo glavne kemijske in fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal, in so: 1. suha snov, 2. kislost (pH), 3. delež organske snovi, 4. skupni dušik, 5. rastlinam dostopna fosfor in kalij, 6. zrnavost tal (tekstura), 7. kationska izmenjalna kapaciteta ter 8. prostorninska gostota tal. (2) Zaradi ugotavljanja degradacije kmetijskih tal spremljanje stanja kmetijskih tal poleg osnovnih pedoloških parametrov iz prejšnjega odstavka obsega tudi spremljanje: 1. biotskih lastnosti tal, 2. erozije tal, 3. zbitosti tal, 4. zakisanja tal in 5. vsebnosti težkih kovin in drugih onesnaževal. (3) Naloge spremljanja stanja kmetijskih tal iz prvega in drugega odstavka tega člena kot javno pooblastilo izvaja nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal v skladu z b28.b členom tega zakona. Naloge spremljanja stanja kmetijskih tal iz prvega odstavka tega člena kot javno pooblastilo izvaja nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal v skladu s c28.b členom tega zakona. (4) Minister za spremljanje stanja kmetijskih tal iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše obseg in način vzorčenja kmetijskih tal, parametre za spremljanje stanja kmetijskih tal, metodologijo vzorčenja tal in analiziranja vzorcev tal, način zagotavljanja kakovosti in vsebino poročila o stanju kmetijskih tal. (5) Poleg podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se kot podatki o spremljanju stanja kmetijskih tal štejejo tudi podatki iz prvega odstavka 28.a člena tega zakona in podatki o kakovosti tal, pridobljeni v skladu s predpisom, ki ureja spremljanje kakovosti tal. (6) Za dostop do zemljišča, kjer se izvaja spremljanje stanja kmetijskih tal iz tega člena, se mora predhodno pridobiti soglasje lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča. b28.b člen (nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal) (1) Nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal je lahko pravna oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. registrirana je za opravljanje tehničnega svetovanja ali tehničnega preizkušanja ali analiziranja; 2. razpolaga z ustrezno opremo za spremljanje stanja kmetijskih tal; 3. usposobljena je za izvajanje spremljanja kmetijskih tal in ima akreditacijsko listino za laboratorij za analizo tal, ki jo izda Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki ima z Evropsko akreditacijo sklenjen sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij; 4. sodeluje v mednarodni primerjalni laboratorijski shemi za zagotavljanje kakovosti in primerljivost laboratorijev; 5. ima zaposlene strokovnjake z znanji s področja pedologije in izkušnjami, ki se nanašajo na pedološki opis značilnosti tal, vzorčenje in oceno kakovosti kmetijskih tal; 6. ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije in izbrisa iz registra in 7. ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. (2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka in način oblikovanja cene predpiše minister. (3) Naloge nosilca javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal so: 1. vzorčenje, pedološki opis značilnosti tal na kmetijskem zemljišču in ocena kakovosti kmetijskih tal; 2. izvajanje laboratorijskih analiz vzorcev tal; 3. interpretacija analiz in priprava podatkov o stanju kmetijskih tal za vnos v zbirko podatkov iz 161.a člena tega zakona; 4. organizacija oziroma izvajanje primerjalnih laboratorijskih testov za zagotavljanje kakovosti in primerljivosti laboratorijev nosilcev javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal; 5. izvajanje usposabljanja vzorčenja tal in pedološkega opisovanja tal na kmetijskih zemljiščih in 6. priprava poročil o opravljenih aktivnostih na področju spremljanja stanja kmetijskih tal. (4) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal na javnem razpisu so reference in delovne izkušnje s področja spremljanja stanja kmetijskih tal, pedologije kmetijskih tal, laboratorijskih analiz kmetijskih tal in vzorčenja kmetijskih tal. Podrobnejša merila predpiše minister. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril. (5) Javno pooblastilo podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo. (6) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora nad nosilcem javnega pooblastila, izvaja ministrstvo. (7) Javno pooblastilo preneha veljati sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. c28.b člen (nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal) (1) Nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. registriran je za opravljanje tehničnega svetovanja ali tehničnega preizkušanja ali analiziranja; 2. razpolaga z ustrezno opremo za spremljanje stanja kmetijskih tal; 3. usposobljen je za izvajanje spremljanja kmetijskih tal; 4. ima vzpostavljen sistem notranje kontrole kakovosti v skladu z načeli standardov za izvajanje laboratorijskega dela; 5. ima ustrezne strokovne izkušnje glede spremljanja kmetijskih tal; 6. udeležuje se primerjalnih laboratorijskih testov za zagotavljanje kakovosti in primerljivosti laboratorijev, ki jih organizira nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal; 7. ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije in izbrisa iz registra in 8. ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. (2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister. (3) Naloge nosilca javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal so: 1. vzorčenje tal in pedološki opis značilnosti tal na kmetijskem zemljišču, 2. izvajanje laboratorijskih analiz vzorcev tal; 3. priprava poročil o rezultatih vzorčenja, pedološkem opisu in analizah tal ter 4. priprava podatkov o vzorčenju, pedološkem opisu in analizah tal za vnos v zbirko podatkov iz 161.a člena tega zakona. (4) Za pridobitev javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal vlagatelj na ministrstvo vloži vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena. Javno pooblastilo podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo. Seznam nosilcev javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal vodi ministrstvo in je javno dostopen. (5) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora nad nosilcem javnega pooblastila, izvaja ministrstvo. (6) Javno pooblastilo preneha veljati sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. č28.b člen (gnojenje kmetijskih zemljišč) (1) Gnojenje je agrotehnični ukrep, ki zagotavlja trajnostno rabo in rodovitnost kmetijskih tal, zagotavlja primerno vsebnost hranil v tleh in vzdrževanje ali izboljšanje fizikalno- kemijskih in biotskih lastnosti tal. (2) Za gnojenje na kmetijskih zemljiščih se lahko uporabljajo: 1. sredstva za gnojenje, v skladu s predpisi Unije, ki urejajo sredstva za gnojenje; 2. gnojila in sredstva za gnojenje v skladu z nacionalnimi predpisi, ki urejajo gnojila in sredstva za gnojenje, ter 3. ostanki kmetijske pridelave in predelave. (3) Načine gnojenja iz prvega odstavka tega člena, ki se izvaja na podlagi analize tal in gnojilnega načrta, predpiše vlada. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov s področja varstva okolja in drugih predpisov, ki urejajo kmetijsko rabo tal. (4) Analizo tal iz prejšnjega odstavka lahko opravi le nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal iz b28.b člena ali nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal iz c28.b člena tega zakona. (5) Vzorčenje tal za analizo tal in analiza tal se izvedeta v skladu s predpisom iz četrtega odstavka a28.b člena tega zakona. (6) Podatke vzorčenja tal in analiz tal nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal iz b28.b člena in nosilci javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal iz c28.b člena tega zakona vodijo v zbirki podatkov iz 161.a člena tega zakona. (7) Vlada predpiše vrste ostankov kmetijske pridelave in predelave iz 3. točke drugega odstavka tega člena ter podrobnejše pogoje za njihovo skladiščenje, ravnanje in uporabo. (8) Vlada predpiše: 1. podrobnejše pogoje za skladiščenje, ravnanje in uporabo sredstev za gnojenje iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena; 2. podrobnejše pogoje za zavezance za izdelavo analiz tal in gnojilnih načrtov iz tretjega odstavka tega člena; 3. parametre za analizo tal in pogostnost izvajanja analiz tal; 4. vsebino in način izdelave gnojilnega načrta ter 5. pogoje za izdelovalce gnojilnih načrtov. d28.b člen (sredstva za gnojenje) Vlada predpiše pristojne organe, nadzor in sankcije za izvajanje Uredbe 2019/1009/EU. III.a INFORMIRANJE JAVNOSTI O KMETIJSTVU IN KMETIJSKI POLITIKI 28.b člen (informiranje javnosti o kmetijstvu in kmetijski politiki) (1) Za izboljšanje informiranosti javnosti o kmetijstvu in kmetijski politiki ministrstvo izvaja dejavnosti informiranja, oglaševanja in promocije zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja s poudarkom na posebnih lastnostih kmetijskih pridelkov oziroma živil, shemah kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, verigi preskrbe s hrano, združevanju proizvajalcev, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in povečevanju konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. (2) Dejavnosti informiranja, oglaševanja in promocije iz prejšnjega odstavka vključujejo zlasti: širjenje informacij in znanj z izobraževanjem, informiranjem in oglaševanjem prek različnih tržno-komunikacijskih orodij in kanalov; organiziranje izobraževalnih in promocijskih dogodkov, pokušanj, razstav, prodajnih obiskov in podobnih dogodkov v zvezi z odnosi z javnostmi ter udeležbo na sejmih; raziskovanje trga, statistične analize in ocenjevanje učinkovitosti dejavnosti informiranja in promocije. (3) Ministrstvo izvaja dejavnosti informiranja, oglaševanja in promocije na podlagi predpisov, ki urejajo javna naročila, in predpisov, ki urejajo državne pomoči. 28.c člen (projekti informiranja javnosti) (1) Ministrstvo lahko sofinancira projekte, ki prispevajo k informiranju javnosti, oglaševanju in promociji na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, s posebnim poudarkom na posebnih lastnostih kmetijskih pridelkov oziroma živil, shemah kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, verigi preskrbe s hrano, združevanju proizvajalcev, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in povečevanju konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. (2) Vlada podrobneje določi upravičence, merila in višino sredstev za projekte iz prejšnjega odstavka. (3) Ministrstvo izvaja javne razpise v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. 28.č člen (subvencioniranje nabave kmetijskih pridelkov in živil ter izvedbe izobraževanj za namen informiranja javnosti) (1) Za informiranje javnosti o kmetijskih pridelkih in živilih lahko ministrstvo pravnim osebam s področja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva in invalidskega varstva subvencionira nabavo kmetijskih pridelkov in živil oziroma izobraževanje s področja kmetijskih pridelkov in živil. (2) Minister podrobneje določi upravičence, ukrepe, pogoje glede kmetijskih pridelkov in živil in izvedbe izobraževanj, način izvedbe subvencioniranja ter višino sredstev za dejavnosti iz prejšnjega odstavka. IV. POSEBNA UREDITEV UPRAVNEGA POSTOPKA 1. Skupne določbe 29. člen (načelo javnosti podatkov) Podatki iz upravnih odločb o dodelitvi sredstev po tem zakonu so javni, razen davčne številke, enotne matične številke občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) in identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID). 30. člen (oblika vloge) (1) Vlada lahko s predpisi iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona določi, da se vloge ali deli vlog, razen vlog za uveljavljanje pravic do pravnih sredstev, vlagajo le v elektronski obliki in podpišejo s kvalificiranim elektronskim podpisom. (2) S predpisom ali javnim razpisom se lahko določi vsebina obrazca za vložitev vloge. (3) Vloge, ki niso vložene v skladu s tem členom, se zavržejo. 30.a člen (pooblastilo) (1) Šteje se, da je stranka pooblastila pooblaščenca za vložitev ali umik vloge, ki je vložena v elektronski obliki in podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, če je elektronski vlogi priložena izpolnjena izjava pooblaščenca o obstoju in sprejemu pooblastila. (2) Če organ dvomi v obstoj pooblastila iz prejšnjega odstavka, zahteva od stranke ali pooblaščenca, da ga predloži v določenem roku. Stranka in pooblaščenec morata hraniti pooblastilo najmanj pet let od dneva, ko je stranka pridobila sredstva. 31. člen (umik zahtevka) (1) Če stranka v postopku uveljavljanja sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike umakne katerega od že vloženih zahtevkov iz vloge pred potekom roka za oddajo vloge, se sklep o ustavitvi postopka glede tega zahtevka izda hkrati z odločbo o drugih zahtevkih. (2) Kadar stranka med postopkom, v katerem je položila varščino, umakne zahtevek in pristojni organ sprosti varščino, se šteje, da je postopek ustavljen v trenutku, ko je bila varščina sproščena. 32. člen (rok za odločbo) Rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na prvi stopnji, začne teči od dneva, ko so v skladu s predpisi Unije ugotovljena vsa dejstva in izvedene predpisane kontrole. 33. člen (rok za odpravo pomanjkljivosti) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora pristojni organ v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka od stranke zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določi rok, v katerem mora vlogo popraviti. 34. člen (zahteva za odpravo pomanjkljivosti) (1) Pristojni organ lahko stranko pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti opozori na pomanjkljivosti po telefonu ali na drug primeren način, če to prispeva k lažjemu uresničevanju pravic strank. (2) Če stranka odpravi pomanjkljivosti po telefonu, uradna oseba o tem napravi uradni zaznamek. (3) Če stranka kljub opozorilu iz prvega odstavka tega člena ne odpravi pomanjkljivosti, pristojni organ pisno zahteva od stranke, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določi rok, v katerem mora vlogo popraviti. (4) Stranka mora pomanjkljivosti odpraviti v roku, določenem v pisni zahtevi za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni organ morebitne odprave pomanjkljivosti vloge, poslane po roku, pri odločanju ne upošteva. 35. člen (podatki o transakcijskih računih strank) (1) Sredstva iz naslova vseh ukrepov kmetijske politike se nakazujejo samo na en transakcijski račun stranke. (2) Stranki, ki ima v Republiki Sloveniji odprt transakcijski račun, se sredstva nakažejo na račun iz registra transakcijskih računov, ki ga stranka agenciji sporoči. Če stranka transakcijskega računa ne sporoči, se sredstva nakažejo na račun, razviden iz registra transakcijskih računov. (3) Stranki, ki nima v Republiki Sloveniji odprtega transakcijskega računa, se sredstva nakažejo na račun, odprt v drugi državi članici, ki ga stranka agenciji sporoči. Stranka agenciji predloži pogodbo, sklenjeno z banko v drugi državi članici, ali potrdilo banke v drugi državi članici, ki dokazuje, da ima stranka pri tej banki odprt transakcijski račun, na katerega naj se ji nakažejo sredstva. (4) Kadar transakcijski račun stranke ni razviden iz registra transakcijskih računov ali stranka ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, agencija zahteva odpravo pomanjkljivosti. Če stranka v roku iz zahteve za odpravo pomanjkljivosti ne sporoči transakcijskega računa ali ne predloži dokazila iz prejšnjega odstavka, agencija vlogo stranke zavrže. (5) Za potrebe vodenja postopka iz tega člena in vodenje evidence iz 153. člena tega zakona ima pristojni organ neposredni elektronski dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov. 35.a člen (pridobivanje podatkov o poravnanih obveznih dajatvah in drugih denarnih nedavčnih obveznostih) (1) Kadar mora upravičenec v skladu s predpisi iz 10. člena tega zakona za pridobitev sredstev iz ukrepov kmetijske politike izpolnjevati pogoj poravnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih izterjuje davčni organ v skladu s predpisi države, pri čemer vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti ne sme znašati 50 eurov ali več, davčni organ agenciji, na njeno zahtevo, v postopku odločanja, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, posreduje podatek o tem, ali ima upravičenec navedene obveznosti poravnane. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja v obdobju zadnjih petih let. (2) Vloga za uveljavljanje sredstev iz ukrepa kmetijske politike vsebuje obvestilo vlagatelju, da agencija v postopku obravnave vloge po uradni dolžnosti pridobi podatek o izpolnjevanju pogoja iz prejšnjega odstavka. (3) Če pogoj iz prvega odstavka tega člena ni izpolnjen, agencija vlagatelja pred odločitvijo pozove, da poravna zapadle neporavnane obveznosti iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od vročitve poziva in za to predloži dokaze. Če vlagatelj obveznosti iz prvega odstavka tega člena tudi v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni oziroma za to ne predloži dokaza, agencija vlogo za pridobitev sredstev zavrne. 36. člen (pregledi na kraju samem) (1) Naloge pregledov na kraju samem, ki so potrebni za ugotavljanje dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev o upravičenosti do zaprošenih ali dodeljenih sredstev oziroma o namenski rabi dodeljenih sredstev po tem zakonu, opravlja agencija oziroma se opravljajo kot javno pooblastilo. (2) Za opravljanje nalog pregledov na kraju samem mora izbrani izvajalec izpolnjevati strokovne, prostorske, tehnične in organizacijske pogoje. (3) Izbira izvajalca za izvajanje nalog iz tega člena se opravi na podlagi javnega razpisa. (4) Agencija izvajalcu, izbranem na javnem natečaju, podeli javno pooblastilo z odločbo v upravnem postopku. V odločbi morajo biti navedene strokovne delavke ali strokovni delavci, ki izvajajo naloge iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: kontrolor). Z izvajalci se sklenejo pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja. (5) Javno pooblastilo se podeli za določen čas in preneha: s potekom časa, za katerega je podeljeno, če niso več izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena ali če se naloge iz tega člena opravljajo v nasprotju s predpisi, kar ugotovi agencija z odločbo v upravnem postopku. (6) Zoper odločbo iz četrtega in petega odstavka tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor. (7) Kontrolor se šteje za uradno osebo po zakonu, ki določa upravni postopek, in ima pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. (8) Kontrolor pri pregledu na kraju samem postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek, in o opravljenem pregledu sestavi zapisnik. 36.a člen (zapisnik o pregledu na kraju samem) (1) Zapisnik o pregledu na kraju samem se sestavi v fizični ali elektronski obliki. Ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zapisnik, sestavljen v elektronski obliki, in v zapisniku navedene morebitne izjave po opravljenem pregledu na kraju samem potrdi stranka s podpisom z uporabo podpisne tablice, overi pa ga uradna oseba s kvalificiranim elektronskim podpisom. (2) Zapisnik o pregledu na kraju samem, ki je sestavljen v elektronski obliki in podpisan ter overjen v skladu s prejšnjim odstavkom, se stranki posreduje tako, da se pošlje na elektronski naslov, ki ga stranka navede v zapisnik, če se stranka s tem strinja. 36.b člen (orodje za komunikacijo s strankami) (1) Agencija vzpostavi in upravlja informacijsko orodje za komunikacijo s strankami Sopotnik (v nadaljnjem besedilu: Sopotnik), ki omogoča elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov med agencijo in strankami. (2) Uporaba Sopotnika je obvezna za komunikacijo med agencijo in strankami, kadar je tako določeno v predpisih iz 10. in 11.a člena tega zakona, pri čemer agencija v postopku odločanja o upravičenosti do sredstev dejansko stanje ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka se Sopotnik uporablja za naslednjo komunikacijo: seznanitev stranke z dejanskim stanjem, ki ga je agencija ugotovila na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona; podajo izjave stranke o ugotovljenem dejanskem stanju iz prejšnje alineje in predložitev dokazov. Stranka lahko predloži izjavo o ugotovljenem dejanskem stanju iz prejšnje alineje in dokaze v roku, ki se določi v predpisih iz 10. in 11.a člena tega zakona, pri čemer ta rok ne nastopi pred 1. oktobrom v koledarskem letu; vročanje obvestila iz četrtega odstavka 36.c člena tega zakona in podajo pripomb k temu obvestilu. (4) Če agencija v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona, ugotovi neskladja, stranko o tem dodatno obvesti na način, ki ga je ta opredelila v zbirni vlogi. (5) Stranka za izmenjavo informacij in dokumentov prek Sopotnika ne potrebuje kvalificiranega elektronskega podpisa. (6) Šteje se, da je stranka z informacijo, razen z obvestilom iz četrtega odstavka 36.c člena tega zakona, seznanjena z dnem objave v Sopotniku. (7) Podrobnejši način uporabe, način poteka komunikacije preko Sopotnika in način dodatnega obveščanja strank predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. (8) Za potrebe delovanja Sopotnika se lahko obdelujejo podatki, prevzeti iz zbirne vloge stranke in iz RKG, ter naslednji osebni podatki registriranih uporabnikov: osebno ime, kontaktni podatki, uporabniško ime in prvotno dodeljeno geslo, podatki o uporabniških pravicah posameznega uporabnika in njegov naslov internetnega protokola. Osebni podatki se hranijo največ deset let od zadnje prijave uporabnika. 36.c člen (pregledi s spremljanjem) (1) Vlada lahko v predpisih iz 10. in 11.a člena tega zakona določi, da se pri posameznem ukrepu kmetijske politike za preverjanje pogojev upravičenosti do sredstev opravijo pregledi s spremljanjem in podrobnejša pravila za izvedbo teh pregledov. (2) Pri pregledu s spremljanjem agencija uporablja podatke iz sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona, podatke, pridobljene z uporabo orodja Sopotnik, in druge podatke, pridobljene v ugotovitvenem postopku. (3) Kadar na podlagi satelitskih podatkov in drugih ustreznih dokazov ni mogoče ugotoviti pogojev upravičenosti, se opravi hitri terenski ogled. O izvedbi hitrega terenskega ogleda se stranke predhodno ne obvešča in se izvede brez njene navzočnosti. (4) Kadar vlada za posamezen ukrep kmetijske politike v predpisu iz 10. in 11.a člena tega zakona določi, da se za preverjanje pogojev upravičenosti do sredstev opravijo pregledi s spremljanjem, v tem predpisu določi tudi rok, do katerega agencija v Sopotniku vsako leto objavi obvestila o ugotovitvah pregleda s spremljanjem. (5) Šteje se, da je obvestilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno s potekom osmega dne od objave v Sopotniku. Stranko, pri kateri so bile pri pregledu s spremljanjem ugotovljene nepravilnosti, agencija o vročitvi obvestila iz prejšnjega odstavka obvesti na način, ki ga je opredelila v zbirni vlogi. (6) V primeru ugotovljenih neskladij pri pregledu s spremljanjem ima stranka pravico podati pripombe na obvestilo v osmih dneh od vročitve obvestila. Če v osmih dneh ne poda pripomb na obvestilo, se šteje, da nima pripomb. Na to je stranka pri vročitvi obvestila posebej opozorjena. Pripombe stranka poda v Sopotnik. 37. člen (vročitev) (1) Odločbe in sklepi organa prve stopnje s področja ukrepov kmetijske politike, razen odločb o vračilu sredstev, in posamični akti iz naslova vodenja evidence imetnic ali imetnikov (v nadaljnjem besedilu: imetnik) rejnih živali in evidence rejnih živali, se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu. (2) Stranka lahko pisno obvesti pristojni organ prve stopnje, da odločbe ali sklepa ni prejela, v roku 30 dni od datuma, do katerega morajo biti izdane odločbe za posamezen ukrep. Datum je določen v predpisih iz 10. člena tega zakona. (3) Pristojni organ prve stopnje stranki v primerih iz prejšnjega odstavka odločbo ali sklep vroči z osebno vročitvijo. 37.a člen (odvzem upravičenj, vračilo sredstev in upravne sankcije) Agencija odloči o odvzemu upravičenj, vračilu sredstev oziroma o upravnih sankcijah v skladu s predpisi Unije in predpisi za njihovo izvrševanje. 38. člen (oblika pritožbe) Pritožba se vloži pisno. 39. člen (rok organa za odstop pritožbe) Rok, v katerem mora pristojni organ prve stopnje odstopiti pritožbo z dokumenti, ki se tičejo zadeve, pristojnemu organu druge stopnje potem, ko preveri, ali je vložena pritožba pravočasna, dovoljena in ali jo je vložila upravičena oseba, pa izpodbijane odločbe ne nadomesti z novo odločbo, je dva meseca od prejema pritožbe. 40. člen (rok organa druge stopnje za izdajo odločbe) (1) Rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na drugi stopnji, začne teči od dneva, ko prejme popolno pritožbo in dokumente, ki se tičejo zadeve. (2) Če o pritožbi stranke ni odločeno v štirih mesecih od vložitve pritožbe, lahko stranka postopa po določbah zakona, ki ureja upravni spor. 41. člen (izvršljivost odločbe) Pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike, pritožba zoper odločbo o izbrisu zemljišč iz RKG in pritožba zoper odločbo o zasegu varščine ne zadrži njene izvršitve. 41.a člen (neizpolnitev ali kršitev obveznosti) (1) Če stranka predloži lažne podatke ali če podatkov, pomembnih za odločitev, zaradi malomarnosti ne razkrije, pristojni organ vlogo ali zahtevek zavrne. (2) Če stranka stori kršitev, zaradi katere je onemogočeno doseganje ciljev ukrepa, kot na primer uporaba sredstev v nasprotju z namenom, za katerega so bila dodeljena in, razen v primeru višje sile, nedokončanje projekta, se stranki izda odločba, s katero se zahteva vračilo izplačanih sredstev in določi rok vračila izplačanih sredstev. Če stranka teh sredstev ne vrne v roku, določenem s to odločbo, se ji zaračunajo zakonite zamudne obresti. (3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se stranka izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa, podukrepa ali operacije za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto v skladu s predpisi, ki urejajo skupno kmetijsko politiko. (4) V primeru neizpolnjevanja drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravice do sredstev, se stranki določijo upravni ukrepi in sankcije v skladu s predpisom iz 10. člena tega zakona. 42. člen (posebni primeri odprave odločbe prve stopnje) (1) Kadar je odločba izdelana samodejno z uporabo informacijskega sistema in je v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ali napačno uporabljen materialni predpis, agencija v enem letu po vročitvi odločbe stranki tako odločbo odpravi in izda novo odločbo. Kot datum izdaje nove odločbe se šteje datum na odločbi. (2) Kadar pristojni organ na podlagi dokončnega poročila ali drugega končnega akta pristojnega nadzornega ali revizijskega organa ugotovi, da so bila sredstva dodeljena ali izplačana v nasprotju s predpisi ali predpisi niso bili v celoti pravilno uporabljeni, pristojni organ svojo odločbo v roku petih let od dokončnosti odločbe odpravi in jo nadomesti z novo odločbo. (3) Kadar pristojni organ ugotovi, da je v odločbi ugotovljeno dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, ker je stranka predložila lažne podatke ali ker stranka podatkov, pomembnih za odločitev, zaradi malomarnosti ni razkrila, svojo odločbo v petih letih od dokončnosti odločbe odpravi in jo nadomesti z novo odločbo. (4) Pristojni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka odloči tudi, da se stranka izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa, podukrepa ali operacije za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto, če to zahtevajo predpisi, ki urejajo skupno kmetijsko politiko. (5) Pristojni organ v odločbi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zahteva tudi vračilo izplačanih sredstev in določi rok vračila izplačanih sredstev. Če stranka teh sredstev ne vrne v roku, določenem s to odločbo, se ji zaračunajo zakonite zamudne obresti. (6) Zoper novo odločbo po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena je dovoljena pritožba, razen v primerih, ko v skladu z določbami tega zakona zoper odpravljeno odločitev agencije pritožba ni dovoljena. 43. člen (odprava odločbe po nadzorstveni pravici) (1) Organ, pristojen za nadzor, lahko po nadzorstveni pravici, poleg primerov iz zakona, ki ureja upravni postopek, odpravi odločbo pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v predpisu Unije, ki določa obveznost vračila strankam, kadar jim je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev ali upravičenj. (2) Če predpis Unije roka iz prejšnjega odstavka ne določa drugače, lahko pristojni organ odločbo odpravi v petih letih od vročitve odločbe. 44. člen (enotna odločba) (1) Kadar je pri organu druge stopnje vloženih več kot pet pritožb zoper odločbe prve stopnje ali predlogov za odpravo po nadzorstveni pravici in se pravice ali obveznosti opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago ter pristojni organ druge stopnje ugotovi, da so pritožbe ali predlogi utemeljeni, lahko izda enotno odločbo. (2) Z enotno odločbo organ odpravi odločbe v delu, ki je nepravilen, in vrne zadeve organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ druge stopnje je dolžan s svojo enotno odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi. (3) Sestavni del enotne odločbe je seznam z imeni strank in njihovih zakonitih zastopnic ali zakonitih zastopnikov ali pooblaščenk ali pooblaščencev ter označba prvostopne odločbe. (4) Enotna odločba se pošlje organu prve stopnje, ki mora brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati nove odločbe. Strankam se kopija enotne odločbe brez posebnega seznama vroči skupaj z novo odločbo. Zoper novo odločbo je dovoljena pritožba. 45. člen (obnova postopka) (1) Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se poleg razlogov iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek, obnovi tudi, če: 1. odločba temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena; 2. če za obnovo postopka pristojni organ na podlagi pravnomočne odločbe drugega pristojnega organa izve za nova dejstva, ki bi lahko sama zase ali v zvezi z že ugotovljenimi dejstvi pripeljala do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva upoštevana v prejšnjem postopku. (2) Stranka lahko predlaga obnovo iz vseh obnovitvenih razlogov v treh mesecih. Rok začne teči v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek, v primerih iz prejšnjega odstavka pa od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno odločbo. (3) Pristojni organ lahko začne postopek obnove po uradni dolžnosti iz vseh obnovitvenih razlogov v petih mesecih. Rok začne teči v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je odločba postala pravnomočna, v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa od dneva, ko je pristojni organ izvedel za pravnomočno odločbo drugega pristojnega organa. (4) Sklep o dovolitvi obnove ali sklep o obnovi se izda skupaj z odločbo. (5) Po preteku petih let od dokončnosti odločbe se obnova iz kateregakoli obnovitvenega razloga ne more več predlagati niti ne uvesti po uradni dolžnosti. 46. člen (črtan) 47. člen (poračunavanje in vračila neupravičeno izplačanih sredstev) (1) Sredstva, ki jih mora stranka na podlagi izvršljive odločbe vrniti, lahko pristojni organ poračuna s sredstvi, ki stranki še niso bila izplačana, in sicer iz katerega koli ukrepa kmetijske politike, če predpisi Unije ne določajo drugače, sicer mora pristojni organ takoj zahtevati vračilo v proračun. (2) Če stranka, ki mora vrniti sredstva, poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplača glavnica, nato obresti in končno stroški. 47.a člen (obročno plačilo dolga in odlog plačila) (1) Stranka lahko pred iztekom z odločbo določenega roka za vračilo sredstev pri agenciji vloži vlogo za obročno plačilo dolga iz naslova ukrepov kmetijske politike. (2) Najnižji skupni znesek dolga stranke, za katerega se dovoli obročno plačilo, je 500 eurov. (3) Na podlagi vloge stranke se lahko dovoli obročno plačilo dolga v treh trimesečnih obrokih. V tem primeru se nominalni znesek dolga razdeli na tri enake dele ali obroke, pri katerih se določi tudi datum njihove zapadlosti. (4) Če stranka zamudi s plačilom za kateri koli posamezni obrok, se dolg takoj izterja v celoti. Agencija v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo dolga, stranko opozori na posledice zamude. Zakonske zamudne obresti se obračunajo od dneva zapadlosti posameznega obroka do dneva plačila, če predpisi Unije ne določajo drugače. (5) Vloga za obročno plačilo dolga mora biti vložena na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani agencije. (6) Odlog plačila dolga iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike ni mogoč. 48. člen (neupravičeno izplačana sredstva pod določenim zneskom) O vračilu neupravičeno izplačanih sredstev ali odvzemu neutemeljeno dodeljenih upravičenj, ki ne presegajo zneska, določenega v skladu s predpisi Unije, se odločba ne izda. 2. Postopek za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja 49. člen (uporaba postopka) (1) Poseben upravni postopek za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja se uporablja za ukrepe v sektorju čebelarskih proizvodov iz SN SKP in ukrepe politike razvoja podeželja, razen za ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki so večletne, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in dobrobit živali. (2) Pri izvajanju ukrepov politike razvoja podeželja iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe 29. do 48. člena tega zakona razen določb: 31. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 34. člena za vloge iz odprtega javnega razpisa po prvi alineji prvega odstavka 51. člena tega zakona in 37. člena tega zakona. (3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se 56.b člen tega zakona uporablja samo za ukrepe iz prve alineje tretjega odstavka 23. člena tega zakona. 50. člen (čas in način vložitve vloge) (1) Če stranka vlogo pošilja po pošti, jo mora poslati s priporočeno pošiljko. Pri vlogi, ki je poslana s priporočeno pošiljko, se za čas vložitve šteje čas oddaje pošiljke na pošti. Kadar na priporočeni pošiljki čas oddaje pošiljke ni ugotovljen kljub poizvedbi na pošti, se šteje, da je vloga vložena kot zadnja na dan, ko je bila pošiljka oddana na pošti. Vloga poslana po pošti kot navadna pošiljka, se zavrže. (2) Kadar vlogo izroči stranka neposredno pri pristojnem organu, se za čas vložitve šteje čas prejema pošiljke v glavni pisarni pristojnega organa. (3) Vloga, ki se vloži v elektronski obliki, se šteje za vloženo takrat, ko njen sprejem samodejno evidentira informacijski sistem agencije za sprejem vlog. (4) Če sta dve ali več vlog vloženi istočasno in je vrstni red pomemben za dodelitev sredstev, se vrstni red prispelih vlog določi na podlagi objektivnega kriterija, določenega v predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona. 51. člen (oblike javnih razpisov) (1) V predpisu iz 10. člena tega zakona se določi vrsta javnega razpisa: odprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo po vrstnem redu oddaje vlog; delno odprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo v določenih časovnih obdobjih, ki se določijo v javnem razpisu, ali zaprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo sočasno. (2) Vloga za posamezni javni razpis se odobri: v odprtih javnih razpisih: po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor, če so le ta določena, do porabe sredstev; v delno odprtih javnih razpisih: na podlagi prejema popolnih vlog v posameznem časovnem obdobju in prejetih popolnih vlog v predhodnih časovnih obdobjih, ki niso bile odobrene zaradi pomanjkanja razpisanih sredstev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor in so razvrščene po vrstnem redu od najvišje do najnižje točkovane vloge, za katero so razpisana sredstva v celoti še na voljo. V predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se določi ravnanje s sredstvi, ki v posameznem časovnem obdobju ostanejo nerazdeljena, in z vlogami, ki v posameznem časovnem obdobju dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor, vendar razpisana sredstva niso več na voljo. V javnem razpisu se določijo časovna obdobja za prejem vlog; v zaprtih javnih razpisih: na podlagi popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor po vrstnem redu od najvišje do najnižje točkovane vloge, za katero so razpisana sredstva v celoti še na voljo. (3) Ne glede na tretjo alinejo prejšnjega odstavka se v podzakonskem predpisu iz 10. člena tega zakona lahko pri zaprtih javnih razpisih, s katerimi se ne dodeljujejo sredstva Unije, določi, da se sredstva razdelijo proporcionalno glede na delež doseženih točk od skupnega števila točk, glede na razpisana sredstva in glede na skupno vrednost zaprošenih sredstev. 51.a člen (razveljavitev javnega razpisa) (1) Javni razpis, ki je v nasprotju s predpisi Unije ali predpisi za njihovo izvrševanje, se razveljavi. (2) Sklep o razveljavitvi javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (3) Vloge, o katerih do razveljavitve javnega razpisa še ni odločeno, se s sklepom zavržejo. 52. člen (vloge) (1) Pri odprtem javnem razpisu se upošteva dopolnitev vloge, ne da bi bila stranka na dopolnitev pozvana, do zaprtja javnega razpisa, objavljenega na spletni strani ministrstva. Šteje se, da je bila vloga vložena takrat, ko je bila dopolnjena. (2) Pri delno odprtem javnem razpisu se vloge obravnavajo v okviru tistega časovnega obdobja, v katerem so popolne. Upoštevajo se vsebinske spremembe vloge, ki so poslane do zaključka časovnega obdobja, v katerem je prispela popolna vloga. (3) Pri zaprtem javnem razpisu se upoštevajo vsebinske spremembe vlog, ki so, ne da bi bila stranka na dopolnitev pozvana, poslane do zaprtja javnega razpisa. (4) Vloga, pri kateri obstaja sum na nepravilnost, kot to določajo predpisi Unije, ki urejajo zaščito finančnih interesov Unije, se ne obravnava sočasno z ostalimi vlogami ali po vrstnem redu oddaje vlog, sredstva, zaprošena s to vlogo, pa se štejejo za porabljena na tem javnem razpisu. Če se sum izkaže za neutemeljen, se vloga odobri, če so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona. Pristojni organ sum na nepravilnosti preveri najpozneje v enem letu od vložitve popolne vloge. (5) Uradna oseba o razlogih za sum iz prejšnjega odstavka napiše uradni zaznamek z utemeljitvijo. O obravnavi vloge po prejšnjem odstavku se stranka obvesti z obvestilom. (6) Stranka nima pravice do vpogleda v dokumente, ki so v zvezi s postopkom razjasnjevanja suma iz četrtega odstavka tega člena, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi postopka razjasnjevanja tega suma. (7) Vloga, pri kateri je treba postopek obravnave prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja, se ne obravnava sočasno z ostalimi vlogami ali po vrstnem redu oddaje vlog, sredstva, zaprošena s to vlogo, pa se štejejo za porabljena na tem javnem razpisu. (8) S predpisom iz 10. in 12. člena tega zakona se lahko določijo obvezne priloge, brez katerih se vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, in podrobnejši postopki za obravnavo vlog. (9) S predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se določijo dokazila glede meril za izbor vlog, brez katerih se vloga pri posameznem merilu oceni z nič točkami brez pozivanja na dopolnitev, in podrobnejši postopki za ocenjevanje vlog. 53. člen (odločba o pravici do sredstev) (1) Strankam, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za ta namen zagotovljena sredstva, pristojni organ izda odločbo o pravici do sredstev. (2) Ne glede na določbo 56. člena tega zakona se s predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona lahko določi, da se za posamezen ukrep stranki sredstva izplačajo na podlagi odločbe iz tega člena. 54. člen (sprememba obveznosti o pravici do sredstev) (1) Po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, lahko stranka vloži obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev. Če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev, pristojni organ strankinemu zahtevku za spremembo ugodi. (2) Pristojni organ v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero določi, da se spremeni obveznost. (3) V primeru, da pristojni organ ugotovi, da ni dosežen namen iz prvega odstavka tega člena, z odločbo strankin zahtevek za spremembo obveznosti zavrne. (4) Obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti iz prvega odstavka tega člena lahko stranka vloži dvakrat, če ima v odločbi o pravici do sredstev predvidenih več zahtevkov za izplačilo sredstev, pa največ tolikokrat, kot je v odločbi o pravici do sredstev predvidenih zahtevkov za izplačilo sredstev. 55. člen (odrek pravici do sredstev) (1) Če se stranka odreče pravici do sredstev iz odločbe iz 53. člena tega zakona, o tem pisno obvesti pristojni organ v roku, ki se določi s predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona in ne sme biti krajši od 30 dni. (2) Umik obvestila iz prejšnjega odstavka ni mogoč. (3) Pristojni organ v primeru iz prvega odstavka tega člena izda odločbo o odreku pravici do sredstev. (4) Pristojni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka odloči tudi, da je stranka izključena iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa, podukrepa ali operacije za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto, če to zahtevajo predpisi, ki urejajo skupno kmetijsko politiko. (5) Če so bila stranki sredstva že izplačana, pristojni organ v odločbi iz tretjega odstavka tega člena zahteva vračilo izplačanih sredstev in določi rok vračila izplačanih sredstev. Stranki se v primeru iz prejšnjega stavka zaračunajo zakonske zamudne obresti, ki tečejo od dneva izplačila sredstev. 56. člen (zahtevki za izplačilo) (1) Za izplačilo sredstev stranke vlagajo zahtevke, razen v primeru iz drugega odstavka 53. člena tega zakona. (2) Zahtevek, ki izpolnjuje pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, organ odobri in sredstva izplača na strankin transakcijski račun. Nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. (3) Če zahtevku stranke ni v celoti ugodeno, pristojni organ o zahtevku odloči z odločbo. (4) Zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne. (5) Če pristojni organ v primeru iz tretjega odstavka tega člena zavrne znesek, ki znaša do največ dva odstotka celotne vrednosti zahtevka ali zavrnjen znesek ne presega 250 eurov, lahko izda odločbo s skrajšano obrazložitvijo, ki vsebuje samo kratko obrazložitev strankinega zahtevka, sklicevanje na predpise, na podlagi katerih je bilo o zahtevku odločeno, in pravni pouk. V pravnem pouku pristojni organ stranko pouči o pravici do vložitve ugovora zoper tako odločbo in posledicah, če ugovora ne vloži, roku in organu za vložitev ugovora. Prav tako jo pouči, da bo v primeru, če ugovoru ne bo ugodeno, izdana odločba s polno obrazložitvijo. (6) Stranka lahko v primeru iz prejšnjega odstavka pri pristojnem organu, ki je odločil o zahtevku, vloži ugovor v petnajstih dneh od vročitve odločbe s skrajšano obrazložitvijo. Pristojni organ preveri navedbe stranke iz ugovora in izda odločbo. (7) Zoper odločbo, izdano na ugovor stranke, je dopustna pritožba. Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve odločbe, s katero je bilo odločeno o ugovoru stranke. Če stranka ugovora ne vloži, postane odločba s skrajšano obrazložitvijo dokončna in pravnomočna. 56.a člen (pridobivanje podatkov zaradi kontrole) Zaradi kontrole upravičenosti izplačil mora davčni organ na pisno zahtevo agencije v treh mesecih pridobiti in posredovati podatke iz poslovnih knjig, davčnih evidenc, knjigovodskih listin in druge dokumentacije upravičenca ali tretje osebe v zvezi z izvedbo sofinancirane dejavnosti. 56.b člen (informativna odločba) (1) Za ukrepe iz prve alineje tretjega odstavka 23. člena tega zakona se odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, če je za posamezni ukrep tako določeno s predpisom iz 12. člena tega zakona. (2) V primerih iz prejšnjega odstavka agencija izda informativno odločbo. (3) Če stranka ugotovi, da je izračun v informativni odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe vloži ugovor. Agencija preveri navedbe stranke in izda odločbo. (4) Če stranka zoper odločbo ne ugovarja, velja informativna odločba za dokončno odločbo. V tem primeru se šteje, da se je stranka odpovedala pritožbi. (5) Stranka lahko v 15 dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena vloži pritožbo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. (6) Odločbe in sklepi iz tega člena se vročajo v skladu s 37. členom tega zakona. 57. člen (črtan) 3. Postopek za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil 57.a člen (pogoji za kontrolorje) (1) Kontrolor v organizaciji za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona se v postopku za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil šteje za uradno osebo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in ima pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. (2) Kontrolor v postopku za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in o opravljeni kontroli sestavi zapisnik. 57.b člen (odločanje o skladnosti) (1) O skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil odloča organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. Organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona izda certifikat za kmetijske pridelke ali živila, za katere ugotovi skladnost, za pridelke ali živila, ki ne izpolnjujejo pogojev za skladnost, izdajo certifikata z odločbo zavrne. (2) Če pridelek ali živilo ne izpolnjuje več katerega od pogojev skladnosti postopkov za pridelavo in predelavo, predpisanih s tem zakonom in predpisi Unije, organizacija iz 92. člena tega zakona certifikat delno ali v celoti razveljavi. 57.c člen (ugovor) (1) Stranka lahko v 15 dneh od prejema certifikata ali odločbe iz prejšnjega člena vloži pisni ugovor na naslov organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. Ugovor se lahko vloži, če je bil pri izdaji certifikata ali odločbe napačno uporabljen materialni predpis oziroma sploh ni bil uporabljen, če je bilo dejansko stanje nepopolno ali napačno ugotovljeno ali če so podane kršitve pravil postopka v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. (2) Dejanja v postopku pred izdajo odločbe o ugovoru opravijo, v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17065:2012, člani komisije za obravnavanje ugovorov, ki jih imenuje organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. Člani komisije za obravnavanje ugovorov se štejejo za uradne osebe v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in imajo pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. Odločbo o ugovoru izda predstojnik organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. (3) Če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavrže. (4) Organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona o ugovoru odloči najpozneje v dveh mesecih od njegovega prejetja. (5) Zoper odločbo ali sklep o ugovoru ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. V. PROMET S KMETIJSKIMI PRIDELKI IN ŽIVILI 58. člen (promet s kmetijskimi pridelki in živili) (1) Kmetijski pridelki in živila so lahko v prometu po tem zakonu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisani način. (2) Če je kmetijski pridelek ali živilo namenjeno izvozu, je lahko, ne glede na prejšnji odstavek, proizveden in označen v skladu z naročilom kupca, če to predpisi dovoljujejo, vendar ne sme zavajati glede označb kmetijskih pridelkov in živil. (3) Pri ugotavljanju skladnosti kmetijskih pridelkov in živil, proizvedenih na območju držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), se upoštevajo listine o skladnosti, ki jih izdajo organizacije za ugotavljanje skladnosti držav članic EU. 58.a člen (pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov) (1) Pogodbe, katerih predmet je odkup surovega mleka, namenjenega predelavi, in se sklenejo med proizvajalcem mleka in odkupovalci oziroma predelovalci mleka, morajo izpolnjevati pogoje iz predpisov Unije in morajo biti sklenjene v pisni obliki. (2) Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše vlada. 58.b člen (javno naročanje živil) (1) Naročniki po predpisih o javnem naročanju so pri realizaciji javnih naročil, ki se nanašajo na živila, dolžni upoštevati delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, katerega višina izhaja iz predpisa, ki ureja zeleno javno naročanje. (2) Naročniki iz prejšnjega odstavka v roku treh mesecev po plačilu zadnjega računa, ki se nanaša na javno naročilo iz prejšnjega odstavka, pripravijo poročilo, iz katerega so za vsako leto realizacije javnega naročila razvidne količine vseh prejetih živil ter količine prejetih ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, vse izraženo v kilogramih. 59. člen (prepustitev uvoženih kmetijskih pridelkov ali živil v carinski postopek sprostitve blaga v prosti promet in veljavnost listin ter znakov, izdanih v tretjih državah) (1) Uvoženi kmetijski pridelki in živila iz držav, ki niso članice EU (v nadaljnjem besedilu: tretje države), se lahko prepustijo v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni v skladu s predpisi. (2) Če je za uvoz posameznih kmetijskih pridelkov in živil predpisan pregled kakovosti kmetijskih pridelkov in živil na mejnem prehodu ali na prvem vstopnem mestu, je treba za sprostitev uvoženih kmetijskih pridelkov oziroma živil v prosti promet pridobiti predhodno soglasje pristojne inšpektorice ali inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor). (3) Ne glede na prejšnji odstavek, za ekološke kmetijske pridelke in živila, skladnost pošiljke s certifikatom in izvirno potrdilo o kontrolnem pregledu za uvoz preveri in potrdi pristojni carinski organ. Če pristojni carinski organ pri opravljanju nadzora ugotovi, da k pošiljki ni priložen certifikat, so pa kmetijski pridelki in živila na označbi ali na spremni dokumentaciji označeni kot ekološka, ne dovoli uvoza in o tem obvesti pristojnega inšpektorja za hrano. (4) V Republiki Sloveniji veljajo listine o skladnosti in znaki skladnosti, izdani v tretjih državah, če so izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami. 60. člen (stroški postopka) (1) Za opravljanje uradnega nadzora kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ob uvozu v EU in izvozu iz EU, izdajo potrdila o kakovosti ter pregled kakovosti plača vlagatelj strošek postopka. (2) Strošek postopka iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na posebni vplačilni račun, skladno s predpisi, ki urejajo način plačevanja in razpolaganja z javnofinančnimi prihodki. (3) Minister predpiše višino stroškov postopka glede na vrsto in količino kmetijskih pridelkov in živil. 61. člen (registracija oziroma odobritev obratov, majhne količine in lokalni trg) (1) Fizične in pravne osebe, ki dajejo v promet kmetijske pridelke oziroma živila in so nosilci živilske dejavnosti v skladu s 3. točko 3. člena Uredbe 178/2002/ES, morajo biti registrirane oziroma odobrene v skladu s 6. členom Uredbe 852/2004/ES pri organu, pristojnem za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava), na podlagi česar se vpišejo v register obratov iz 152.a člena tega zakona. (2) Ne glede na prejšnji odstavek registracija oziroma odobritev ni potrebna za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik posameznik ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in daje v promet majhne količine kmetijskih pridelkov in živil, ki spadajo med primarne proizvode rastlinskega izvora v skladu z Uredbo 178/2002/ES, pri čemer fizična oseba ne sme biti hkrati registrirana kot nosilec živilske dejavnosti za enakovrstno dejavnost. (3) Majhne količine iz prejšnjega odstavka so količine, ki jih fizična oseba iz prejšnjega odstavka sama pridela in neposredno prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu ali maloprodajnim podjetjem, ki jih neposredno prodajajo končnemu potrošniku na lokalnem trgu. (4) Kot neposredna prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu se štejejo: prodaja na mestu pridelave, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, kot so premična stojnica in potujoča prodajalna, prodaja od vrat do vrat, prodaja na sejmih in prireditvah. (5) Lokalni trg je celotno območje Republike Slovenije. (6) Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister. 61.a člen (prodaja kmetijskih pridelkov) (1) Kmetijske pridelke, pridelane na kmetiji, lahko neposredno prodajajo končnemu potrošniku nosilec, člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v RKG in druge osebe, ki opravljajo delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo neposredno prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov končnemu potrošniku, če je nosilec ali član kmetije: samostojni podjetnik posameznik, registriran za prodajo kmetijskih pridelkov in vpisan v register obratov iz 152.a člena tega zakona za istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz 100. člena tega zakona, registriran za dopolnilno dejavnost prodaje kmetijskih pridelkov, ali zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za prodajo kmetijskih pridelkov in vpisani v register obratov iz 152.a člena tega zakona za istovrstne skupine kmetijskih pridelkov. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zaposleni na kmetiji in osebe, ki opravljajo delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja, ne smejo na kmetiji prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov končnemu potrošniku, če so hkrati tudi osebe iz prve ali tretje alineje prejšnjega odstavka. (4) Nosilec, člani kmetije, zaposleni na kmetiji in osebe, ki opravljajo delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja, smejo v okviru kmetijske dejavnosti prodajati kmetijske pridelke neposredno potrošniku le, če so pridelani na tej kmetiji. V.a VERIGA PRESKRBE S KMETIJSKIMI IN ŽIVILSKIMI PROIZVODI 61.b člen (plačilni roki) (1) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 − ZDLGPE) plačilni rok za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode ne sme biti daljši od 30 dni od dneva dostave ali prejema računa. V primeru redne dostave hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni od zadnje dostave ali od dneva prejema računa. Obdobje redne dostave lahko obsega največ en mesec. Plačilni roki za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode začnejo teči od dneva dostave ali od dneva prejema računa, v primeru redne dostave pa po koncu dogovorjenega roka, v katerem je bila opravljena dostava ali od dneva prejema računa, pri čemer se upošteva poznejši datum. (2) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 − ZDLGPE) plačilni rok za druge kmetijske in živilske proizvode ne sme biti daljši od 60 dni od dneva dostave ali prejema računa. V primeru redne dostave drugih kmetijskih in živilskih proizvodov plačilni rok ne sme biti daljši od 60 dni od zadnje dostave ali od dneva prejema računa. Obdobje redne dostave lahko obsega največ en mesec. Plačilni roki za druge kmetijske in živilske proizvode začnejo teči od dneva dostave ali od dneva prejema računa, v primeru redne dostave pa po koncu dogovorjenega roka, v katerem je bila opravljena dostava ali od dneva prejema računa, pri čemer se upošteva poznejši datum. (3) Hitro pokvarljivi kmetijski in živilski proizvodi iz prvega odstavka tega člena so: 1. proizvodi, ki bi zaradi svoje narave ali stopnje predelave lahko postali neprimerni za prodajo v 30 dneh po spravilu pridelka, proizvodnji ali predelavi; 2. sveže sadje in zelenjava iz Priloge I Uredbe 1308/2013/EU; 3. svež krompir; 4. mleko in mlečni izdelki, ki niso sterilizirani; 5. predpakirano in nepredpakirano sveže meso, mleto meso, mesni pripravki, drobovina in notranji organi; 6. nepredpakirani presni in pasterizirani mesni izdelki; 7. sveže ribe, raki in mehkužci; 8. jajca v lupini; 9. sveže gobe in zelišča; 10. predpakirani in nepredpakiran kruh in pekovsko pecivo; 11. nepredpakirani fini pekovski izdelki. (4) Drugačen dogovor o dolžini plačilnega roka iz tega člena je ničen. 61.c člen (izjeme pri plačilnih rokih) (1) Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačila: 1. kupca dobavitelju, kadar se taka plačila izvedejo v okviru šolske sheme na podlagi 23. člena Uredbe št. 1308/2013/EU, 2. oseb javnega prava, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo, v skladu s točko (b) četrtega odstavka 4. člena Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 48 z dne 23. 2. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/7/EU), 3. po pogodbah o dobavi med dobavitelji grozdja ali grozdnega mošta za proizvodnjo vina ter njihovimi neposrednimi kupci, pod pogojem: da so posebni plačilni pogoji za prodajne posle vključeni v standardne pogodbe, za katere so države članice na podlagi 164. člena Uredbe 1308/2013/EU pred 1. januarjem 2019 določile, da so zavezujoče, in če države članice to razširitev standardnih pogodb s tem datumom obnovijo brez večjih sprememb plačilnih pogojev v škodo dobaviteljev grozdja ali grozdnega mošta, in da so pogodbe o dobavi med dobavitelji grozdja ali grozdnega mošta za proizvodnjo vina in njihovimi neposrednimi kupci večletne ali postanejo večletne v skladu z Uredbo 1308/2013/EU. (2) Določbe prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se ne uporabljajo za: 1. posledice zamud pri plačilih in pravna sredstva iz Direktive 2011/7/EU in zakona, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, 2. primere, ko se kupec in dobavitelj dogovorita o klavzuli o porazdelitvi vrednosti v skladu z 172.a členom Uredbe 1308/2013/EU. (3) Ne glede na prvi in drugi odstavek prejšnjega člena je plačilni rok za grozdje ali grozdni mošt za proizvodnjo vina 30 dni od datuma dostave oziroma 30 dni od datuma določitve zneska za plačilo, pri čemer se upošteva poznejši datum. 61.č člen (veriga preskrbe s hrano) Veriga preskrbe s hrano vključuje pridelavo oziroma prirejo, predelavo, distribucijo, veleprodajo oziroma maloprodajo do končnega potrošnika in je trajnostno naravnana, saj s svojim obstojem in delovanjem vpliva na gospodarstvo, zdravje in okolje. 61.d člen (varuh) (1) Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano (v nadaljnjem besedilu: varuh) spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, objavlja primere dobrih poslovnih praks na spletni strani varuha in o tem obvešča javnost, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti. (2) Varuh priglasi Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence morebitna nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena ravnanja). (3) Varuh za vsake tri mesece v tekočem letu do petega dne v naslednjem mesecu poroča ministru in ministru, pristojnemu za trgovino, o svojih aktivnostih in stanju glede nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano. Varuh letno poroča vladi o primerih dobrih in slabih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano ter vladi predlaga sprejetje tistih ukrepov, ki pozitivno vplivajo na verigo preskrbe s hrano, pri čemer upošteva varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti. 61.e člen (imenovanje, razrešitev in financiranje varuha) (1) Varuha na predlog ministra in v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, po predhodnem posvetovanju z deležniki v verigi preskrbe s hrano, imenuje vlada za obdobje petih let. (2) Minister za varuha predlaga osebo, ki uživa strokovni in moralni ugled ter podporo deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Predlagani kandidat za varuha ne sme imeti funkcije v državnem organu, organu politične stranke ali organu sindikata ter ne sme biti član v organu upravljanja ali nadzora pravne osebe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane, niti ne sme biti kmet, samostojni podjetnik posameznik ali ustanovitelj ali družbenik v gospodarski družbi, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane. Glede nasprotja interesov ter daril se za varuha, tudi če ni javni uslužbenec, uporabljajo določbe predpisov, ki se uporabljajo za javne uslužbence. Za varuha je lahko imenovan kandidat: 1. ki je državljan Republike Slovenije; 2. ki obvlada uradni jezik; 3. ki ni pravnomočno obsojen na kazen zapora več kot enega leta; 4. ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju pridelave, predelave, distribucije ali prodaje kmetijskih ali živilskih proizvodov. (3) Varuh svoje delo opravlja nepoklicno. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen ter ravna častno in pošteno. (4) Vlada lahko na predlog ministra in v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, predčasno razreši varuha, če: 1. to sam zahteva; 2. trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svojega dela; 3. huje krši svoje obveznosti; 4. je bil v času trajanja mandata pravnomočno obsojen na kazen zapora več kot enega leta; 5. nastopi funkcijo v državnem organu, organu politične stranke ali organu sindikata, če postane član v organu upravljanja ali nadzora pravne osebe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo distribucijo ali prodajo hrane, ali če postane kmet, samostojni podjetnik posameznik ali ustanovitelj ali družbenik v gospodarski družbi, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane. (5) Varuh deluje na sedežu ministrstva, ki zagotavlja materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje. Varuh je upravičen do nagrade za svoje opravljeno delo in do povračila potnih stroškov. (6) Podrobnejše pogoje o delovanju in financiranju varuha predpiše vlada. 61.f člen (nedovoljena ravnanja) (1) Nedovoljena ravnanja so tista ravnanja, s katerimi kupec s svojo znatno tržno močjo, razvidno iz letnega prometa v skladu z 12. točko 3. člena tega zakona, še zlasti v razmerju do dobavitelja, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča dobavitelja. (2) Šteje se, da ima kupec znatno tržno moč, če letni promet, ki je ustvarjen v preteklem letu, s strani: 1. dobavitelja ne presega 2.000.000 eurov, s strani kupca pa presega 2.000.000 eurov; 2. dobavitelja presega 2.000.000 eurov, vendar ne presega 10.000.000 eurov, in s strani kupca presega 10.000.000 eurov; 3. dobavitelja presega 10.000.000 eurov, vendar ne presega 50.000.000 eurov, in s strani kupca presega 50.000.000 eurov; 4. dobavitelja presega 50.000.000 eurov, vendar ne presega 150.000.000 eurov, in s strani kupca presega 150.000.000 eurov; 5. dobavitelja presega 150.000.000 eurov, vendar ne presega 350.000.000 eurov, in s strani kupca presega 350.000.000 eurov. (3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe tega člena uporabljajo tudi za prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov s strani dobaviteljev, katerih letni promet ne presega 350.000.000 eurov, vsem kupcem, ki so javni organi. (4) Nedovoljena ravnanja so: 1. povračilo za storitve, ki niso bile opravljene, ali za storitve, ki so bile opravljene, vendar niso bile pisno in jasno vnaprej dogovorjene med strankama; 2. povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimaja oziroma izdelkov; 3. povračilo za skladiščenje ali razstavljanje ali postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, ali za omogočanje dostopnosti takih proizvodov na trgu, ali za stroške osebja za opremljanje prostorov, uporabljenih za prodajo proizvodov dobavitelja, razen če se dobavitelj in kupec jasno in nedvoumno vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati; 4. zaračunavanje stroškov popustov promocije, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov, razen če se dobavitelj in kupec pisno, jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati; 5. povračilo stroškov za sklenitev pogodbe; 6. prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve obstoječih prodajnih mest, širitev skladiščnih kapacitet, širitev distribucijskega omrežja in podobnih aktivnosti; 7. vračilo neprodanih hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov in proizvodov, katerih rok uporabe je še najmanj ena tretjina obdobja od dostave do zapadlosti, ne da bi kupec plačal za te neprodane proizvode ali ne da bi plačal za odstranitev teh proizvodov ali oboje, razen če je bilo vračilo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki niso hitro pokvarljivi, jasno in nedvoumno vnaprej dogovorjeno v pogodbi o dobavi ali v poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, katerih realizacijo je mogoče dokazati; 8. plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah; 9. redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti; 10. zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga; 11. nespoštovanje plačilnih rokov iz tega zakona; 12. neprevzemanje dogovorjenih količin izdelkov skladno z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 odstotkov; 13. pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih; 14. zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo po trgovinski blagovni znamki ali na zahtevo stranke in po strankinih specifikacijah; 15. pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema izdelkov z zahtevo po proizvodnji in dobavi izdelkov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive z blagovnimi znamkami proizvajalca; 16. zahteva kupca, da dobavitelj ne prodaja izdelkov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sam; 17. odpoved naročila hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov v tako kratkem roku, da za dobavitelja ni mogoče razumno pričakovati, da bo našel nadomestni način za trženje ali uporabo teh proizvodov; odpoved v roku, krajšem od 30 dni, se vedno šteje kot kratek rok; 18. diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga; 19. zahteva po plačilu za poslabšanje ali izgubo kmetijskih in živilskih proizvodov oziroma za oboje, do katerih pride v prostorih kupca ali po prenosu lastništva na kupca, kadar takšno poslabšanje ali izguba ni posledica malomarnosti ali krivde dobavitelja; 20. prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za naložene globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga naložena kazen zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj; 21. določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni; 22. prepoved odstopa terjatev; 23. zavrnitev pisne potrditve pogojev pogodbe o dobavi med kupcem in dobaviteljem, ali neizpolnjevanje obveznosti iz 61.g člena tega zakona glede pisne oblike oziroma obveznih sestavin pogodbe; 24. enostranska sprememba pogojev pogodbe o dobavi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki zadevajo pogostost, način, kraj, roke ali obseg dobave ali dostave kmetijskih in živilskih proizvodov, standarde kakovosti, plačilne pogoje ali cene, oziroma ki zadevajo opravljanje storitev; 25. protipravna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti dobavitelja s strani kupca v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost; 26. grožnje kupca s povračilnimi ukrepi (npr. umik proizvodov iz ponudbe, zmanjšanje naročenih količin proizvodov ali prekinitev določenih storitev, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, kot so trženje ali promocije proizvodov dobavitelja) oziroma izvedba takšnih ukrepov, če dobavitelj uveljavlja svoje pogodbene ali zakonske pravice, vključno z vložitvijo prijave pri organih iz 61.i člena tega zakona ali s sodelovanjem s temi organi med postopkom; 27. zahteva kupca po nadomestilu za stroške, nastale pri preučevanju prijave strank v zvezi s prodajo proizvodov dobavitelja, čeprav ne gre za malomarnost ali krivdo dobavitelja. (5) Na glede na 4. točko prejšnjega odstavka je celotno ali delno kritje stroškov popustov, s strani dobavitelja, za kmetijske in živilske proizvode, ki jih je kupec prodal v okviru promocije, prepovedano, razen če kupec pred promocijo, ki jo je začel, opredeli trajanje promocije in pričakovano količino kmetijskih in živilskih proizvodov, ki naj bi bili naročeni po znižani ceni. (6) Kadar kupec za primere nedovoljenih ravnanj iz 3. in 4. točke četrtega odstavka tega člena zahteva plačilo, kupec dobavitelju zagotovi pisno oceno plačil na enoto ali skupnih plačil ter pisno oceno stroškov in podlago za to oceno, ki je lahko v obliki cenika aktivnosti storitev ali cenika marketinških oziroma promocijskih aktivnosti. (7) Nedovoljena ravnanja iz četrtega odstavka tega člena pomenijo prevladujoče obvezne določbe, ki se uporabljajo za vsak primer, ki spada na področje uporabe nedovoljenih ravnanj, ne glede na pravo, ki bi se sicer uporabilo za pogodbo o dobavi med strankama. (8) Če pogodba vsebuje nedovoljena ravnanja, so takšna določila pogodbe nična. 61.g člen (pisnost pogodb) (1) Pogodbe v verigi preskrbe s hrano morajo biti sklenjene v pisni obliki in pred dobavo blaga ter vsebovati naslednje obvezne sestavine: 1. okvirna vrednost prometa in okvirni cenik blaga; 2. okvirna količino blaga in okvirni časovni razpored dobave blaga, če gre za blago iz prve alineje tretjega odstavka 61.b člena tega zakona; 3. trajanje pogodbe, ki se lahko sklene za določen ali nedoločen čas z določili o odpovedi; 4. podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih; 5. načine dobave blaga; 6. pravila, ki se uporabljajo za spremembo cene blaga, in 7. pravila, ki se uporabijo v primeru višje sile. (2) Ne glede na prejšnji odstavek pisne pogodbe niso obvezne, če vrednost pogodb med dvema subjektoma v posameznem koledarskem letu ne preseže 15.000 eurov, za ta del pa morajo biti izdane dobavnice ali odkupni blok, razen če dobavitelj od kupca zahteva sklenitev pisne pogodbe. (3) Za pogodbe iz 58.a člena tega zakona se ta člen ne uporablja. (4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo kadar sporazum o dobavi zadeva proizvode, ki jih član organizacije proizvajalcev, vključno z zadrugo, odda organizaciji proizvajalcev, katere član je dobavitelj, če statut te organizacije proizvajalcev ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo pogoji sporazuma o dobavi. 61.h člen (dolžno nadzorstvo) (1) Vodstveni ali nadzorni organ stranke iz 61.f člena tega zakona mora redno in strokovno izvajati nadzor nad vsemi subjekti podjetja tako, da oblikuje ustrezne delovne procese ter nadzoruje in preverja ravnanje podjetja, zaposlenih ter zunanjih sodelavcev podjetja, ki ravnajo v imenu podjetja, tako da ne pride do možnih kršitev 61.f člena tega zakona. (2) Vodstveni ali nadzorni organ odgovornost za izvajanje dolžnega nadzorstva iz prejšnjega odstavka ne more prenesti na drugo odgovorno osebo. 61.i člen (prijave) (1) Dobavitelji lahko vložijo prijave nedovoljenih ravnanj v Republiki Sloveniji pri Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence oziroma pri izvršilnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen dobavitelj ali pri izvršilnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen kupec, za katerega se sumi, da je izvajal nedovoljena ravnanja. Prijava se vloži pri izvršilnem organu, ki je pristojen za obravnavo nedovoljenih ravnanj iz 61.f člena tega zakona. (2) Organizacije proizvajalcev, druge organizacije dobaviteljev in združenja takšnih organizacij lahko vložijo prijavo iz prejšnjega odstavka na zahtevo enega ali več svojih članov ali, na zahtevo enega ali več članov njihovih članic organizacij, kadar ti člani menijo, da so prizadeti zaradi nedovoljenih ravnanj. Druge organizacije, ki predstavljajo dobavitelje, lahko na zahtevo dobavitelja in v njegovem interesu vložijo prijavo, in sicer pod pogojem, da so takšne organizacije neodvisne neprofitne pravne osebe. (3) Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence sprejme potrebne ukrepe za ustrezno zaščito identitete prijavitelja, članov ali dobaviteljev iz tega člena ter za ustrezno zaščito vseh drugih informacij, v zvezi s katerimi prijavitelj meni, da bi razkritje takih informacij škodovalo interesom prijavitelja, članov ali dobaviteljev. Prijavitelj opredeli morebitne informacije, v zvezi s katerimi zahteva zaupnost. (4) Če Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence po prejemu prijave iz prvega ali drugega odstavka tega člena meni, da ni zadostne podlage za obravnavo prijave, v roku, ki ni daljši od 30 dni po prejemu prijave, o tem obvesti prijavitelja. (5) Če Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence meni, da obstajajo zadostni razlogi za obravnavo prijave, zoper kupca uvede postopek in o tem obvesti prijavitelja. (6) Če Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotovi eno ali več nedovoljenih ravnanj iz 61.f člena tega zakona, od kupca zahteva, da z nedovoljenimi ravnanji preneha. 61.j člen (alternativno reševanje sporov) Varuh iz 61.e člena tega zakona lahko ne glede na pravico dobaviteljev do vložitve prijav nedovoljenih ravnanj iz 61.i člena spodbuja prostovoljno uporabo učinkovitih in neodvisnih mehanizmov alternativnega reševanja sporov, kakršna je mediacija, ki jo lahko sprožijo dobavitelji ali kupci z namenom rešitve sporov med dobavitelji in kupci v zvezi z uporabo nedovoljenih ravnanj s strani kupca. 61.k člen (sodelovanje med izvršilnimi organi) (1) Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence sodeluje na področju odpravljanja nepravilnosti v verigi preskrbe s hrano z drugim izvršilnimi organi držav članic in z Evropsko komisijo pri postopkih s čezmejno razsežnostjo, s tem namenom se: udeležuje sestankov v skladu z Direktivo 2019/633/EU, sprejme priporočila iz Direktive 2019/633/EU. (2) Ministrstvo in Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence skleneta dogovor o financiranju izvajanja aktivnosti Javne agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence iz tega člena, v kateri se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. Ta dogovor je sestavni del pogodbe o financiranju iz sedmega odstavka 172. člena tega zakona. 61.l člen (poročanje) (1) Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence vsako leto do 15. marca na svoji spletni strani objavi letno poročilo o svojih dejavnostih s področja nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, v katerem med drugim navede število obravnavanih ali zaključenih postopkov, prejetih prijav in število odprtih ali zaključenih postopkov v preteklem letu. Poročilo za vsak zaključeni postopek vsebuje kratek opis zadeve, rezultat postopka in po potrebi sprejeto odločitev, pri čemer veljajo zahteve glede zaupnosti iz tretjega odstavka 61.i člena tega zakona. (2) Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence do 15. marca vsako leto Komisiji pošlje poročilo o nedovoljenih ravnanjih v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Poročilo vsebuje zlasti vse ustrezne podatke o uporabi in izvrševanju določb tega poglavja v prejšnjem letu. 61.m člen (področje uporabe) (1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov, pri kateri je dobavitelj oziroma kupec ali pa oba ustanovljena v EU. (2) Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za storitve, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, če so izrecno navedene v tem poglavju. (3) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za sporazume med dobavitelji in potrošniki. VI. VARNOST ŽIVIL 62. člen (pristojni organ in uradni nadzor) (1) Pristojni organ, odgovoren za izvajanje predpisov Unije s področja varnosti živil neživalskega izvora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije ter varnosti živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, je uprava. (2) Uprava izvaja uradni nadzor nad varnostjo živil iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Unije, ki urejajo uradni nadzor. (3) Vlada sprejme predpise za zagotavljanje varnosti živil iz prvega odstavka tega člena. (4) Podrobnejše pogoje glede varnosti živil iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. 63. člen (mikrobiološka kontaminacija, ostanki pesticidov in onesnaževal v primarni pridelavi rastlinskega izvora) V primarni pridelavi morajo kmetijski pridelki in živila rastlinskega izvora, ob dajanju v promet ali uporabi glede mikrobiološke kontaminacije, ostankov pesticidov in onesnaževal v kmetijskih pridelkih in živilih rastlinskega izvora, izpolnjevati predpisane zahteve. VII. KAKOVOST IN OZNAČEVANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVIL, VARSTVO INTERESOV POTROŠNIKOV IN SHEME KAKOVOSTI 1. Kakovost kmetijskih pridelkov in živil ter varstvo interesov potrošnikov 64. člen (kakovost kmetijskih pridelkov in živil) (1) Kakovost kmetijskih pridelkov in živil po tem zakonu je skupek lastnosti in značilnosti, zaradi katerih kmetijski pridelki in živila zadostijo pričakovanja potrošnika. (2) Šteje se, da kmetijski pridelek ali živilo ustreza zahtevam iz prejšnjega odstavka, če ustreza predpisani in označeni kakovosti. (3) Uprava izvaja nadzor nad izvajanjem predpisanih zahtev kakovosti in označevanja kmetijskih pridelkov in živil. (4) Podrobnejše pogoje glede kakovosti kmetijskih pridelkov in živil predpiše minister. 65. člen (varstvo interesov potrošnikov) (1) Fizične in pravne osebe, ki dajejo v promet kmetijske pridelke in živila, morajo zagotavljati izpolnjevanje pogojev iz tega zakona in predpisov Unije, ki urejajo splošna načela in zahteve živilske zakonodaje v delu, ki se nanaša na varstvo interesov potrošnikov, predpisov Unije, ki urejajo zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom, ter predpisov Unije, ki urejajo sledljivost in označevanje gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO) ter določajo meje naključne ali nenamerne prisotnosti GSO v pridelkih in živilih. (2) Uprava izvaja uradni nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Unije, ki urejajo uradni nadzor. (3) Podrobnejše pogoje glede varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. (4) Podrobnejše pogoje glede zagotavljanja sledljivosti porekla in informacij o živilih iz prvega odstavka tega člena predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino. 66. člen (prepoved zavajanja) (1) Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih pridelkov in živil ter storitev, ki so povezane s kmetijsko dejavnostjo, ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb. (2) Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih pridelkov in živil se šteje za zavajajoče, če je v nasprotju s predpisom Unije, ki ureja zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom. (3) Označevanje, oglaševanje oziroma trženje storitev, ki so povezane s kmetijsko dejavnostjo, se šteje kot zavajajoče, če na kakršen koli način zavaja potrošnika ali bi ga utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na njegove odločitve glede uporabe storitev. Kot zavajajoča se šteje tudi uporaba besed oziroma besednih zvez, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost in uporabljajo pri označevanju, oglaševanju oziroma trženju storitev iz nekmetijske dejavnosti. (4) Če oglašuje ali trži kmetijske proizvode ali živila fizična ali pravna oseba, ki nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, mora določiti odgovorno osebo ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Če nima določene odgovorne osebe ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, se vročitev dokumentov opravi z javnim naznanilom v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. 67. člen (sodelovanje) Ministrstvo in Uprava sodelujeta z mednarodnimi organizacijami na področju kakovosti in varnosti živil ter varstva interesov potrošnikov po tem zakonu. 2. Prostovoljno označevanje 68. člen (prostovoljne označbe) (1) Prostovoljne označbe so navedbe posebnih lastnosti, postopkov pridelave in predelave ter drugih lastnosti kmetijskih pridelkov in živil, ki dopolnjujejo obvezno označevanje. (2) Kmetijski pridelki in živila so lahko označeni s prostovoljnimi označbami, če je za te označbe izdan certifikat in so vpisane v evidenco iz 148. člena tega zakona. (3) Izpolnjevanje pogojev preverja organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. (4) Podrobnejše pogoje in način prostovoljnega označevanja predpiše minister. 3. Sheme kakovosti a) Splošno 69. člen (sheme kakovosti) (1) Shema kakovosti pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil, ki presega predpisano kakovost, ali pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja, in je pomembna za pospeševanje proizvodnje višje ali posebne kakovosti, ki je tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika. (2) Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil po tem zakonu so: »dobrote z naših kmetij«, »izbrana kakovost«, »neobvezne navedbe kakovosti«, »ekološki«, »integrirani«, »višja kakovost«, »zajamčena tradicionalna posebnost«, »označba porekla« in »geografska označba« ter druge sheme kakovosti, priznane s predpisi Unije. (3) Izpolnjevanje pogojev iz shem kakovosti preverja organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona, razen za neobvezne navedbe kakovosti. b) Dobrote z naših kmetij 70. člen (dobrote z naših kmetij) (1) Kot »dobrote z naših kmetij« se lahko označijo kmetijski pridelki in živila, pridelana ali predelana na kmetiji po receptih, značilnih za kmečke izdelke, in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja. (2) Podrobnejše pogoje za pridobitev označbe, način pridelave, predelave ali recepture, kakovostne zahteve kmetijskega pridelka ali živila predpiše minister. ba) Izbrana kakovost in neobvezne navedbe kakovosti 70.a člen (izbrana kakovost) (1) Kmetijski pridelek ali živilo izbrane kakovosti je kmetijski pridelek ali živilo s posebnimi lastnostmi. (2) Posebne lastnosti iz prejšnjega odstavka se nanašajo na pridelavo, predelavo ali kakovost osnovnih surovin in temeljijo na objektivnih, merljivih in drugih merilih, zlasti na sestavi kmetijskega pridelka ali živila, načinu pridelave, kakovosti surovin, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu živali, prehrani živali, dolžini prevozne poti, hitrosti predelave surovin, obdelavi pri skladiščenju in prevozu ter poreklu osnovne surovine. (3) Posebne lastnosti in poreklo osnovne surovine iz prejšnjega odstavka se opišejo v specifikaciji, ki se priloži vlogi za priznanje označbe »izbrana kakovost«. (4) Poreklo osnovne surovine pomeni, da je jasno določeno: kje se izvajata pridelava in predelava za kmetijske pridelke oziroma živila rastlinskega izvora oziroma kje je žival rojena, rejena, zaklana, razsekana oziroma predelana. (5) Specifikacija za kmetijski pridelek ali živilo lahko poleg postopkov za pridelavo in predelavo vsebuje tudi zahteve, ki se nanašajo na pripravo za trg, skladiščenje, prodajo posredniku oziroma končnemu potrošniku oziroma druge zahteve pri trženju. (6) Pravne in fizične osebe morajo biti vključene v postopek ugotavljanja skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil iz 90. člena tega zakona za tiste postopke oziroma zahteve iz prejšnjega odstavka, ki jih izvajajo. (7) Pravne osebe in fizične osebe, ki pridobijo pravico do uporabe označbe »izbrana kakovost« za kmetijski pridelek oziroma živilo, s tem pridobijo tudi pravico do uporabe zaščitnega znaka »izbrana kakovost« za ta kmetijski pridelek ali živilo. (8) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko označeno z zaščitnim znakom »izbrana kakovost«, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona. (9) Postopek priznanja označbe »izbrana kakovost« in grafično podobo zaščitnega znaka »izbrana kakovost« predpiše minister. 70.b člen (neobvezne navedbe kakovosti) (1) Neobvezne navedbe kakovosti se nanašajo na značilnost ene ali več kategorij kmetijskih pridelkov ali živil ali na lastnost kmetovanja ali predelave, ki velja za določena območja in daje dodano vrednost proizvodu v primerjavi s podobnimi proizvodi. (2) Značilnosti kmetijskih pridelkov in živil z neobvezno navedbo kakovosti so predpisane s predpisi Unije. (3) Fizične in pravne osebe, ki uporabljajo neobvezne navedbe kakovosti, se vpišejo v evidenco iz 148. člena tega zakona. (4) Podrobnejše pogoje uporabe neobveznih navedb kakovosti predpiše minister v skladu s predpisi Unije. c) Ekološki in integrirani kmetijski pridelek ali živilo 71. člen (označevanje) (1) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko označeno z označbami »ekološki« ali »integrirani«, če je za kmetijski pridelek ali živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje pridelave in predelave, in če je pridelovalec oziroma predelovalka ali predelovalec (v nadaljnjem besedilu: predelovalec) vpisan v evidence pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil. (2) Z označbami iz prejšnjega odstavka se lahko označi tudi tisto kmetijsko gospodarstvo, ki je v celoti vključeno v kontrolo ekološke ali integrirane pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil. (3) Podrobnejše pogoje o označevanju integriranih kmetijskih pridelkov in živil ter kmetijskih gospodarstev, o pridelavi in predelavi ter načinu uporabe označb predpiše minister. (4) Podrobnejše pogoje o označevanju ekoloških kmetijskih pridelkov in živil ter kmetijskih gospodarstev ter načinu uporabe označbe predpiše vlada v skladu s predpisi Unije. 72. člen (ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo) (1) Ekološki kmetijski pridelek ali živilo je kmetijski pridelek ali živilo, pridelan in predelan po naravnih metodah in postopkih. (2) Podrobnejše pogoje glede ekološke pridelave in predelave, način kontrole glede na vrsto kmetijskega pridelka ali živila ter določbe, ki se nanašajo na nadzor, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona, predpiše vlada v skladu s predpisi Unije. 73. člen (integrirani kmetijski pridelek ali živilo) (1) Integrirani kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po metodah in postopkih integriranega načina kmetijske dejavnosti. (2) Integrirani način kmetijske dejavnosti je uravnotežena uporaba agrotehničnih in zootehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških, etoloških in toksikoloških dejavnikov. Pri tem imajo pri enakem gospodarskem učinku naravni ukrepi prednost pred fitofarmacevtskimi, veterinarsko-farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi. (3) Podrobnejše pogoje o tem, kaj se šteje za integrirano pridelavo in predelavo, in način kontrole glede na vrsto kmetijskega pridelka ali živila, predpiše minister. 74. člen (kontrola) Kontrolo pridelave in predelave ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov in živil, in izdajanje certifikatov ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov in živil, opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov in živil iz 92. člena tega zakona. d) Kmetijski pridelek ali živilo višje kakovosti 75. člen (kmetijski pridelek ali živilo višje kakovosti) (1) Kmetijski pridelek ali živilo višje kakovosti je kmetijski pridelek ali živilo, ki po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil, in od njihove kakovosti, če je ta predpisana. (2) Značilne lastnosti kmetijskega pridelka ali živila se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti in fizikalno kemične značilnosti ter način pridelave ali predelave. (3) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko označeno z označbo »višja kakovost«, če izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v evidenco iz 148. člena tega zakona. (4) Podrobnejše pogoje zaščite kmetijskih pridelkov ali živil z označbo višje kakovosti in način kontrole predpiše minister. e) Kmetijski pridelek ali živilo zajamčene tradicionalne posebnosti 76. člen (zajamčena tradicionalna posebnost) (1) Kmetijski pridelek ali živilo zajamčene tradicionalne posebnosti je kmetijski pridelek ali živilo, proizvedeno iz tradicionalnih surovin, ali z značilno tradicionalno sestavo ali načinom pridelave oziroma predelave, in izpolnjuje pogoje, določene s predpisi Unije. (2) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko označeno z označbo »zajamčena tradicionalna posebnost«, če izpolnjuje za to predpisane pogoje in je vpisan v evidenco iz 148. člena tega zakona. (3) Podrobnejše pogoje zaščite kmetijskih pridelkov ali živil z označbo zajamčene tradicionalne posebnosti in način kontrole predpiše minister v skladu s predpisi Unije. f) Kmetijski pridelek ali živilo z označbo porekla ali geografsko označbo 77. člen (označba porekla) (1) Označba porekla je ime regije, posebnega kraja ali v izjemnih primerih države, ki se uporablja za opis kmetijskega pridelka ali živila: s poreklom iz navedenih območij; katerega kakovost ali značilnosti so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki ter katerega pridelava, predelava in priprava za trg potekajo znotraj opredeljenega geografskega območja in ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi Unije, in je vpisan v evidenco iz 148. člena tega zakona. (2) Podrobnejše pogoje zaščite kmetijskih pridelkov ali živil z označbo porekla in način kontrole predpiše minister v skladu s predpisi Unije. 78. člen (geografska označba) (1) Geografska označba je ime regije, posebnega kraja ali v izjemnih primerih države, ki se uporablja za opis kmetijskega pridelka ali živila: s poreklom iz navedenih območij, ki ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki jih je mogoče pripisati navedenemu geografskemu poreklu, in katerega proizvodnja ali predelava in priprava za trg se opravljata znotraj opredeljenega geografskega območja in ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi Unije in je vpisan v evidenco iz 148. člena tega zakona. (2) Podrobnejše pogoje zaščite kmetijskih pridelkov ali živil z geografsko označbo in način kontrole predpiše minister v skladu s predpisi Unije. 79. člen (sodno varstvo pravic) Za kmetijske pridelke ali živila, ki se v skladu s tem zakonom in predpisi Unije zaščitijo kot označba porekla ali geografska označba, se za sodno varstvo pravic uporabljajo predpisi o industrijski lastnini. 4. Naravne mineralne vode 80. člen (naravna mineralna voda) (1) Z označbo »naravna mineralna voda« se lahko poimenuje voda, ki izvira iz določenega izvira in izpolnjuje pogoje glede fizikalnih, kemijskih, senzoričnih in mikrobioloških lastnosti, določenih s predpisi Unije, ter je vpisana v evidenco iz 148. člena tega zakona. (2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše, v skladu s predpisi Unije, minister v soglasju z ministrico ali ministrom, pristojnim za zdravje. 5. Postopek zaščite kmetijskih pridelkov ali živil in priznanja označbe naravna mineralna voda 81. člen (pristojnost) (1) Na področju zaščite kmetijskih pridelkov in živil z označbami višje kakovosti, izbrane kakovosti, zajamčene tradicionalne posebnosti, označbo porekla in geografsko označbo (v nadaljnjem besedilu: zaščita kmetijskih pridelkov in živil) ima ministrstvo naslednje naloge: vodi postopek zaščite ali prehodne nacionalne zaščite kmetijskih pridelkov; posreduje vloge na Evropsko Komisijo, sodeluje z Evropsko Komisijo in drugimi državami, kakor to določajo predpisi Unije; sodeluje s pooblaščenimi organi drugih držav; opravlja druge naloge s področja zaščite kmetijskih pridelkov. (2) Na področju priznanja označb naravnih mineralnih vod ima uprava naslednje naloge: vodi postopke za priznanje označb naravnih mineralnih vod; sodeluje z Evropsko komisijo; opravlja druge naloge s področja priznanja označb naravnih mineralnih vod. 82. člen (vloga) Postopek zaščite kmetijskih pridelkov in živil in priznanja označbe naravna mineralna voda, se začne na podlagi vloge, ki jo pridelovalec ali predelovalec ali njihova združenja, ki so vlagateljice ali vlagatelji (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), vložijo pri pristojnem organu iz prejšnjega člena. 83. člen (stroški) (1) V postopku zaščite kmetijskih pridelkov ali živil ali priznanja označbe naravna mineralna voda plačujejo vlagatelji stroške postopka. (2) Strošek postopka iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na posebni vplačilni račun, skladno s predpisi, ki urejajo način plačevanja in razpolaganja z javnofinančnimi prihodki. (3) Vrsto in višino stroškov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. 84. člen (vsebina vloge) (1) Vloga za zaščito kmetijskih pridelkov in živil ali za priznanja označbe naravna mineralna voda mora vsebovati: identifikacijske podatke (ime in priimek ali firmo, naslov ali sedež s hišno številko in EMŠO ali matično številko) o vlagatelju; dokazila o sestavi, lastnostih, izvoru ali načinu pridelave ali predelave kmetijskega pridelka in živila ali naravne mineralne vode ter druga potrebna dokazila. (2) Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge iz tega člena. 85. člen (odločba o označbi višje kakovosti ali priznanju označbe naravna mineralna voda) (1) Minister izda odločbo o zaščiti kmetijskega pridelka ali živila z označbo višje kakovosti, predstojnik Uprave pa odločbo o priznanju označbe naravna mineralna voda. (2) Ob neizpolnjevanju pogojev ali na vlogo vlagatelja minister izda odločbo o prenehanju zaščite kmetijskega pridelka ali živila z označbo višje kakovosti in predstojnik Uprave odločbo o prenehanju priznanja naravne mineralne vode. (3) Uprava v Uradnem listu Republike Slovenije objavi izrek odločbe o priznanju, spremembi ali prenehanju priznanja označbe naravne mineralne vode. 86. člen (prehodna nacionalna zaščita) (1) Minister izda odločbo o prehodni nacionalni zaščiti na območju Republike Slovenije za kmetijske pridelke ali živila z geografsko označbo, označbo porekla ali zajamčeno tradicionalno posebnostjo, če je vloga popolna in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Ta odločba velja do odločitve Evropske komisije o vpisu prehodno nacionalno zaščitenega kmetijskega pridelka ali živila v registre, ki jih vodi Evropska komisija. (2) Za posamezne prehodno nacionalno zaščitene kmetijske pridelke ali živila so v predpisu določeni način uporabe zaščitenega kmetijskega pridelka in živila, in rok, v katerem se morajo pridelovalci oziroma predelovalci prehodno nacionalno zaščitenega kmetijskega pridelka ali živila certificirati. (3) Med postopkom registracije kmetijskega pridelka ali živila pri Evropski komisiji, lahko vlagatelj vloži na ministrstvo vlogo, z utemeljeno zahtevo, za preklic že dodeljene prehodne nacionalne zaščite po prejšnjem odstavku. (4) Z vpisom v register Evropske komisije pridobi zaščiteni kmetijski pridelek ali živilo z geografsko označbo, označbo porekla in zajamčeno tradicionalno posebnostjo, pravico do uveljavljanja zaščite pred zlorabo ali poneverbo označbe v EU. Če kmetijski pridelek ali živilo, opredeljeno v predpisih Unije s področja zaščite geografskih označb in označb porekla ter zajamčene tradicionalne posebnosti, ni vpisano v register pri Evropski komisiji, izgubi tudi prehodno nacionalno zaščito. (5) Glede na pripombe Evropske komisije lahko ministrstvo, po dogovoru z vlagateljem, izda novo odločbo o prehodni nacionalni zaščiti kmetijskega pridelka ali živila. 87. člen (odločitev) Pristojni organ odloči o vlogi za zaščito kmetijskih pridelkov ali živil z označbo višje kakovosti, geografsko označbo, označbo porekla, zajamčeno tradicionalno posebnostjo ali za priznanje označbe naravna mineralna voda, v roku šestih mesecev od popolnosti vloge. 88. člen (zaščitni znak za kmetijski pridelek ali živilo) (1) Vlagatelj, ki pridobi pravico do uporabe označbe dobrote z naših kmetij, označbe višje kakovosti, označbe naravna mineralna voda, označbe za ekološki ali integrirani kmetijski pridelek ali živilo, in kmetijsko gospodarstvo, ki pridobi pravico do geografske označbe, označbe porekla ali zajamčene tradicionalne posebnosti, vloži pri ministrstvu vlogo za podelitev zaščitnega znaka za svoj kmetijski pridelek ali živilo in kmetijsko gospodarstvo. (2) Minister o vlogi iz prejšnjega odstavka odloči z odločbo. (3) Minister predpiše način podelitve zaščitnega znaka, grafično podobo zaščitnih znakov za vsako označbo iz prvega odstavka tega člena, način označevanja kmetijskih pridelkov in živil z zaščitnimi znaki, uporabo zaščitnih znakov ter nadzor nad uporabo zaščitnih znakov. 89. člen (črtan) VII.a DONIRANJE HRANE 89.a člen (doniranje hrane) (1) Doniranje hrane je brezplačno razdeljevanje hrane, ki izpolnjuje vse predpisane zahteve glede varnosti hrane v skladu z Uredbo 178/2002/ES. (2) Donatorji hrane so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane v verigi preskrbe s hrano in v svojem poslovnem procesu hrano darujejo posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane za humanitarne namene. (3) Posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so humanitarne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, ter javni zavodi s področja socialnih in varstvenih storitev, ki razdeljujejo donirano hrano upravičencem iz petega odstavka tega člena. (4) Donatorji hrane in posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so nosilci živilske dejavnosti v skladu z Uredbo 178/2002/ES, ki so odgovorni za varnost hrane, nadzor nad njo v skladu z Uredbo 178/2002/ES in izpolnjevanje splošnih pogojev o higieni hrane iz Uredbe 852/2004/ES ter so vpisani v register obratov iz 152.a člena tega zakona. (5) Upravičenci za prejem donirane hrane so: upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, prejemniki denarnih podpor in socialnih storitev v skladu s predpisi lokalnih skupnosti o sofinanciranju humanitarnih organizacij, invalidi, katerim vrsta invalidnosti povzroča socialno ogroženost oziroma osebe, za katere posrednik z veliko verjetnostjo oceni, da so potrebne pomoči. 89.b člen (tehnična oprema za doniranje hrane) (1) Ministrstvo za spodbujanje doniranja hrane posrednikom lahko sofinancira nakup tehnične opreme za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega člena. (2) Ministrstvo izvaja javne razpise za sofinanciranje iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. VIII. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI 90. člen (ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil) (1) Ugotavljanje skladnosti obsega: preverjanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil s predpisi; izdajanje listin o skladnosti (izjav o skladnosti, preizkusnih poročil, certifikatov ali drugih listin o skladnosti); izdajanje dovoljenj za uporabo semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki ni pridelan po postopku ekološke pridelave v skladu s predpisom Unije, ki ureja ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora. (2) Podrobnejše metode in postopke za ugotavljanja skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil ter vsebino listin o skladnosti predpiše minister, če niso določeni s predpisi Unije. (3) Podrobnejše metode in postopke za ugotavljanje skladnosti ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil ter vsebino listin o skladnosti predpiše vlada v skladu s predpisi Unije. 91. člen (organizacije za ugotavljanje skladnosti) (1) Za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev predstojnik Uprave določi: organizacije za kontrolo in za certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev; organizacije za senzorično ocenjevanje; uradne laboratorije; referenčne laboratorije. (2) Organizacije za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge iz 90. člena tega zakona kot javno pooblastilo. (3) Uradni nadzor organizacij iz prvega odstavka tega člena izvaja Uprava. 92. člen (organizacije za kontrolo in certificiranje) (1) Minister predpiše tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev, če niso določeni s predpisi Unije. (2) Organizacija, ki želi opravljati kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev, mora za opravljanje te dejavnosti vložiti vlogo na Upravo, z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev iz prejšnjega odstavka. Kadar predpisi Unije tako določajo, mora organizacija k vlogi predložiti akreditacijsko listino, ki jo je izdala Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki ima z Evropsko akreditacijo sklenjen sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij. (3) O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči predstojnik Uprave z odločbo. (4) Medsebojna razmerja med Upravo in organizacijo za kontrolo in certificiranje se uredijo s pogodbo. (5) Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju opravljanja kontrole in certificiranj kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev. 92.a člen (organizacija za kontrolo in certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov) (1) Certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov se izvaja v skladu s predpisi Unije, ki urejajo certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov. (2) Organizacija za kontrolo in certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: organizacija za certificiranje hmelja) je pristojni organ za certificiranje v skladu predpisi Unije, ki urejajo certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov. (3) Organizacija za certificiranje hmelja se določi v skladu s prejšnjim členom. (4) Organizacija za certificiranje hmelja poleg certificiranja pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov iz prve in druge alineje prvega odstavka 90. člena tega zakona kot javno pooblastilo opravlja še naslednje naloge: odobri in kontrolira centre za certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: center za certificiranje hmelja); imenuje osebe, ki izvajajo certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: oseba, ki izvaja certificiranje hmelja); vodi evidenci iz 149. in 150. člena tega zakona. (5) Organizacija za certificiranje hmelja odobri centre za certificiranje hmelja iz prve alineje prejšnjega odstavka na podlagi vloge pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki izpolnjuje organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje. Odobritev se odvzame, če center za certificiranje hmelja ne izpolnjuje več organizacijskih, tehničnih in kadrovskih pogojev, če ravna v nasprotju s predpisi ali na zahtevo centra za certificiranje hmelja, kar ugotovi organizacija za certificiranje hmelja z odločbo. (6) Organizacija za certificiranje hmelja na podlagi vloge centra za certificiranje hmelja z odločbo imenuje osebe, ki izvajajo certificiranje hmelja, če osebe izpolnjujejo predpisane pogoje glede usposobljenosti. Imenovanje se odvzame, če oseba ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, če ravna v nasprotju s predpisi ali na zahtevo te osebe, kar ugotovi organizacija za certificiranje hmelja z odločbo. (7) Če je organizacija za certificiranje hmelja hkrati pridelovalec hmelja, izvede certificiranje njenega pridelka hmelja vsako leto drug center za certificiranje hmelja, v prisotnosti pristojne inšpekcijske službe. (8) Če je center za certificiranje hmelja hkrati pridelovalec hmelja, izvede certificiranje njegovega pridelka hmelja vsako leto drugi center za certificiranje hmelja. (9) Oseba, ki izvaja certificiranje hmelja, ne sme opravljati posameznih opravil v postopku certificiranja pridelka hmelja, ki ga je pridelala kmetija, na kateri je vpisan kot nosilec ali član kmetije, ali pa so ga pridelali sorodniki v ravni črti ali sorodniki v stranski črti do vključenega drugega kolena. (10) Ceno certificiranja pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov nosijo pridelovalci hmelja, stroške odobritve centrov za certificiranje hmelja pa centri za certificiranje hmelja. (11) Minister predpiše organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje za centre za certificiranje hmelja, pogoje glede usposobljenosti za osebe, ki izvajajo certificiranje hmelja, podrobnejše določbe glede postopkov za odobritev ali odvzem odobritve centrov za certificiranje hmelja in imenovanje oseb, ki izvajajo certificiranje hmelja in način oblikovanja cene certificiranja pridelkov hmelja in hmeljnih proizvodov ter stroškov odobritve centrov za certificiranje hmelja. 93. člen (organizacije za senzorično ocenjevanje) (1) Minister predpiše tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za senzorično ocenjevanje, če niso določeni s predpisi Unije. (2) Organizacija, ki želi opravljati senzorično ocenjevanje, mora vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Upravo. (3) O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči predstojnik Uprave z odločbo. (4) Medsebojna razmerja med Upravo in organizacijo za senzorično ocenjevanje se uredijo s pogodbo. (5) Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju opravljanja senzoričnega ocenjevanja. 94. člen (uradni laboratoriji) (1) Uradni laboratorij opravlja naloge za potrebe uradnega nadzora. (2) Laboratorij, ki želi opravljati posamezne laboratorijske analize v okviru uradnega nadzora kot uradni laboratorij, mora za opravljanje te dejavnosti vložiti vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Upravo. (3) Izpolnjevanje predpisanih pogojev, dokazuje laboratorij z akreditacijsko listino, ki jo izda Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki ima z Evropsko akreditacijo sklenjen sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij. (4) O vlogi za določitev uradnega laboratorija odloči predstojnik Uprave z odločbo. (5) Medsebojna razmerja med Upravo in uradnim laboratorijem se uredijo s pogodbo. (6) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se lahko za namen uradnega nadzora za posamezni ukrep znotraj enega ali več kmetijskih trgov imenuje laboratorij, ki je organizacijska enota državnega organa, ki ima strokovna znanja na področju kmetijstva ali veterinarstva ali živilstva ter uporablja predpisane preizkusne metode za posamezne ukrepe. (7) Če laboratorij iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog za potrebe uradnega nadzora. 95. člen (referenčni laboratoriji) (1) Za zagotavljanje kakovosti in enotnosti rezultatov analiznega preizkušanja se skladno s predpisi Unije določijo referenčni laboratoriji. (2) Predstojnik Uprave z odločbo po uradni dolžnosti izmed uradnih laboratorijev v Republiki Sloveniji ali izmed drugih laboratorijev za posamezna področja, kjer to zahtevajo predpisi, določi najmanj en nacionalni referenčni laboratorij. (3) Medsebojna razmerja med nacionalnim referenčnim laboratorijem in Upravo se uredijo s pogodbo. (4) Če laboratorij iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog za potrebe referenčnega laboratorija. 96. člen (vzorčenje) (1) Za potrebe uradnega inšpekcijskega nadzora odvzame inšpektor vzorec. (2) Če stranka zahteva odvzem vzorca v pritožbene namene, se ta odvzame hkrati z inšpekcijskim vzorcem. Vzorec za pritožbene namene je last nosilca dejavnosti in se hrani pri nosilcu dejavnosti, če ni predpisano drugače. (3) Podrobnejše postopke in metode vzorčenja predpiše minister. 97. člen (stroški) Če se pri ugotavljanju skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil v prometu pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da kmetijski pridelki in živila niso v skladu s predpisanimi zahtevami, plača stroške laboratorijskega preizkušanja pravna ali fizična oseba, ki je dala ali ima neskladen kmetijski pridelek ali živilo v prometu. 98. člen (program) (1) Minister vsako leto sprejme program spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki obsega monitoring in ukrepe za izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, varnosti živil ter varstva interesov potrošnikov po tem zakonu. (2) Sredstva za izvajanje programa iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu ministrstva. IX. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI 99. člen (pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji) (1) Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, ki omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji. (2) Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. (3) Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti. (4) Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. (5) Delež dohodka iz prejšnjega odstavka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu. Voditi se mora ločena evidenca prihodkov iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji. (6) Na kmetiji se ne sme opravljati posamezna vrsta dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je nosilec ali član kmetije samostojni podjetnik posameznik, registriran za istovrstno dejavnost, ali zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za istovrstno dejavnost. (7) Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in podrobnejše pogoje predpiše vlada. 100. člen (nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji) Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije. 101. člen (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji) (1) Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobiti dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje). (2) V dovoljenju se določijo vrste dopolnilnih dejavnosti, ki se opravljajo na kmetiji, in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s tem zakonom, ime in priimek nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, KMG MID kmetije, matična številka dejavnosti in davčna številka nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji. (3) Če želi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji opravljati novo vrsto dopolnilne dejavnosti ali prenehati opravljati posamezno vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora na upravni enoti pridobiti dovoljenje oziroma odločbo o razveljavitvi dovoljenja. (4) Upravna enota vsako leto do 30. junija preverja izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 99. člena tega zakona za preteklo koledarsko leto. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora najkasneje do roka iz tega odstavka upravni enoti sporočiti podatek o letnem dohodku iz tretjega in četrtega odstavka 99. člena tega zakona. Če se letni dohodek ugotavlja kot dohodek, dosežen od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, podatka o letnem dohodku ni treba sporočati. Ministrstvo pridobi od davčnega organa podatke o članih kmečkega gospodinjstva, ki so pri davčnem organu priglasili obravnavo dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo. (5) Upravna enota po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja z odločbo razveljavi dovoljenje, če niso več izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona. Če upravna enota razveljavi dovoljenje za določeno vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji zaradi neizpolnjevanja pogojev, se dovoljenje za isto vrsto dopolnilne dejavnosti na tej kmetiji ne sme izdati še eno leto od dokončnosti odločbe o razveljavitvi dovoljenja. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji preneha veljati s smrtjo nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Član kmetije lahko to dopolnilno dejavnost opravlja do dokončnosti novega dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti, vendar ne dlje kot en mesec od smrti nosilca dopolnilne dejavnosti. X. KMETIJSKA OPRAVILA 102. člen (pravica do opravljanja kmetijskih opravil) (1) Kmetijsko opravilo je delovni proces ali vsakršna dejavnost, katere namen je opravljanje kmetijske dejavnosti. Kot kmetijsko opravilo se zlasti štejejo obdelava kmetijskih površin v kmetijske namene, gnojenje, shranjevanje in obdelava organskih gnojil, uporaba fitofarmacevtskih sredstev za kmetijske namene, delo s kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, obratovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov in njihovih črpalk, reja in oskrba živali, gonjenje, paša živali, postavitev in vzdrževanje pašnih sistemov v primeru nenadzorovane paše živali in podobno. (2) Kmetijska opravila se lahko, če to nujno terja vrsta delovnega procesa, vremenske razmere, višja sila ali izredne okoliščine, opravljajo ob vsakem času. 103. člen (neupravičeno oviranje) (1) Nihče ne sme neupravičeno ovirati ali omejevati opravljanja kmetijskih opravil. (2) Neupravičeno oviranje ali omejevanje kmetijskih opravil pomeni vsakršno fizično ali drugačno preprečevanje ali oteževanje nemotenega delovnega procesa kmetijskega opravila, zlasti postavljanje ovir, naprav ali sistemov, ki preprečujejo nemoten delovni proces kmetijskega opravila ali ga bistveno otežujejo. 104. člen (motnje) Kmetijsko opravilo ne pomeni nedovoljenih motenj zaradi nedopustnega vznemirjanja, prepovedanih imisij in emisij ter nedovoljenih posegov v prostor, če se izvaja v skladu s predpisi Unije, zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo kmetovanje, varstvo okolja in ohranjanje narave. 105. člen (akti občin) Občine morajo v predpisih in drugih aktih iz njihove pristojnosti upoštevati prepoved neupravičenega oviranja ali omejevanja opravljanja kmetijskih opravil in v ta namen določati pogoje, ki omogočajo opravljanje teh opravil na vseh kmetijskih zemljiščih in objektih, namenjenih opravljanju kmetijske dejavnosti znotraj območja občin. X.a ZAČASNO ALI OBČASNO DELO V KMETIJSTVU 105.a člen (splošno) (1) Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je začasna ali občasna oblika dela, za katero je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela za kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili. (2) Naročnik dela je lahko nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG, za katerega bo izvajalec opravljal določena dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu. (3) Izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je fizična oseba, ki opravlja delo po pogodbi iz prejšnjega odstavka. 105.b člen (pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu) (1) Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko opravlja na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je pogodba civilnega prava in pomeni izjemo od prepovedi iz drugega odstavka 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US). (2) Za začasno ali občasno delo v kmetijstvu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enaki obravnavi glede na spol, prepovedi dela otrok, delovnem času, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti, varstvu nekaterih kategorij delavcev glede prepovedi opravljanja del ter varstvu osebnih podatkov. Za začasno ali občasno delo v kmetijstvu se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. (3) V sporih med naročnikom dela in izvajalcem odloča sodišče splošne pristojnosti. 105.c člen (omejitev začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu) (1) Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko na posameznem kmetijskem gospodarstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 120 dni v enem koledarskem letu. (2) Naročnik ima lahko sklenjeno pogodbo o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu z več izvajalci za isto časovno obdobje. (3) Izvajalec lahko začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 90 dni v enem koledarskem letu. (4) Izvajalec lahko začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja pri več naročnikih dela hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisanih omejitev glede delovnega časa, odmorov in počitkov, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. 105.č člen (vodenje evidence) (1) Naročnik dela zaradi izvajanja nadzora inšpektorata, pristojnega za delo, dnevno vodi evidenco, ki obsega: osebno ime in naslov izvajalca, število opravljenih dni začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu in podatke o izrabi delovnega časa posameznega izvajalca, vključno s točnim časom prihoda na delo in odhoda z dela. (2) Naročnik dela mora hraniti evidenco iz prejšnjega odstavka pet let po izteku koledarskega leta, v katerem je bila pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu sklenjena, in jo na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled. 105.d člen (plačilo za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu) (1) Urna postavka izvajalca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od 4,79 eura bruto. (2) Višina najnižje bruto urne postavke se usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje januar do december preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in jo enkrat letno določi minister, pristojen za kmetijstvo, najpozneje do 1. aprila v koledarskem letu, ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (3) Naročnik dela je na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu dolžan izplačati izvajalcu plačilo za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu v 15 dneh po opravljenem delu. (4) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, da je pogodba sklenjena za več kot mesec dni, izplačilo izvajalcu izvede do 15. v mesecu za pretekli mesec. 105.e člen (prispevki) (1) Delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu se šteje kot delo v okviru drugega pravnega razmerja, za katero je naročnik dolžan izvajalca vključiti v obvezna socialna zavarovanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ter obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, se od pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu poseben davek ne plača. XI. ZDRUŽEVANJE 106. člen (združevanje) (1) Za uresničevanje ciljev kmetijske politike iz 2. člena tega zakona se spodbuja prostovoljno proizvodno ali poslovno združevanje kmetijskih gospodarstev v zadrugah in drugih združenjih. (2) Pogoji in merila, ki jih morajo izpolnjevati organizacije iz prejšnjega odstavka za uveljavljanje spodbud in podpor organiziranju, usposobljenosti za izvajanje ukrepov kmetijske politike in določanja prednosti pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike, se določijo v predpisih in drugih aktih, ki na podlagi tega zakona urejajo ukrepe kmetijske tržno cenovne politike in razvoja podeželja. 107. člen (organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev) (1) Organizacija proizvajalcev je pravna oseba ali jasno organizacijsko opredeljen del pravne osebe, registrirane v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki povezuje proizvajalce kmetijskih pridelkov iz sektorja, določenega s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov. (2) Člani organizacije proizvajalcev so lahko: proizvajalci kmetijskih pridelkov iz sektorja iz prejšnjega odstavka, pravne osebe, ki so registrirane v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki združujejo proizvajalce kmetijskih pridelkov iz prejšnje alineje, in osebe, ki niso proizvajalci kmetijskih pridelkov iz sektorja iz prejšnjega odstavka, če je to dovoljeno s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov. (3) Če je član organizacije proizvajalcev pravna oseba iz druge alineje prejšnjega odstavka, se za namen priznanja pri ugotavljanju pogojev glede članstva preverjajo pogoji, ki jih izpolnjujejo posamezni proizvajalci kmetijskih pridelkov, ki jih ta pravna oseba združuje. (4) Če je organizacija proizvajalcev del pravne osebe, jo zastopa zakoniti zastopnik pravne osebe. (5) Organizaciji proizvajalcev se status prizna, če izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, pogoje glede števila članov, obsega oziroma vrednosti pridelave ter pogoje, ki so za posamezen sektor določeni v predpisih Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov. (6) O priznanju statusa organizacije proizvajalcev na predlog stranke odloči minister. Če organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo status odvzame. (7) Za začasen odvzem statusa organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, je v sektorju sadja in zelenjave pristojen inšpektorat, pristojen za kmetijstvo. (8) Podrobnejše pogoje iz petega odstavka tega člena ter podrobnejše postopke iz šestega in sedmega odstavka tega člena predpiše minister. (9) Združenje organizacij proizvajalcev po tem zakonu je pravna oseba, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki povezuje priznane organizacije proizvajalcev iz sektorja iz prvega odstavka tega člena. (10) Ne glede na prejšnji odstavek je združenje organizacij proizvajalcev lahko jasno organizacijsko opredeljen del pravne osebe, če je to dovoljeno s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov. (11) Člani združenja organizacij proizvajalcev so lahko: priznane organizacije proizvajalcev iz sektorja iz prvega odstavka tega člena; osebe, ki niso priznane organizacije proizvajalcev iz sektorja iz prvega odstavka tega člena, če je to dovoljeno s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov. (12) Če je združenje organizacij proizvajalcev del pravne osebe, jo zastopa zakoniti zastopnik pravne osebe. (13) Združenju organizacij proizvajalcev se status prizna, če izpolnjuje pogoje iz devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena, pogoje glede števila članov in pogoje, ki so za posamezen sektor določeni v predpisih Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov. (14) O priznanju statusa združenja organizacij proizvajalcev na predlog stranke odloči minister. Če združenje organizacij proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, mu minister z odločbo status odvzame. (15) Za začasen odvzem statusa združenja organizacij proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, je v sektorju sadja in zelenjave pristojen inšpektorat, pristojen za kmetijstvo. (16) Podrobnejše pogoje iz trinajstega odstavka tega člena ter podrobnejše postopke iz štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena predpiše minister. 107.a člen (skupine proizvajalcev za skupno trženje) (1) Skupina proizvajalcev za skupno trženje je oblika združevanja kmetijskih gospodarstev oziroma drugih proizvajalcev v kmetijstvu, živilstvu oziroma gozdarstvu, ki je pravna oseba ali jasno organizacijsko opredeljen del pravne osebe, registrirane v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki je namenjena povezovanju, ni vezana na pravila za sektorsko povezovanje organizacij proizvajalcev in katere cilj je prilagajati proizvodnjo in obseg proizvodnje zahtevam trga s skupnim trženjem blaga. (2) O priznanju statusa skupine proizvajalcev za skupno trženje na predlog stranke odloči minister. Če skupina proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo odvzame status skupine proizvajalcev za skupno trženje. (3) Podrobnejše pogoje za priznavanje skupin proizvajalcev za skupno trženje predpiše minister. 107.b člen (skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti) (1) Skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti je pravna oseba, ki povezuje proizvajalce kmetijskih pridelkov oziroma živil oziroma druge osebe, vključene v izvajanje shem kakovosti, s ciljem načrtovanja in usklajevanja proizvodnje s povpraševanjem, povečevanja konkurenčnosti, pospeševanja organiziranosti verige preskrbe s hrano in izvajanja promocije shem kakovosti. (2) O priznanju statusa skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti na predlog stranke odloči minister. Če skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo odvzame status skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti. (3) Podrobnejše pogoje za priznavanje skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti predpiše minister. 108. člen (medpanožne organizacije) (1) Medpanožne organizacije po tem zakonu sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in vsaj eno od naslednjih faz dobavne verige: predelavo proizvodov iz enega ali več sektorjev ali trgovino z njimi, vključno z njihovo distribucijo, za katere je medpanožna organizacija priznana v skladu s predpisi Unije, z namenom usklajevanja interesov potrošnikov in članov organizacij. Medpanožne organizacije se same ne ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trgovino, razen, če ni s predpisi Unije drugače določeno. (2) O priznanju medpanožne organizacije na predlog organizacije odloča minister. (3) Kmetijske pridelke ali živila ali skupine kmetijskih pridelkov ali živil, za katere se lahko prizna medpanožna organizacija, posebne pogoje, ki veljajo za priznanje medpanožne organizacije določenega kmetijskega pridelka ali živila ali skupine kmetijskih pridelkov ali živil, postopek za priznanje ali odvzem, nadzor nad delovanjem medpanožnih organizacij, predpiše minister. 109. člen (razširitev obveznosti na nečlane) (1) Na predlog priznane organizacije proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije, ki se šteje za reprezentativno, se določena pravila, ki jih je sprejela ta organizacija, s predpisom vlade lahko začasno, najdlje za eno leto, razširijo tudi na druge kmetijske proizvajalce ali nosilce predelave in prodaje določenih kmetijskih pridelkov ali živil, ki niso člani te organizacije, če je to nujno za učinkovito uresničevanje tržne ureditve. (2) Za reprezentativno organizacijo proizvajalcev ali reprezentativno medpanožno organizacijo se šteje organizacija, ki izpolnjuje predpisane pogoje, zlasti glede obsega proizvodnje, območja delovanja in števila članov. (3) Podrobnejše pogoje glede reprezentativnosti predpiše vlada. 110. člen (strojni krožki) (1) Za učinkovitejšo rabo kmetijske in gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih zmogljivosti lahko kmetijska gospodarstva ter nosilci ali člani kmetije in lastniki gozdov ustanovijo strojni krožek, preko katerega lahko izvajajo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. (2) Strojni krožek iz prejšnjega odstavka je pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva, ki pri storitvah s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo opravlja predvsem informiranje, spodbujanje izvajanja storitev ter povezovanje izvajalcev in naročnikov storitev. Strojni krožek vodi evidence o opravljenih storitvah posameznega člana strojnega krožka. (3) Minister predpiše seznam kmetijske in gozdarske mehanizacije iz prvega odstavka tega člena ter osnove za katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije. 111. člen (črtan) XII. KMETIJSKA IN GOZDARSKA MEHANIZACIJA TER OPREMA 112. člen (pogoji uporabe) (1) Zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi morajo uporabnice ali uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) določene kmetijske in gozdarske mehanizacije ter opreme, za katere ne veljajo predpisi o varnosti in zdravju pri delu, izpolnjevati predpisane pogoje za varno delo in biti za to ustrezno usposobljeni. (2) Ustrezno usposobljenost iz prejšnjega odstavka dokazuje potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu z določeno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo, ki ga izda organizacija, ki je usposobljena za usposabljanje s področja varnega dela, ki jo določi minister. (3) Usposabljanje, izvajanje preizkusov znanja in izdajanje potrdil iz drugega odstavka se izvaja kot javno pooblastilo. (4) Izbira izvajalca za izvajanje nalog iz tega člena se opravi na podlagi javnega razpisa. Po opravljenem javnem razpisu, minister z odločbo določi organizacije iz drugega odstavka in z njimi sklene pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja. Seznam teh organizacij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (5) Če organizacija iz prejšnjega odstavka preneha izpolnjevati predpisane pogoje, se ji odvzame javno pooblastilo. (6) Za posamezno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo minister lahko predpiše pogoje za varno delo, program usposabljanja uporabnikov in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za izvajanje programa usposabljanja uporabnikov. XIII. JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU KMETIJSTVA 1. Skupne določbe 113. člen (opredelitev) (1) Javna služba na področju kmetijstva je s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja posamezna področja javnih služb v kmetijstvu, določena dejavnost, pri izvajanju katere ima izvajalec v javnem interesu posebne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: obveznosti javne službe). (2) Za javne službe na področju kmetijstva se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, če ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. (3) Kadar je izvajanje javne službe na področju kmetijstva povezano tudi z razmerji javno-zasebnega partnerstva, se za ta razmerja uporabljajo določbe zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo. (4) Način izvajanja posamezne javne službe na področju kmetijstva predpiše vlada v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja posamezna področja javnih služb v kmetijstvu, ter zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. (5) Za javne službe, ki se izvajajo na podlagi mednarodnih pogodb ali drugih aktov, ki jih je sprejela ali k njim pristopila Republika Slovenija, predpiše vlada način izvajanja teh javnih služb tudi v skladu s temi mednarodnimi akti. 114. člen (obveznosti javne službe) (1) Obveznosti javne službe na področju kmetijstva so: trajno in nepretrgano opravljanje dejavnosti in izvajanje storitev; omogočanje storitev za vsako fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo po tem zakonu ali izkaže pravni interes; izvajanje storitev po določenem programu; izvajanje storitev po določeni ceni. (2) Zakon lahko določi tudi druge obveznosti javne službe. (3) Obveznosti posamezne javne službe se lahko podrobneje uredijo s predpisom vlade ali s koncesijskim aktom, razen če z drugimi predpisi ni določeno drugače. (4) Če izvajalec javne službe ne zagotovi storitve javne službe osebi, kateri jo je dolžan zagotoviti, ali ne zagotovi storitev po predpisani ceni in drugih predpisanih pogojih, lahko uporabnik storitve od ministrstva zahteva, da odloči o uporabnikovi pravici z odločbo v upravnem postopku in z njo izvajalcu javne službe naloži ustrezno ravnanje. 115. člen (izvajalci javnih služb) Javne službe na področju kmetijstva lahko izvajajo javni zavodi, katerih ustanoviteljice so Republika Slovenija, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) ali občina, lahko pa jih izvaja tudi zbornica ali pa se za njihovo izvajanje podeli koncesija v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. 115.a člen (izbira izvajalcev javne službe z javnim razpisom) (1) Izvajalec javne službe na področju kmetijstva se izbere z javnim razpisom za obdobje največ sedmih let. (2) O izbiri izvajalca javne službe odloči minister z odločbo. (3) Z izvajalcem javne službe sklene minister pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja. 115.b člen (neposredno imenovanje izvajalcev javnih služb) (1) Ne glede na prejšnji člen javni razpis ni potreben: za področja javnih služb kmetijskega svetovanja, ki jih opravlja zbornica z javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica je, in za področja javnih služb strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin in nalog genske banke ter za področje državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih, za katera so ustanovljeni javni zavodi, za področje javne službe strokovnih nalog v živinoreji, ki jih opravljajo javni zavodi oziroma zbornica z javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica je. (2) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati naslednje pogoje: njegovi strateški cilji so enaki ciljem javne službe; pri opravljanju javne službe upošteva javni interes; na trgu izvaja manj kot 20 odstotkov dejavnosti, ki je predmet javne službe. (3) Ministrstvo pozove izvajalce iz prvega odstavka tega člena k predložitvi vloge in pred imenovanjem poleg pogojev iz prejšnjega odstavka preveri tudi izpolnjevanje pogojev in usposobljenost za izvajanje javne službe iz 113., 114., 120. in 121. člena tega zakona. (4) Če so izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena, minister z odločbo imenuje izvajalca javne službe in z njim sklene pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja in financiranje v določenem obdobju. (5) Če izvajalec javne službe ne izpolnjuje več pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, minister določi rok, v katerem mora izvajalec izpolniti zahtevane pogoje. Če izvajalec teh pogojev še vedno ne izpolni, minister prekliče imenovanje. Minister prekliče imenovanje tudi v primerih hujših kršitev določb pogodbe iz prejšnjega odstavka ali goljufije. (6) Imenovanje lahko preneha tudi sporazumno, kadar s tem soglašata minister in izvajalec javne službe. 116. člen (financiranje javne službe) (1) Javna služba na področju kmetijstva se financira iz: delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno storitev; proračuna Republike Slovenije in občin; drugih virov. (2) Republika Slovenija financira ali subvencionira posamezne storitve javne službe v kmetijstvu v skladu s programom te javne službe. (3) Izvajalci javnih služb morajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije za financiranje programa javnih služb nameniti le za izvajanje programa javne službe. 117. člen (cene storitev javne službe) (1) Uporabniki storitev javne službe na področju kmetijstva v celoti plačujejo ceno posamezne storitve, lahko pa se cene za posamezne storitve za uporabnike tudi subvencionirajo tako, da uporabniki plačujejo del cene ali da so za uporabnike storitve brezplačne. (2) Minister predpiše cene storitev posamezne javne službe na področju kmetijstva ter višino in vir za subvencioniranje cen iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in tem zakonom. (3) Cene storitev javne službe so lahko nižje ali enake cenam primerljivih storitev na trgu. 118. člen (program javne službe) (1) Vlada predpiše večletni program posamezne javne službe na področju kmetijstva, s katerim določi prioritetne usmeritve in cilje javne službe v večletnem obdobju, če ni drugače določeno z drugim zakonom. (2) Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se programu dela javne službe, na katerega da soglasje ministrstvo, na letni ravni določi zlasti: vrsta in obseg storitev javne službe; način izvajanja storitev javne službe, skladno z določbami iz 115.a in 115.b člena tega zakona; način spremljanja rezultatov storitev javne službe; obseg in način financiranja ali subvencioniranja posameznih storitev javne službe. (3) Če minister do začetka tekočega leta ne izda soglasja k letnemu programu dela in finančnemu načrtu posrednega uporabnika proračuna, se financiranje javne službe začasno nadaljuje na podlagi finančnega načrta za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. Za začasno financiranje javne službe se smiselno uporabijo določbe zakona o javnih financah v delu, ki se nanašajo na začasno financiranje države. Minister o začasnem financiranju odloči s sklepom. (4) Ne glede na prejšnji odstavek se financiranje teh služb po preteku rokov za posredovanje programa dela in finančnega načrta ali v primeru, če program dela in finančni načrt nista pripravljena v skladu s posredovanimi izhodišči ministrstva, nadaljuje v obsegu, ki ga določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. 119. člen (nadzor nad izvajanjem javne službe) (1) Strokovni nadzor nad vsebino izvajanja javne službe in nadzor nad izvajanjem programa ter nadzor nad porabo javnih sredstev pri izvajanju javne službe opravlja ministrstvo. (2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja inšpektorat, pristojen za kmetijstvo. (3) Ministrstvo nadzoruje delo izvajalca javne službe tako, da lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela javne službe. Za izvedbo nadzora nad izvajalcem javne službe lahko minister imenuje komisijo. (4) Predstojnik izvajalca javne službe mora ministrstvu redno in tudi na njegovo posebno zahtevo poročati o delu javne službe. (5) Če je za opravljanje javne službe imenovan izvajalec v skladu s 115.b členom tega zakona, se javna služba izvaja v posebni notranji organizacijski enoti in: izvaja naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi, programom dela in finančnim načrtom, ki se sprejme v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, pripravi osnutek programa dela v skladu z izhodišči, ki mu jih posreduje ministrstvo, ministrstvu poroča o izvajanju programa in finančnega načrta ter drugih vprašanjih, ki se nanašajo na delo javne službe, sodeluje z ministrstvom in drugimi izvajalci javnih služb, razvojno-strokovnih nalog ali raziskovalnega dela, če je to opredeljeno v programih dela oziroma jim je z obveznim navodilom ministra naloženo, da skupno opravijo določeno nalogo. 120. člen (pogoji za opravljanje javne službe) Minister lahko predpiše za posamezno javno službo na področju kmetijstva pogoje glede prostorov, opremljenosti in kadrov, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe. 121. člen (osebe, ki izvajajo naloge javne službe) (1) Strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe na področju kmetijstva lahko opravljajo le osebe, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljene za opravljanje dela na določenem delovnem mestu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s predpisi. (2) V izvajanje storitev javne službe na področju kmetijstva je lahko vključen pripravnik. Pripravnik je oseba, ki prvič sklene delovno razmerje, ki ustreza njegovi smeri in stopnji strokovne izobrazbe ter se usposablja za samostojno delo. Pripravnik se sprejme v delovno razmerje za določen čas trajanja pripravniške dobe. (3) Podrobnejše pogoje glede strokovne izobrazbe in drugih zahtev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko opravlja strokovno delo pri izvajanju javne službe na področju kmetijstva, predpiše minister. (4) Oseba, ki opravlja strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe v neposrednem stiku z uporabniki storitev javne službe, mora obvladati in uporabljati slovenski jezik, na dvojezičnih območjih pa tudi jezik narodnosti. (5) Osebi, ki pri opravljanju strokovnega dela v okviru izvajanja storitev javne službe pride v stik z okuženo živaljo, rastlino ali drugimi predmeti, s katerimi se lahko prenese kužno obolenje ali zastrupitev, se prizna morebitna okužba s to boleznijo za poklicno obolenje, če gre za dokazano trajno obolenje zaradi stika s to živaljo, rastlino ali drugimi predmeti. 2. Področja javnih služb 122. člen (področja javnih služb in podporne naloge) (1) Javne službe na področju kmetijstva po tem zakonu so: 1. kmetijsko svetovanje; 2. strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin; 3. strokovne naloge v živinoreji; 4. ohranjanje in trajnostna raba genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: naloge genske banke); 5. državna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih; 6. svetovanje v čebelarstvu. (2) Javne službe na področju kmetijstva lahko vključujejo tudi naslednje podporne naloge: strokovno-tehnično koordinacijo, administrativno-tehnične naloge in usposabljanje zaposlenih, ki izvajajo javno službo, ter druge tehnične in organizacijske naloge, ki so potrebne za izvedbo teh javnih služb. 123. člen (kmetijsko svetovanje) Naloge na področju kmetijskega svetovanja so zlasti: svetovanje v zvezi s tehnološkim, gospodarskim in okoljevarstvenim področjem opravljanja kmetijske dejavnosti; svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načrtov za kmetijska gospodarstva; svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike; svetovanje in pomoč pri organizaciji in delovanju rejskih organizacij, organizacij pridelovalcev in drugih oblik proizvodnega združevanja kmetijskih pridelovalcev; svetovanje na področju kmetijskih in s kmetijstvom povezanih predpisov. 124. člen (strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin) (1) Strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin so zlasti: selekcija; žlahtnjenje; introdukcija; ekološka rajonizacija sort kmetijskih rastlin; zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin; tehnologija pridelave; ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za predelavo. (2) Strokovne naloge iz prejšnjega odstavka se lahko opravljajo po področjih proizvodnje kmetijskih rastlin. 125. člen (strokovne naloge v živinoreji) Strokovne naloge v živinoreji so zlasti: reprodukcija; selekcija; ocenjevanje plemenske vrednosti; ugotavljanje proizvodnih oziroma delovnih sposobnosti; rodovništvo; izvajanje skupnega temeljnega rejskega programa; razvojno raziskovalne naloge s področja izvajanja rejskih programov za potrebe skupnega temeljnega programa; ugotavljaje delovnih sposobnosti kopitarjev na tekmovanjih; širjenje genetskega napredka. 126. člen (naloge genske banke) (1) Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu se izvajajo naloge genske banke, ki so zlasti: zbiranje in evidentiranje avtohtonega genskega materiala, vključno s starimi domačimi ali udomačenimi sortami kmetijskih rastlin in pasmami živali; ocenjevanje in vrednotenje zbranega genskega materiala po mednarodnih deskriptorjih; razmnoževanje in trajnostna raba genskega materiala. (2) Minister predpiše podrobnejša merila, postopke in metode za ohranjanje in trajnostno rabo genskih virov za prehrano in kmetijstvo. 127. člen (državna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih) (1) Pristojnosti državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih so: upravljanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov, razen če se primarna odvodnja osuševalnega sistema prenese na lokalno skupnost ali osuševalno zadrugo, in upravljanje, vzdrževanje in delovanje državnih namakalnih sistemov. (2) Naloge državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih so zlasti: načrtovanje in izvajanje upravljanja; izvedba vzdrževanja in nadzor nad izvedbo vzdrževalnih del; posodabljanje podatkov za vodenje evidenc na področju osuševalnih in namakalnih sistemov; dajanje strokovnih mnenj ministrstvu v postopkih poseganja v prostor na osuševalnih in namakalnih sistemih, ki so predmet te javne službe; druge naloge, povezane z upravljanjem, vzdrževanjem in delovanjem osuševalnih in namakalnih sistemov. 127.a člen (naloge javne svetovalne službe v čebelarstvu) Naloge javne svetovalne službe v čebelarstvu so zlasti: svetovanje na področju tehnologije, ekonomike in varne hrane; svetovanje pri izdelavi razvojnih načrtov čebelarstva; svetovanje pri uveljavljanju ukrepov skupne kmetijske politike s področja čebelarstva; svetovanje pri organizaciji in delovanju organizacij proizvajalcev iz 107. člena ali skupin proizvajalcev iz 107.a člena tega zakona; svetovanje pri pripravi predpisov s področja čebelarstva; sodelovanje pri pripravi razvojnih programov v čebelarstvu; ozaveščanje mladine in širše javnosti o pomenu čebelarstva; spremljanje in napovedi medenja v čebelarstvu; vodenje katastra čebelje paše; druge svetovalne naloge v čebelarstvu. XIV. RAZISKOVALNO DELO, IZOBRAŽEVANJE, RAZVOJNO-STROKOVNE NALOGE IN JAVNO POOBLASTILO 128. člen (raziskovalno delo v kmetijstvu) Ministrstvo v skladu z nacionalnim programom samostojno ali v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi financira ali sofinancira raziskovalne in razvojne projekte ter raziskovalno in razvojno infrastrukturo. 129. člen (izobraževanje in usposabljanje za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja) Ministrstvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) predlaga in daje pobude za različne oblike izobraževanja in usposabljanja za potrebe kmetijstva, živilstva in podeželja, sofinancira vzpostavitev ugodnih razmer za izvajanje izobraževanja in usposabljanja. 129.a člen (neformalno izobraževanje na področju čebelarstva) (1) Za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva ministrstvo na podlagi javnega razpisa za največ triletno obdobje izbere enega izvajalca. (2) Neformalno izobraževanje na področju čebelarstva je namenjeno izobraževanju tujcev, izvajalcev izobraževanj in druge zainteresirane javnosti. (3) Izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva izvaja program iz 129.c člena tega zakona in ob tem sodeluje z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ki se ukvarjajo s čebelarstvom ter drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki delujejo na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji in v tujini, ter skrbi za skupno promocijo izobraževalnih ustanov Republike Slovenije na področju čebelarstva in širjenje novih znanj v nacionalnem in mednarodnem okviru v povezavi z raziskovalnim in razvojnim delom na področju čebelarstva. 129.b člen (izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva) (1) Izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva mora izkazati usposobljenost za izvajanje izobraževalnih vsebin ter predložiti dogovore o sodelovanju z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ki se ukvarjajo s čebelarstvom. (2) Izvajalec ne sme izkazovati okoliščin, ki bi pomenile, da gre za podjetje v težavah in je v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra ter ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. (3) Kadrovske in tehnične pogoje za izvajanje neformalnega izobraževanja, ki jih mora izpolnjevati izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva, predpiše minister. (4) Če se na javni razpis za izvajalca neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva iz prejšnjega člena prijavi več izvajalcev in vsi izpolnjujejo pogoje iz tega člena, ima prednost izvajalec, ki predloži dokazila, da sodeluje z več izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami, ki se ukvarjajo s čebelarstvom. (5) O izbiri izvajalca iz prvega odstavka prejšnjega člena odloči minister z odločbo. (6) Z izvajalcem neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva sklene minister pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja. 129.c člen (strokovna skupina) (1) Minister imenuje strokovno skupino, ki pripravi triletni program vsebin neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva, za katerega se uporablja ime Slovenska čebelarska akademija. (2) S triletnim programom, ki ga predpiše minister ter je podlaga za razpis za izvajalca nalog neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva in financiranje teh nalog, se podrobneje uredita oblika in vsebina neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva. (3) V strokovni skupini sodelujejo predstavniki institucij, ki delujejo na področju čebelarstva. 129.č člen (financiranje) (1) Sredstva za vzpostavitev in izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva se zagotavljajo: iz proračuna Republike Slovenije, s plačili za storitve in iz drugih virov. (2) Ministrstvo financira aktivnosti priprave in koordinacije izvedbe programa neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva izvajalcu, izbranem na podlagi razpisa iz prvega odstavka 129.a člena tega zakona. (3) Obseg izvajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka v posameznem letu in njihovo financiranje se določi v vsakoletnem dodatku k pogodbi za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva. (4) Financiranje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva je v celoti ločeno od financiranja javne službe svetovanja v čebelarstvu, javne službe zdravstvenega varstva čebel, javne službe vzgoje in izobraževanja v čebelarstvu ter ukrepov, ki se izvajajo v okviru SN SKP, zato morajo izvajalci javnih služb na področju čebelarstva, ki sodelujejo pri neformalnem izobraževanju, zagotoviti ločeno evidentiranje dejavnosti. 129.d člen (potrdilo o opravljenem neformalnem izobraževanju na področju čebelarstva) (1) Po opravljenem neformalnem izobraževanju udeleženci prejmejo potrdilo o opravljenem izobraževanju, ki vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime in rojstne podatke udeleženca; 2. naslov stalnega in začasnega prebivališča; 3. datum in naslov izobraževanja; 4. vsebinske podatke o izobraževanju, zlasti vrsto izobraževanja in število ur; 5. izvajalca izobraževanja; 6. zaporedno številko potrdila. (2) Izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva za namene izvajanja teh izobraževanj in izdajanja potrdil o opravljenem izobraževanju iz prejšnjega odstavka vodi evidenco o udeležencih neformalnega izobraževanja, ki vsebuje podatke iz 165.a člena tega zakona. 130. člen (mojstrske kmetije) (1) Za namen praktičnega usposabljanja v kmetijstvu se vzpostavi mojstrske kmetije. (2) Mojstrska kmetija je sodobno tehnološko urejena kmetija, ki je usposobljena za uvajanje novih tehnologij pridelave, prireje, predelave kmetijskih pridelkov in izdelkov in kmetijskih storitev, izvajanje demonstracijskih poskusov in ogledov ter testiranja in prikazov tehnologij in opreme v kmetijstvu. (3) Mojstrska kmetija mora imeti vsaj enega člana kmetije z mojstrskim izpitom in mora izpolnjevati predpisane materialne, tehnične in druge kadrovske pogoje za izvajanje praktičnega usposabljanja v kmetijstvu v svoji proizvodni usmeritvi. (4) Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati mojstrska kmetija glede na predvideno usmeritev ter način določitve mojstrske kmetije. (5) Minister podeli kmetiji naziv »mojstrska kmetija« z odločbo. 131. člen (mojstrski izpit) (1) Mojstrica kmetica ali mojster kmet (v nadaljnjem besedilu: mojster kmet) je član kmetije, ki opravi mojstrski izpit po tem zakonu. (2) Vsebina mojstrskega izpita se določi z izpitnimi katalogi, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. (3) Predpis o tem, kako poteka mojstrski izpit sprejme minister v soglasju z ministrom za šolstvo. (4) Mojstrski izpit se opravlja na zbornici, ki podeljuje listine in imenuje izpitne odbore izmed strokovnjakov na listi, ki jo imenuje minister za šolstvo na predlog zbornice. (5) Evidenco mojstrskih kmetij in mojstrskih izpitov vodi zbornica, upravlja pa jo ministrstvo. (6) Evidenca iz prejšnjega odstavka je namenjena evidentiranju mojstrskih kmetij za potrebe izvajanja praktičnega usposabljanja v kmetijstvu in vsebuje zlasti podrobnejše podatke o proizvodni usmeritvi kmetije, za katero je bil izdan mojstrski izpit, in kmetiji, na kateri dela mojster kmet. Podatki o mojstrih kmetih in mojstrskih kmetijah se javno objavijo na spletni strani ministrstva, razen davčne številke in EMŠO. (7) Zbornica v sodelovanju z zainteresiranimi izvajalci izobraževanj vsako leto pripravi in objavi na svoji spletni strani razpis za učna mesta mojstra kmeta. 132. člen (razvojno-strokovne naloge) (1) Razvojno strokovne naloge so zlasti: izdelava ekonomskih in drugih analiz na delovnem področju ministrstva; izvajanje nalog in analiz na področju kmetijske zemljiške politike in razvoja podeželja; izvajanje nalog in izdelava analiz na področju ukrepov kmetijske politike, zagotavljanja varne hrane ter varstva okolja in ohranjanja narave; druge naloge, pomembne za usmerjanje in spremljanje razvoja kmetijstva, živilstva in podeželja. (2) Izvajalci nalog iz prejšnjega odstavka za izvedbo teh nalog uporabljajo in obdelujejo podatke iz zbirk podatkov z delovnega področja ministrstva. 133. člen (javno pooblastilo) (1) Organizacije, pooblaščene za certificiranje, s področja kmetijstva, opravljajo to nalogo kot javno pooblastilo. Javno pooblastilo obsega tudi posredovanje podatkov, ki jih organizacije, pooblaščene za certificiranje, pridobijo pri izvajanju pregledov na kraju samem zaradi izvajanja kontrole ukrepov razvoja podeželja, ministrstvu in agenciji. (2) Listine, ki jih pooblaščene organizacije izdajajo pri izvajanju javnega pooblastila, so javne listine. 134. člen (priznanja) (1) Za dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju kmetijstva in živilstva v Republiki Sloveniji, se posameznikom, skupinam posameznikov, društvom, zavodom, gospodarskim družbam in drugim organizacijam podeljujejo priznanja Republike Slovenije na področju kmetijstva in živilstva. (2) Vrste priznanj iz prejšnjega odstavka, merila za podelitev in postopek njihovega podeljevanja predpiše minister. (3) Sredstva za podelitve priznanj iz prvega odstavka zagotovi ministrstvo. XV. SVET ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJE REPUBLIKE SLOVENIJE, SVET ZA VARNO HRANO IN SVET ZA GENSKE VIRE 135. člen (svet za kmetijstvo in podeželje) (1) Vlada ustanovi svet za kmetijstvo in podeželje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet za kmetijstvo in podeželje). (2) Naloga sveta za kmetijstvo in podeželje je, da daje mnenja o pomembnejših odločitvah na področju kmetijstva in podeželja, zlasti: o predlogu nacionalnega programa; o oceni izvajanja nacionalnega programa; o predlaganih pomembnejšim predpisom na področju kmetijstva in podeželja; o predlaganih mednarodnih sporazumih s področja kmetijstva in podeželja; o drugih pomembnejših odločitvah za področje kmetijstva in podeželja. (3) Svet za kmetijstvo in podeželje sestavljajo: dve predstavnici ali predstavnika (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) zbornice; en predstavnik Zadružne zveze Slovenije; en predstavnik Čebelarske zveze Slovenije; en predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije; en predstavnik sindikata delavcev v kmetijstvu; en predstavnik sindikata kmetov Slovenije; dva predstavnika kmetijskih fakultet; en predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije; en predstavnik poklicnih in srednjih kmetijskih šol; en predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine; en predstavnik Zveze kmetic Slovenije. (4) Organizacije iz prejšnjega odstavka imenujejo svoje predstavnike. Minister skliče ustanovno sejo, na kateri imenovani predstavniki izmed sebe izvolijo predsednico ali predsednika (v nadaljnjem besedilu: predsednik), namestnico ali namestnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik) predsednika in sekretarko ali sekretarja (v nadaljnjem besedilu: sekretar) Sveta za kmetijstvo in podeželje. Mandat članov traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Finančne, prostorske in kadrovske pogoje, potrebne za delovanje sveta za kmetijstvo in podeželje, zagotovi ministrstvo. (5) Svet za kmetijstvo in podeželje sprejme poslovnik, ki določa način njegovega dela. 136. člen (svet za varno hrano) (1) Svet za varno hrano je strokovno svetovalno telo ministra na področju varne hrane in je sestavljen iz predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij, javnih zavodov in uglednih predstavnikov stroke in šteje 15 članov. (2) Člane sveta za varno hrano imenuje minister z odločbo za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani. Minister skliče ustanovno sejo, na kateri imenovani člani izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika. (3) Svet za varno hrano sprejme poslovnik, ki določa način njegovega dela. (4) Svet za varno hrano daje mnenja, predloge in opredelitve glede posameznih vprašanj s področja varne hrane. Naloge sveta na področju varne hrane so zlasti, da: daje mnenja k ukrepom izvajanja kmetijske politike, ki vplivajo na varno hrano; daje mnenje k predlogom predpisov s področja varne hrane; predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti s področja varne hrane; daje strokovna mnenja k drugim pomembnejšim odločitvam na področju varne hrane; pripravi predlog programa ukrepov za izboljšanje varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ter varstva interesov potrošnikov. (5) Svet za varno hrano lahko za obravnavo določenih vprašanj iz tega člena predlaga imenovanje delovne skupine strokovnjakinj ali strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak), ki pripravi predlog rešitev določenih vprašanj. Naloge in obveznosti članov take delovne skupine določi minister z odločbo o imenovanju. 137. člen (svet za genske vire) (1) Svet za genske vire za prehrano in kmetijstvo (v nadaljevanju: svet za genske vire) je strokovno svetovalno telo ministra na področju ohranjanja in trajnostne rabe genskih virov za prehrano in kmetijstvo. (2) Svet za genske vire sestavlja interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področja kmetijstva, zootehnike, biologije, okolja, izobraževanja, in sicer: štirje predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (po en predstavnik za področje rastlinstva, zootehnike, varne hrane in izvajanje ukrepov kmetijske politike); en predstavnik ministrstva za okolje in prostor; en predstavnik oddelka za agronomijo biotehniške fakultete; en predstavnik oddelka za biologijo biotehniške fakultete; en predstavnik oddelka za zootehniko biotehniške fakultete; en predstavnik veterinarske fakultete; en predstavnik fakultete za kmetijstvo v Mariboru; dva predstavnika Kmetijskega inštituta Slovenije (en predstavnik za področje rastlinstva in en za področje živinoreje); en predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije; en predstavnik zbornice; dva predstavnika nevladnih organizacij s področja ohranjanja in trajnostne rabe genskih virov, en za rastlinske in en za živinorejske genske vire. (3) Člane sveta za genske vire predlagajo ustanove in organizacije iz prejšnjega odstavka, imenuje pa jih minister z odločbo za dobo petih let. Člani sveta so lahko po prenehanju odločbe ponovno imenovani. Minister skliče ustanovno sejo, na kateri imenovani člani izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika. (4) Svet za genske vire sprejme poslovnik, ki določa način dela sveta za genske vire. (5) Svet za genske vire daje mnenja, predloge in opredelitve glede posameznih vprašanj s področja genskih virov. Naloge sveta za genske vire kot strokovno posvetovalnega telesa na področju genskih virov so zlasti, da: daje mnenja k dolgoročnim programom javne službe genskih bank; daje mnenje k nacionalnim poročilom o stanju na področju genskih virov za prehrano in kmetijstvo; daje mnenja k ukrepom izvajanja kmetijske politike, ki se nanašajo na ohranjanje genskih virov za prehrano in kmetijstvo; daje mnenje k predlogom predpisov s področja genskih virov za prehrano in kmetijstvo; predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti s področja genskih virov za prehrano in kmetijstvo; daje strokovna mnenja k drugim pomembnejšim odločitvam na področju genskih virov za prehrano in kmetijstvo. (6) Svet za genske vire lahko za obravnavo določenih vprašanj iz tega člena predlaga imenovanje delovne skupine strokovnjakov, ki pripravi predlog rešitev določenih vprašanj. Naloge in obveznosti članov take delovne skupine določi minister z odločbo o imenovanju. XVI. ZBIRKE PODATKOV 1. Splošne določbe 138. člen (črtan) 139. člen (upravljanje in vodenje zbirk ter obveznost posredovanja podatkov) (1) Ministrstvo upravlja in vodi zbirke podatkov iz tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače. (2) Upravljanje zbirk podatkov pomeni določanje enotnih postopkov in kontrol za vodenje zbirk podatkov, vodenje pa pomeni vpis, spreminjanje in izbris individualnih podatkov ter odločanje v teh postopkih. (3) Zbirke podatkov po tem zakonu se vodijo centralno in v računalniški obliki. (4) Podatki v zbirkah podatkov iz tega zakona se hranijo trajno, vključno z identifikacijsko številko subjekta, razen osebnih podatkov, ki se hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali, ter podatkov iz evidence iz 153.a člena tega zakona, ki se hranijo 10 let, in podatkov iz 165.a člena tega zakona, ki se hranijo ves čas trajanja pogodbe o izvajanju neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva, po poteku te pogodbe pa jih je izvajalec dolžan izročiti v hrambo pristojnemu arhivu. (5) Zavezanci za vpis v zbirke podatkov po tem zakonu morajo posredovati resnične podatke. 2. Evidenca subjektov 140. člen (evidenca subjektov) (1) V evidenci subjektov se enotno vodijo podatki o subjektih iz drugega odstavka tega člena. Vodijo se z namenom priprave ali izvedbe ukrepov kmetijske politike ali za namene, opredeljene z zakoni iz drugega odstavka tega člena. (2) V evidenco subjektov se vpisujejo subjekti iz zbirk podatkov iz tega zakona ter iz zbirk podatkov iz zakonov, ki urejajo živila, krmo, veterinarstvo, veterinarska zdravila, zaščito živali, varstvo rastlin, rastlinski semenski material in fitofarmacevtska sredstva, vino, agrarne skupnosti, promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, morsko ribištvo in gozdni reprodukcijski material. (3) V evidenci subjektov se vodijo: 1. identifikacijska številka subjekta; 2. za fizične osebe podatki iz CRP iz 3. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona ter podatki iz 18. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona; 3. za poslovne subjekte podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona; 4. za agrarne skupnosti podatki iz registra agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti; 5. za pašne skupnosti podatki iz registra pašnih skupnosti iz 162.b člena tega zakona; 6. kontaktni podatki, spletne strani in pooblastila subjekta na podlagi pisnega soglasja subjekta. (4) V evidenco subjektov se prevzemajo: 1. za fizične osebe podatki iz CRP iz 3. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona; 2. za poslovne subjekte podatki iz Poslovnega registra Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS) iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona; 3. podatki o agrarni skupnosti iz registra agrarnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja agrarne skupnosti; 4. podatki o pašni skupnosti iz registra pašnih skupnosti iz 162.b člena tega zakona. (5) Identifikacijsko številko subjekta določi ministrstvo ob prvem vpisu subjekta v evidenco subjektov. Identifikacijska številka subjekta se uporablja za povezovanje med zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena. (6) V evidenci subjektov se podatki zbirajo, obdelujejo, vpogledujejo, prevzemajo, posodabljajo in povezujejo z zbirkami iz drugega odstavka tega člena. 3. Register kmetijskih gospodarstev 141. člen (pogoji za vpis in namen RKG) (1) V RKG se vpišejo nosilci, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih pogojev: 1. da so v skladu s predpisi zavezanci za vpis v zbirke podatkov z delovnega področja ministrstva; 2. da uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali kakršne koli druge ukrepe kmetijske politike; 3. da so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence ali registre po drugih predpisih; 4. da imajo v uporabi: najmanj 1 hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča, ali najmanj 0,1 hektarja oljčnikov ali najmanj 0,2 hektarja intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 hektarja jagodičja ali lupinarja ali najmanj 0,05 ha vinograda ali hmeljišče; 5. tržijo pridelke, ki jih pridelujejo. (2) Podatki iz RKG se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva za obveščanje in informiranje v zvezi z vpisanimi podatki in ukrepi kmetijske politike, za načrtovanje kmetijske politike, za izvajanje ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, in za druge namene, če je tako določeno z zakonom. 142. člen (KMG-MID) (1) KMG-MID je enotna in neponovljiva identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva, ki je osnova za vodenje RKG in njegovo povezovanje z drugimi zbirkami podatkov ter jo določi ministrstvo ob vpisu kmetijskega gospodarstva v RKG. Uporaba je obvezna v vseh zbirkah podatkov ministrstva v zvezi s kmetijskim gospodarstvom. (2) KMG-MID se ohrani: pri kmetiji, če gre za prenos kmetijskega gospodarstva, pri spremembi nosilca iz fizične osebe, ki ni poslovni subjekt, v samostojnega podjetnika posameznika z isto davčno številko in obratno, če gre za pravno nasledstvo v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali agrarne skupnosti. (3) Upravna enota ukine KMG-MID: na zahtevo nosilca kmetijskega gospodarstva, če kmetijsko gospodarstvo nima več pravic, neporavnanih obveznosti oziroma sankcij v skladu s tem zakonom; po uradni dolžnosti, če v zadnjih petih letih ni nobenih sprememb za zadevni KMG-MID v RKG in ostalih zbirkah podatkov iz tega zakona in niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali po uradni dolžnosti, če kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, preneha s kmetijsko dejavnostjo. 143. člen (podatki) (1) V RKG se za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo ali prevzemajo naslednji podatki: 1. KMG-MID; 2. naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, ki opredeljuje lokacijo, kjer je večina objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti, oziroma kmetijskih zemljišč, in domače ime kmetije, če ga ima; 3. nosilec in za kmetijo tudi podatki o članih kmetije in zaposlenih s podatki iz 140. člena tega zakona; 4. dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz 101. člena tega zakona in istovrstne skupine kmetijskih pridelkov iz 61.a člena tega zakona za dopolnilne dejavnosti na kmetiji; 5. kmetijska zemljišča v uporabi s podatki iz 144. člena tega zakona; 6. planine s podatki iz 164.c člena tega zakona in skupni pašniki; 7. pridelek oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk in zaloge oljčnega olja kmetijskega gospodarstva, ki ima najmanj 0,1 hektara oljčnikov; 8. o standardnem prihodku kmetijskega gospodarstva iz 145.a člena tega zakona; 9. podatki evidence pridelovalcev zelenjave in zelišč iz 148.b člena tega zakona; 10. podatki o obratu, nosilcu živilske dejavnosti in o dejavnostih, ki jih izvaja obrat iz registra obratov iz 152.a člena tega zakona; 11. število plačilnih pravic iz 154. člena tega zakona; 12. stalež rejnih živali iz 156. člena tega zakona; 13. razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter izračun točk v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost; 14. kontrolni in inšpekcijski pregledi in podatki zbirne vloge iz predpisa o izvedbi ukrepov kmetijske politike; 15. omejitve na kmetijskem gospodarstvu ali omejitve pri spreminjanju podatkov v RKG; 16. članstvo nosilca v organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev za skupno trženje in skupinah proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti; 17. vključenost nosilca v ekološko ali integrirano pridelavo in druge sheme kakovosti po tem zakonu; 18. dovoljenja za zasaditev vinske trte v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte; 19. neusklajenost podatkov z določbami tega zakona; 20. dokazila, pogodbe in drugi dokumenti v zvezi s kmetijskim gospodarstvom; 21. neobvezno podatek o izobrazbi kmetijske smeri ali kmetijstvom povezane smeri, kamor se štejejo živilsko-predelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska smer, podatek o najvišji stopnji izobrazbe ne glede na smer izobrazbe ter podatek o izobraževalni instituciji, kjer je izobrazba pridobljena. (2) RKG vodijo upravne enote. (3) Podatke za vpis in spremembe podatkov iz 2., 3., 5., 6, 18., in 20. točke prvega odstavka tega člena nosilec sporoči upravni enoti. Spremembe sporoči v 30 dneh po nastali spremembi. V primeru smrti nosilca podatke sporočijo družinski člani ali osebe, ki imajo zakonito pravico do uporabe zemljišč. (4) Podatke iz 7. točke prvega odstavka tega člena nosilec sporoči upravni enoti enkrat letno, najpozneje do 15. februarja leta, ki sledi letu obiranja oljk. (5) Podatke iz 1., 4. in 21. točke prvega odstavka tega člena vpiše upravna enota po uradni dolžnosti. Podatki iz 8. do 17. točke in 19. točke prvega odstavka tega člena se v RKG prevzemajo ali določijo na podlagi prevzetih podatkov tako, da se RKG povezuje z drugimi evidencami z delovnega področja ministrstva ali drugih državnih organov. (6) RKG se vodi v opisni in grafični obliki. (7) Zaradi pozicijskega zamika oziroma neažurnosti zemljiškega katastra na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno pozicijsko odstopanje med zemljiškimi parcelami in vrisanim GERK-om v skladu z dejanskim stanjem v naravi. (8) Ugotovitve kontrol ukrepov kmetijske politike ali inšpekcijskega nadzora, ki se nanašajo na podatke iz RKG, kontrolorji ali inšpektorji posredujejo v RKG in so podlaga za spremembo podatkov v RKG po uradni dolžnosti, ki jo izvede upravna enota. (9) Upravna enota ob vpisu v RKG ali vnosu sprememb nosilcu izda izpis iz RKG. Izpis, ki se lahko izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Zapisnik in izjave stranka lahko podpiše z elektronskim podpisom, podpis overi upravna enota z elektronskim podpisom uradne osebe, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Ministrstvo kot upravljavec podatkov ob večjih sistemskih spremembah po uradni dolžnosti izda izpise iz RKG. (10) Spremembe podatkov v RKG izvede ministrstvo po uradni dolžnosti in o njih strank ne obvesti: ob spremembah, ugotovljenih s sistemom za spremljanje površin, za katere je nosilec obveščen preko Sopotnika, ob popravkih zbirne vloge, ki jih naredi nosilec in vplivajo na spremembo vrste rabe, meje oziroma pozicije grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), kadar spremembe ne posegajo izven območja prijavljenih površin v RKG, ali kadar so spremembe take, da bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov. (11) Zemljišča, vpisana v RKG, so javno objavljena, da se zagotovi pravna varnost lastnikov zemljišč. Ob sporih glede pozicijskih zamikov upravna enota pridobi mnenje državne geodetske službe oziroma nove uradne izmere. Upravna enota lahko kadar koli preveri pravico do uporabe zemljišč po uradni dolžnosti. (12) Za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike morajo biti podatki v RKG usklajeni z določbami tega zakona. (13) Podatki iz tega člena, ki jih nosilec sporoči upravni enoti, se lahko posredujejo na elektronski način z elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu ali preko državnega portala eUprava. 144. člen (identifikacijski sistem za zemljišča) (1) Referenčna parcela identifikacijskega sistema za prijavo kmetijskih zemljišč v RKG je blok. Blok je strnjena površina kmetijskih zemljišč, ki so v kmetijski rabi enega kmetijskega gospodarstva in pripadajoče krajinske značilnosti. (2) GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto rabe GERK znotraj posameznega bloka. Nosilci kmetijskih gospodarstev prijavljajo svoja zemljišča v obliki GERK. (3) V RKG se prijavijo tudi grafične enote krajinskih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: KRZ), pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. KRZ se pripiše k posameznemu GERK. (4) V blok se združujejo soležni GERK s pripadajočimi KRZ, razen izjem, opredeljenih v predpisu iz 145. člena tega zakona. (5) Za blok se v RKG vodijo, prevzemajo in obdelujejo naslednji podatki: 1. identifikacijska oznaka: Blok-ID; 2. KMG-MID; 3. grafična površina in obseg; 4. največja upravičena površina; 5. umestitev v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu; 6. datum in vrsta spremembe; 7. država; 8. drugi podatki, ki jih predpiše minister. (6) Za GERK se v RKG vodijo, prevzemajo in obdelujejo naslednji podatki: 1. identifikacijska oznaka: GERK-PID; 2. identifikacijska oznaka bloka; 3. KMG-MID; 4. domače ime; 5. vrsta rabe GERK; 6. grafična površina in obseg; 7. največja upravičena površina; 8. nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska višina; 9. za trajne nasade podatki o trajnih nasadih in sadilnem materialu; 10. identifikacijska oznaka planine ali skupnega pašnika; 11. umestitev v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu; 12. datum in vrsta spremembe; 13. država; 14. drugi podatki, ki jih predpiše minister. (7) Za KRZ se v RKG vodijo, prevzemajo in obdelujejo naslednji podatki: 1. identifikacijska oznaka: KRZ-ID; 2. GERK-PID, ki mu KRZ pripada; 3. Blok-ID; 4. KMG-MID; 5. vrsta krajinske značilnosti; 6. grafična površina in obseg; 7. največja upravičena površina KRZ; 8. umestitev v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu; 9. datum in vrsta spremembe; 10. država; 11. drugi podatki, ki jih predpiše minister. (8) Uporaba bloka je obvezna pri vodenju podatkov o zemljiščih v vseh zbirkah podatkov v pristojnosti ministrstva. (9) Če v postopku prijave kmetijskega zemljišča ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, upravna enota o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Če v postopku ni mogoče ugotoviti, kateri nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do vpisa površin, pristojna upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini. (10) Prekrivajoče površine iz prejšnjega odstavka niso del identifikacijskega sistema za vodenje zemljišč in se ne upoštevajo pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike. 145. člen (predpis ministra) Minister predpiše način vodenja RKG, podrobnejše podatke, vrste dejavnosti, način posredovanja podatkov, način posredovanja sprememb in vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov. 4. Druge zbirke podatkov 145.a člen (evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev) (1) Evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev je namenjena izvajanju kmetijske politike, spremljanju ekonomskega stanja in strukturnih sprememb z vidika ekonomske velikosti kmetijskih gospodarstev in tipa kmetovanja, razporejanju posameznih kmetijskih gospodarstev v ekonomske velikostne razrede in statistični obdelavi ter analizam. (2) Standardni prihodek kmetijskega gospodarstva je povprečna vrednost proizvodnje, ki jo lahko pričakuje kmetijsko gospodarstvo ob svoji strukturi proizvodnje. Izračunan je iz povprečne bruto vrednosti kmetijske proizvodnje na enoto na ravni države in proizvodnih kazalcev posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo povprečni pridelki in povprečne cene v Sloveniji ter podatki o posameznem kmetijskem gospodarstvu. (3) V evidenci se za vsa kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v RKG, vodijo ali vanjo prevzemajo ter obdelujejo naslednji podatki: 1. iz prvega odstavka 143. člena tega zakona; 2. iz 153. člena tega zakona; 3. iz 156. člena tega zakona; 4. iz prvega odstavka 160. člena tega zakona; 5. o pridelku grozdja in vina iz registra pridelovalcev grozdja in vina iz zakona, ki ureja vino; 6. o regiji; 7. o standardnem prihodku kmetijskega gospodarstva; 8. o tipu kmetovanja; 9. o razredu ekonomske velikosti. (4) Vsi podatki iz te evidence so javni, razen KMG-MID. (5) Podrobnejša pravila za izračun standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev predpiše minister. 146. člen (evidenca prostovoljnih označb kmetijskih pridelkov in živil) (1) Zavezanci za vpis v evidenco prostovoljnih označb kmetijskih pridelkov in živil so pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov in živil, ki uporabljajo prostovoljne označbe. (2) V evidenci se vodijo ali prevzemajo naslednji podatki: iz 140. člena tega zakona za pridelovalce in predelovalce, ki uporabljajo določeno prostovoljno označbo; za pridelovalce tudi podatki iz RKG (KMG-MID, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, podatki o nosilcu). (3) Evidenca je namenjena spremljanju, kontroli uporabe posameznih prostovoljnih označb in ukrepov kmetijske politike. 147. člen (evidenca pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil) (1) Zavezanci za vpis v evidenco so pridelovalci in predelovalci ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov in živil. (2) V evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil se vodijo ali prevzemajo naslednji podatki: iz 140. člena tega zakona za pridelovalce in predelovalce ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil; za pridelovalce tudi podatki iz RKG (KMG-MID, kmetijska zemljišča v uporabi); pridelava oziroma predelava kmetijskega pridelka ali živila; kontrole, ki jih izvajajo organizacije za kontrolo ali certificiranje; izdani certifikati; dovoljenja za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja; skupine izvajalcev in njihovih članov; iz 153. člena tega zakona (podatki iz zbirnih vlog, drugih vlog in zahtevkov za ukrepe kmetijske politike); iz 156. člena tega zakona (stalež po vrstah rejnih živali, identifikacijski in drugi podatki o rejnih živalih). (3) Skupina izvajalcev je pravna oseba, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki povezuje pridelovalce in predelovalce ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil. (4) Evidenco vodijo organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. (5) Evidenca je namenjena spremljanju in kontroli ekološke in integrirane pridelave ter predelave in kontroli ukrepov kmetijske politike. (6) Organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona na spletni strani ministrstva objavijo certifikate za ekološko pridelavo in predelavo iz pete alineje drugega odstavka tega člena. (7) Podatki o pridelovalcu in predelovalcu ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil, podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi, podatki o pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov ali živil (razen količin), podatki o izdanih certifikatih, podatki o skupinah izvajalcev in njihovih članov ter podatki o vrstah rejnih živalih so javni. (8) Organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona pridobivajo podatke in ravnajo s pridobljenimi podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. (9) Sredstva za vodenje evidence se zagotovijo iz proračuna ministrstva. Organizacija iz četrtega odstavka tega člena in ministrstvo skleneta pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij. (10) Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister v skladu s predpisi Unije. 148. člen (evidenca shem kakovosti) (1) Zavezanci za vpis v evidenco shem kakovosti so fizične in pravne osebe, ki so vključene v sheme kakovosti: dobrote z naših kmetij, višja kakovost, izbrana kakovost, neobvezne navedbe kakovosti, zajamčena tradicionalna posebnost, označba porekla in geografska označba. (2) V evidenci shem kakovosti se vodijo ali prevzemajo zlasti naslednji podatki: o izdanih certifikatih, razen za shemo kakovosti neobvezne navedbe kakovosti; o količini kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti; o podeljenih zaščitnih znakih v skladu z 88. členom tega zakona za sheme kakovosti iz prejšnjega odstavka; iz 140. člena tega zakona o zavezancih; iz 5. točke prvega odstavka 143. člena tega zakona; iz 7. in 8. točke tretjega odstavka 148.b člena tega zakona; iz druge alineje tretjega odstavka 156. člena tega zakona; iz 3., 4. in 6. točke prvega odstavka 162.a člena tega zakona. (3) Evidenco vodijo organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. (4) Evidenca je namenjena spremljanju in kontroli podeljenih certifikatov kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti, podeljenih zaščitnih znakov, izvajanju ukrepov kmetijske politike ter zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. (5) Zavezanci za vpis v evidenco shem kakovosti, za katere podatkov o količini kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti ni mogoče pridobiti iz evidenc po tem zakonu, morajo organizacijam za kontrolo in certificiranje iz tretjega odstavka tega člena do predpisanega datuma sporočiti količino kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti, ki so jih proizvedli v preteklem letu. (6) Ministrstvo objavi podatke o izdanih certifikatih iz prve alineje drugega odstavka tega člena na spletni strani ministrstva. (7) Podatki o zavezancih iz prvega odstavka tega člena, ki so navedeni na certifikatu, so javni (ime, priimek, firma, skupina proizvajalcev in njeni člani, naslov, pridelava in predelava (razen količin), dejavnost). (8) Organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona pridobivajo podatke in ravnajo s pridobljenimi podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. (9) Sredstva za vodenje evidence se zagotovijo iz proračuna ministrstva. Organizacija iz tretjega odstavka tega člena in ministrstvo skleneta pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij. (10) Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister. 148.a člen (evidenca priznanih naravnih mineralnih vod) (1) Zavezanci za vpis v evidenco priznanih naravnih mineralnih vod so proizvajalci, ki so pridobili odločbo o priznanju naravne mineralne vode. (2) V evidenci priznanih naravnih mineralnih vod se vodijo naslednji podatki: 1. ime priznane označbe naravne mineralne vode; 2. ime izvira; 3. kraj izkoriščanja; 4. razvrščanje in označevanje glede na vsebnost ogljikovega dioksida; 5. številka in datum izdaje odločbe o priznanju naravne mineralne vode. (3) Evidenca je namenjena spremljanju in kontroli priznanih naravnih mineralnih vod. (4) Podatki o priznanih naravnih mineralnih vodah se objavijo na spletni strani uprave. (5) Evidenco iz tega člena upravlja in vodi uprava. 148.b člen (evidenca pridelovalcev zelenjave in zelišč) (1) Zavezanec za vpis v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč je nosilec, ki v tekočem koledarskem letu na kmetijskem gospodarstvu prideluje zelenjavo oziroma zelišča na vsaj: 0,1 ha njivskih površin na prostem ali, 0,02 ha v rastlinjaku oziroma na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je zavezanec za vpis v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč tudi nosilec, ki pridelano zelenjavo oziroma zelišča trži oziroma je vključen v sheme kakovosti. (3) V evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč se za zavezanca in njegovo kmetijsko gospodarstvo prevzemajo in vodijo naslednji podatki: 1. iz 140. člena tega zakona o zavezancu (identifikacijska številka subjekta, EMŠO ali matična številka, davčna številka, ime in priimek ali firma, naslov oziroma sedež); 2. iz 143. člena tega zakona o kmetijskem gospodarstvu zavezanca (KMG-MID, domače ime kmetije, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, podatki iz prvega odstavka 143. člena tega zakona); 3. iz 146. člena tega zakona o prostovoljnih označbah (vključenost v kontrolo prostovoljnih označb); 4. iz 147. člena tega zakona (vključenost v kontrolo ekološke pridelave ali integrirane pridelave); 5. iz 148. člena tega zakona (vključenost v kontrolo sheme kakovosti); 6. iz 152. člena tega zakona (vključenost v organizacijo proizvajalcev, skupino proizvajalcev za skupno trženje, skupino proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti). 7. o površini posamezne vrste zelenjave oziroma zelišč, ki se prideluje na posameznem GERK v tekočem koledarskem letu in ki je zbrana ob oddaji zbirne vloge, 8. o oceni letnega pridelka za posamezne vrste zelenjadnic in zelišč v skladu z metodologijo, ki je določena v predpisu, ki ureja evidenco iz tega člena. (4) Podatki o zavezancih iz prvega odstavka tega člena so javni (ime, priimek, firma, naslov, vključenost v organizacijo ali skupino proizvajalcev za skupno trženje, vključenost v skupino proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, podatki o izdanih certifikatih, podatki o vrstah zelenjave in zelišč ter podatki o vrsti predelave). (5) Zavezanec za vpis v evidenco iz tega člena sporoča podatke iz 7. točke tretjega odstavka tega člena ob oddaji zbirne vloge v roku in na način, ki je določen za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisi, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče koledarsko leto, in predpisom iz sedmega odstavka tega člena. (6) Evidenca iz tega člena je namenjena načrtovanju kmetijske politike, izvajanju ukrepov kmetijske politike, analizam in statistični obdelavi podatkov, povezovanju in kontroli podatkov shem kakovosti, priznavanju organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje in skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, izvajanju zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, posredovanju podatkov v evidenco posebnih kultur ter poročanju v skladu s predpisi Unije. (7) Podrobnejšo vsebino in postopke vodenja evidence iz tega člena predpiše minister. 149. člen (evidenca centrov za certificiranje hmelja) (1) Evidenca centrov za certificiranje hmelja obsega naslednje podatke: iz 140. člena tega zakona o centrih za certificiranje hmelja; identifikacijska številka centra za certificiranje hmelja; identifikacijka številka kmetijskega gospodarstva, če je center za certificiranje hkrati tudi pridelovalec hmelja; opremljenost centra za certificiranje hmelja; dejavnost centra za certificiranje hmelja; ime oseb, ki izvajajo naloge certificiranja; številka in datum listine o dodelitvi ali odvzemu priznanja centra za certificiranje hmelja. (2) Podatki iz druge do sedme alineje prejšnjega odstavka se vpišejo v evidenco centrov za certificiranje hmelja na podlagi odločbe o odobritvi ali odvzemu odobritve centra za certificiranje hmelja, vlog za odobritev centra za certificiranje hmelja ter zapisnikov o opremljenosti centra za certificiranje, ki jih pripravi organizacija za certificiranje hmelja. (3) Evidenca centrov za certificiranje je namenjena ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti centrov za certificiranje hmelja, za kontrolo centrov za certificiranje hmelja in za poročanje v skladu s predpisi Unije. (4) Evidenco vodi organizacija za certificiranje hmelja. (5) Podrobnejšo vsebino in postopke vodenja evidence iz tega člena predpiše minister. 150. člen (evidenca pridelka hmelja) (1) Evidenca pridelka hmelja obsega podatke: o kmetijskih gospodarstvih, ki pridelujejo hmelj, iz 143. člena tega zakona; o količini pridelanega hmelja na posameznem kmetijskem gospodarstvu, ločeno po sortah in letniku pridelave; o certificiranju in ponovnem certificiranju po posameznem naročniku certificiranja in pridelanem hmelju iz prejšnje alineje, ki izhajajo iz listin, vloženih in izdanih v postopku certificiranja hmelja. (2) Nosilci kmetijskih gospodarstev priglasijo podatke iz druge alineje prejšnjega odstavka organizaciji iz tretjega odstavka tega člena najpozneje do 30. oktobra v letu pridelave hmelja, podatki iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa se vpišejo v evidenco pridelka hmelja na podlagi listin, ki se vložijo in izdajajo v postopku certificiranja pridelka hmelja. (3) Evidenco pridelka hmelja vodi organizacija za certificiranje hmelja. (4) Evidenca pridelka hmelja je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike na področju hmeljarstva in za spremljanje in kontrolo certificiranja hmelja in hmeljnih proizvodov. (5) Podrobnejšo vsebino in postopke vodenja evidence iz tega člena predpiše minister. 151. člen (evidenca kmetijskega knjigovodstva) (1) V evidenco kmetijskega knjigovodstva se vpišejo kmetijska gospodarstva, ki sporočajo podatke o kmetijskem knjigovodstvu računovodskim pisarnam iz 171. člena tega zakona. (2) Kmetijskim gospodarstvom iz prejšnjega odstavka se dodeli šifra. (3) V evidenci kmetijskega knjigovodstva se vodijo ali prevzemajo podatki: iz 140. člena tega zakona; iz prvega odstavka 143. člena tega zakona; o finančnih pomočeh posameznega kmetijskega gospodarstva iz 153. člena tega zakona; o staležu po vrstah rejnih živali iz 156. člena tega zakona; o glavnem proizvodnem tipu in razredu ekonomske velikosti kmetijskega gospodarstva; računovodski podatki, ki so tehnični, finančni ali ekonomski podatki kmetijskega gospodarstva, pridobljeni iz sistematičnih in rednih knjižb med letom, za letno določanje dohodkov kmetijskih gospodarstev in poslovno analizo kmetijskih gospodarstev. (4) Podatki iz pete alineje prejšnjega odstavka se vpišejo v evidenco iz tega člena na podlagi statističnih podatkov, ki jih pošlje Statistični urad Republike Slovenije ministrstvu, podatke iz šeste alineje prejšnjega odstavka pa sporočijo kmetijska gospodarstva računovodskim pisarnam iz 171. člena tega zakona. (5) Podatki iz tega člena niso javni. (6) Ne glede na prejšnji odstavek se podatki iz tega člena lahko pošljejo Statističnemu uradu Republike Slovenije za statistični namen. (7) Evidenco iz tega člena vodijo nosilci javnih pooblastil iz 171. člena tega zakona. (8) Evidenca je namenjena letnemu določanju dohodkov kmetijskih gospodarstev in poslovni analizi kmetijskih gospodarstev. 152. člen (evidenca organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje, skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti in medpanožnih organizacij) (1) Zavezanci za vpis v evidenco organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje, skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti in medpanožnih organizacij so organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev za skupno trženje, skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti in medpanožne organizacije, priznane v skladu s 107., 107.a, 107.b in 108. členom tega zakona. (2) V evidenci organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje, skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti in medpanožnih organizacij se vodijo ali vanjo prevzemajo ter obdelujejo naslednji podatki: 1. za organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in njihove člane iz 107. člena tega zakona: a) enotna in neponovljiva identifikacijska številka organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, ki jo dodeli ministrstvo, b) podatki iz 140. člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka) za člane organizacij proizvajalcev, za organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, c) podatki iz 143. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev, č) podatki iz 150. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev hmelja, d) podatki iz 156. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev, imetnike rejnih živali, e) podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona za pravne osebe, f) podatki o obsegu in vrednosti tržne proizvodnje za organizacije proizvajalcev ter o strukturi in dejavnosti organizacije proizvajalcev, če je to določeno v predpisu, ki ureja priznanje organizacij proizvajalcev oziroma združenj organizacij proizvajalcev, g) podatki iz operativnih programov in poročil o izvajanju operativnih programov za organizacije proizvajalcev za namene spremljanja uspešnosti izvajanja operativnih programov, h) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja organizacije proizvajalcev, odločbe, ki učinkuje kot začasni odvzem statusa organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, dokumentov, ki učinkujejo kot opozorilno pismo v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov; 2. za skupine proizvajalcev iz 107.a člena tega zakona: a) podatki iz 140. člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka) za skupine in člane skupin proizvajalcev, b) podatki iz 143. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev, c) podatki iz 156. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev, imetnike rejnih živali, č) podatki iz 162.a člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov, d) podatki iz 4. in 6. točke 166. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev iz sektorja gozdarstva, e) podatki iz centralnega registra čebelnjakov za člane skupin proizvajalcev iz sektorja čebelarstva, f) o pridelku grozdja in vina iz registra pridelovalcev grozdja in vina iz zakona, ki ureja vino, g) podatek o številu članov skupine proizvajalcev za skupno trženje, h) podatki o obsegu in vrednosti tržne proizvodnje za skupine proizvajalcev, i) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja skupine proizvajalcev; 3. za skupine proizvajalcev iz 107.b člena tega zakona: a) podatki iz 140. člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka) za skupine in člane skupin proizvajalcev, b) podatki iz 143. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev, c) podatki o vrsti sheme kakovosti in pridelka oziroma živila iz shem kakovosti, č) podatek o številu članov skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, d) podatek o skupnem obsegu in vrednosti tržne proizvodnje skupine proizvajalcev, e) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja skupine proizvajalcev; 4. za medpanožne organizacije iz 108. člena tega zakona: a) podatek o številu članov medpanožne organizacije in o gospodarskih dejavnostih, ki jih člani predstavljajo, b) podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona za pravne osebe, c) podatki o strukturi in dejavnosti medpanožne organizacije, č) podatek o sektorju, za katerega je medpanožna organizacija priznana, d) poročila o izvedenih aktivnostih medpanožne organizacije, e) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja medpanožne organizacije. (3) Rok za sporočanje podatkov iz tega člena je 20. marec tekočega leta za predhodno leto, razen če ni s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, določeno drugače. (4) Evidenca iz tega člena je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike in zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. (5) Podrobnejšo vsebino in način sporočanja podatkov v evidenco iz tega člena predpiše minister. 152.a člen (register obratov) (1) V register obratov se poleg podatkov iz 140. člena tega zakona vpišejo tudi: podatki o obratu; podatki o nosilcu živilske dejavnosti; dejavnosti, ki jih izvaja obrat; opis živil in postopkov pri dejavnosti obrata; podatki o prevoznih sredstvih, premičnih obratih, stojnicah in prodajnih avtomatih. (2) Register obratov iz tega člena vodi in upravlja uprava. (3) Podrobnejšo vsebino in postopke za vpis v register iz tega člena predpiše minister. (4) Register obratov je namenjen zagotavljanju varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki so dani v promet, za izvajanje ukrepov kmetijske politike in zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. 153. člen (evidenca o ukrepih kmetijske politike) (1) Vsebina evidence o ukrepih kmetijske politike so podatki, ki jih subjekti iz 140. člena tega zakona posredujejo ministrstvu za namene iz prvega odstavka 140. člena tega zakona, in podatki, ki jih agencija kot izvajalec ukrepov kmetijske politike pridobi sama iz registrov in drugih evidenc v zvezi z opravljanjem svojih pristojnosti in nalog. Evidenco vodi in upravlja agencija. (2) Evidenca o ukrepih kmetijske politike vsebuje poleg podatkov o subjektih iz 140. in 143. člena tega zakona tudi podatke iz zbirnih vlog, iz drugih vlog in zahtevkov za ukrepe kmetijske politike, zlasti vrsto ukrepa, izplačana sredstva in omejitve, ter podatke fizičnih oseb o načinu ugotavljanja davčne osnove za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, druge kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: davčni status), o rezidentskem statusu in transakcijskem računu ter podatke iz drugih evidenc, ki jih agencija vodi na podlagi veljavnih predpisov. (3) Evidenca je namenjena spremljanju, izvedbi in kontroli ukrepov kmetijske politike na državni in občinski ravni ter vodenju in upravljanju zbirk podatkov iz tega zakona. Kontaktni podatki iz 6. točke tretjega odstavka 140. člena tega zakona se lahko uporabljajo za preverjanje in posodabljanje kontaktnih podatkov v posameznih zbirkah podatkov. (4) Agencija podatke o davčnem in rezidentskem statusu pridobi iz davčnih evidenc, podatke o transakcijskem računu pa iz registra transakcijskih računov. 153.a člen (evidenca podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin) (1) Evidenco podatkov o površinah kmetijskih in gozdnih zemljišč, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin, upravlja in vodi agencija. (2) V evidenci se vodijo, prevzemajo in obdelujejo podatki o: časovni vrsti statistike signalov konstelacij satelitov za opazovanje zemlje, pridobljenih z uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus in drugih enakovrednih satelitskih podatkov, na področju posameznega kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki ne omogočajo določljivosti fizične osebe, ter izvedenih produktih (identifikatorji opažanj košnje, gole zemlje, klasifikacije skupin rastlin, klasifikacije skupin rab, homogenosti in drugi). (3) Evidenca je namenjena: načrtovanju in spremljanju kmetijske politike; spremljanju, vrednotenju in izvajanju poročanja o stanju kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih kultur v skladu z veljavnimi predpisi; opravljanju pregledov za izvajanje ukrepov kmetijske politike; uskladitvam zemljišč, vpisanih v RKG; kot pomoč pri določanju evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ter raziskovanju, statističnim obdelavam in drugim uporabnikom. (4) Evidenca je javna in se lahko povezuje z evidenco iz 153. člena tega zakona in z drugimi zbirkami podatkov, ki ne vsebujejo osebnih podatkov. 154. člen (register plačilnih pravic za shemo osnovnega plačila) (1) Register plačilnih pravic za shemo osnovnega plačila (v nadaljnjem besedilu: register plačilnih pravic) upravlja in vodi agencija na podlagi podatkov iz odločb o dodelitvi ali odvzemu plačilnih pravic, odločb o spremembi letnih vrednosti plačilnih pravic in vlog o prenosu plačilnih pravic ter na podlagi podatkov, ki se prevzemajo iz evidence o finančnih pomočeh, evidence subjektov in RKG. (2) Register plačilnih pravic vsebuje naslednje podatke: KMG-MID ter ime in priimek ali naziv imetnika plačilnih pravic, naslov oziroma sedež imetnika plačilnih pravic in tudi KMG-MID ter ime in priimek ali naziv lastnika plačilnih pravic, naslov oziroma sedež lastnika plačilnih pravic, če je imetnik plačilnih pravic zakupnik plačilnih pravic iz 140. in 143. člena tega zakona; površine kmetijskih zemljišč, na podlagi katerih so dodeljene plačilne pravice; identifikacijske podatke o plačilnih pravicah; število in letne vrednosti plačilnih pravic; podrobnejše podatke o plačilnih pravicah. (3) Podatki iz registra plačilnih pravic se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike. (4) Podatki o imenu in priimku ali nazivu imetnika plačilnih pravic, naslovu oziroma sedežu imetnika plačilnih pravic ter podatek o številu in vrednosti plačilnih pravic so javni. Če je imetnik plačilnih pravic zakupnik, so javni tudi podatki o imenu in priimku ali nazivu lastnika plačilnih pravic, naslovu oziroma sedežu lastnika plačilnih pravic ter podatek o številu in vrednosti plačilnih pravic. (5) Podrobnejšo vsebino podatkov o plačilnih pravicah in postopek za vpis v register plačilnih pravic predpiše minister. 155. člen (evidenca trgovcev in uvoznikov določenih kmetijskih pridelkov ali živil) (1) V evidenco trgovcev in uvoznikov določenih kmetijskih pridelkov ali živil se morajo vpisati fizične in pravne osebe, za katere je to določeno v predpisih kmetijskih trgov. (2) V evidenco trgovcev in uvoznikov določenih kmetijskih pridelkov ali živil se vpisujejo: podatki iz 140. člena tega zakona in podatki o prodaji in uvozu, vrsti, vrednosti in količini kmetijskih pridelkov ali živil. (3) Evidenco iz tega člena vodi in upravlja agencija. (4) Evidenca je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike. 156. člen (evidenca imetnikov rejnih živali in evidenca rejnih živali) (1) V evidenco imetnikov rejnih živali se morajo vpisati imetniki rejnih živali. (2) Evidenca imetnikov rejnih živali vsebuje poleg podatkov iz 140. člena tega zakona tudi podatke o vrsti ali vrstah živali, ki jih redi posamezni imetnik. (3) Evidenca rejnih živalih vsebuje zlasti: lokacije rejnih živali; stalež po vrstah rejnih živalih; identifikacijske in druge podatke o rejnih živalih; podatke o razmnoževanju rejnih živali; podatke o nadzoru in ukrepih glede živali. (4) Podrobnejša pravila in postopke za vpis v evidenco iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. (5) Namen evidence je varovanje zdravja ljudi in živali, izvajanje predpisov Unije, ki urejajo zootehniške in genealoške pogoje za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter njihov vstop v Unijo, in izvajanje ukrepov kmetijske politike ter izvajanje zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. (6) Evidenci iz tega člena upravlja in vodi Uprava. 157. člen (evidenca komasacij) (1) Evidenca komasacij je temeljna in enotna evidenca o komasacijah kmetijskih zemljišč. V evidenci komasacij se vodi grafični in pisni del. (2) Grafični del vsebuje zlasti podatke o komasacijskih območjih in parcelah, vključenih v komasacijska območja. (3) Pisni del vsebuje zlasti: ime komasacijskih območij; površino komasacijskih območij; seznam parcel, vključenih v komasacijska območja; podatke o izdanih upravnih aktih, ki se nanašajo na komasacijsko območje; podatke o komasacijskih udeleženkah ali udeležencih iz 140. člena tega zakona; izvajalcih in investitorjih komasacij iz 140. člena tega zakona. (4) Evidenca komasacij se vzpostavi na podlagi podatkov o posameznih fazah postopka komasacij in pravnomočnih odločb o novi dodelitvi zemljišč v postopkih komasacije. (5) Podrobno vsebino evidence komasacij, način vodenja in postopek vpisa komasacijskih območij predpiše minister. (6) Evidenca komasacij je namenjen izvedbi komasacij in izvajanju drugih ukrepov, ki se navezujejo na komasacijska območja. 158. člen (evidenca osuševalnih in namakalnih sistemov) (1) Evidenca osuševalnih in namakalnih sistemov je temeljna in enotna evidenca o osuševalnih in namakalnih sistemih, ki vsebuje grafični in pisni del. (2) Grafični del vsebuje zlasti naslednje podatke: ustrezen enolični identifikator območja osuševalnega oziroma namakalnega sistema ter parcele, vključene v območja osuševalnega oziroma namakalnega sistema. (3) Pisni del vsebuje zlasti naslednje podatke o posameznem osuševalnem oziroma namakalnem sistemu: ime osuševalnega oziroma namakalnega sistema, katastrske občine in parcelne številke, podatke o izdanih upravnih aktih, stanje osuševalnega oziroma namakalnega sistema, podatke o delovanju in vzdrževanju osuševalnega oziroma namakalnega sistema. (4) Evidenca iz tega člena je namenjena upravljanju osuševalnih in namakalnih sistemov. (5) Podrobno vsebino evidence iz tega člena, način vodenja in postopek vpisa v evidenco predpiše minister. 159. člen (evidenca ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve, ekološko vzrejenih živali in ekološko gojenih nedoraslih organizmov iz akvakulture) (1) Za ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve se vpišejo firma ali ime in priimek, sedež ali naslov s hišno številko fizične ali pravne osebe, kontaktni podatki, vrsta in sorta rastlinskega razmnoževalnega materiala, količina rastlinskega razmnoževalnega materiala ter obdobje razpoložljivosti. (2) Za ekološko vzrejene živali se vpišejo firma ali ime in priimek, sedež ali naslov s hišno številko fizične ali pravne osebe, kontaktni podatki, vrsta živali, število razpoložljivih živali, spol, pasma živali, linija živali, starost živali in druge informacije v skladu s predpisi Unije. (3) Za ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture se vpišejo firma ali ime in priimek, sedež ali naslov s hišno številko fizične ali pravne osebe, kontaktni podatki, vrsta iz akvakulture, pridelovalna zmogljivost in zdravstveno stanje v skladu s predpisi Unije. (4) Vpis v evidenco iz tega člena je prostovoljen. V evidenco se lahko vpišejo fizične in pravne osebe, ki tržijo ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, ekološko vzrejene živali in ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture. Fizične in pravne osebe se v evidenco lahko vpišejo na podlagi vloge. Ministrstvo izbriše fizično in pravno osebo iz evidence po uradni dolžnosti, če ta ne izpolnjuje več pogojev za vpis. (5) Podrobnejše pogoje za vpis v evidenco predpiše minister v skladu s predpisi Unije. (6) Evidenca iz tega člena je javna in je objavljena na spletni strani ministrstva. (7) Evidenca iz tega člena je namenjena spremljanju ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve, spremljanju ekološko vzrejenih živali in ekološko gojenih nedoraslih organizmov iz akvakulture. 159.a člen (zbirka podatkov rastlinske genske banke) (1) Zbirka podatkov rastlinske genske banke je seznam vseh rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: RGV), ki imajo dejansko ali potencialno vrednost za prehrano in kmetijstvo in se hranijo v rastlinski genski banki. Vsebuje osnovne podatke o posameznem RGV, zlasti: 1. kodo in ime institucije, ki hrani RGV, 2. neponovljivo številko RGV, 3. kodo in ime zbirateljske institucije, 4. latinsko ime rodu, vrste in ostalih taksonomskih enot, ki jim pripada RGV, 5. slovensko ime vrste, ki ji pripada RGV, 6. ime RGV, 7. datum vključitve RGV v rastlinsko gensko banko, 8. državo izvora RGV, 9. lokacijo in datum nabiranja RGV, 10. biološki status RGV ter 11. način hranjenja RGV. (2) Zbirko podatkov iz tega člena vodijo izvajalci javne službe nalog rastlinske genske banke. (3) Podatki iz prvega odstavka tega člena so javni in dostopni na spletnih straneh ministrstva in izvajalcev javne službe nalog rastlinske genske banke. (4) Zbirka podatkov iz tega člena je namenjena upravljanju podatkov o RGV in zagotavljanju dostopa do RGV, ki se hranijo v rastlinski genski banki. 160. člen (zbirke podatkov s področja živinoreje) (1) Zbirke podatkov s področja živinoreje, ki jih vodijo izvajalci javnih služb, vključujejo naslednje podatke: meritve proizvodnih in drugih lastnosti živali; izračuni in napovedi plemenskih in genetskih vrednosti ter drugi izračuni; poreklo živali in podatki o vodenju rodovniških knjig; označevanje plemenskih živali; biološki in genski testi; reprodukcijske lastnosti živali in zdravje živali; biotska raznovrstnost domačih živali; druge vsebine, določene z zakonom, ki ureja živinorejo. (2) Za vodenje zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka izvajalci javnih služb prevzemajo KMG-MID, firmo ali ime in priimek ter sedež ali naslov s hišno številko imetnika živali, živalih in podatke kmetijskih gospodarstvih iz zbirk podatkov ministrstva. (3) Dostop do zbirk podatkov s področja živinoreje, ki jih vodijo posamezni izvajalci javnih služb, je lahko na voljo tudi drugim izvajalcem javnih služb, če ti podatke potrebujejo za izvajanje javne službe, ter ministrstvu in agenciji. (4) Podrobnejša pravila in postopke vodenja zbirk iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. (5) Namen zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena je zagotavljanje izvajanja potrjenih rejskih programov, izvajanja javne službe strokovnih nalog v živinoreji in javne službe genskih bank v živinoreji ter izvajanje ukrepov zootehnike in kmetijske politike. 161. člen (zbirke podatkov analiz) (1) Izvajalci nalog javnih služb in javni zavodi in organizacije, ki imajo javno pooblastilo po tem zakonu, ki izvajajo analize zemlje, krme, živil in gnojil (v nadaljnjem besedilu: izvajalci analiz), vodijo podatke teh analiz na predpisan način. (2) Povezljivost podatkov analiz z drugimi zbirkami podatkov ministrstva zagotavljajo izvajalci analiz s prevzemanjem KMG-MID, firme ali imena in priimka ter sedeža ali naslova s hišno številko nosilca, živalih, podatkov o zemljiščih in kmetijskem gospodarstvu iz evidenc ministrstva. (3) Izvajalci analiz dajejo podatke iz prejšnjih dveh odstavkov na voljo ministrstvu za kontrolo in izvajanje ukrepov kmetijske politike. (4) Podrobnejšo vsebino in način vodenja zbirke podatkov analiz predpiše minister. (5) Zbirke podatkov iz tega člena so namenjene izvajanju, kontroli in spremljanju učinkov ukrepov kmetijske politike. 161.a člen (zbirka podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal ter podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu) (1) V zbirki podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in o spremljanju stanja kmetijskih tal ter podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu se vodijo ali se vanjo prevzemajo ter obdelujejo naslednji podatki: a) iz 140. člena tega zakona o zavezancih, ki na svojih površinah dovolijo opravljanje vzorčenja na podlagi 28.a in a28.b člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka); b) iz prvega odstavka 143. člena tega zakona; c) o tleh iz 164. člena tega zakona; č) o tleh iz 164.a člena tega zakona; d) o dejanski rabi zemljišč iz 165. člena tega zakona; e) o letnih spremembah dejanske rabe zemljišč; f) o vzorčenju tal in analizi tal iz 28.a člena tega zakona; g) o vzorčenju tal in analizi tal iz prvega in drugega odstavka a28.b člena in šestega odstavka č28.b člena tega zakona; h) o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov, amonijaka in nekaterih onesnaževal v kmetijstvu iz a28.a člena tega zakona; i) iz 153. člena tega zakona podatki iz zbirne vloge iz predpisa o izvedbi ukrepov kmetijske politike, ki so potrebni za obračunavanje podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal ter spremljanju in obračunavanju emisij toplogrednih plinov in amonijaka v živinoreji in iz kmetijskih tal; j) o evidenci imetnikov rejnih živali in evidenci rejnih živali iz 156. člena tega zakona; k) o evidenci komasacij iz 157. člena tega zakona; l) o evidenci osuševalnih in namakalnih sistemov iz 158. člena tega zakona ter m) o proizvodnih in drugih lastnosti živali iz 160. člena tega zakona. (2) Zbirka podatkov iz tega člena je namenjena spremljanju emisij in odvzemov toplogrednih plinov v kmetijstvu in gozdarstvu, spremljanju stanja kmetijskih tal, obračunavanju emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal iz kmetijstva za izvajanje, kontrolo in spremljanje učinkov ukrepov kmetijske politike ter drugim aktivnostim, ki prispevajo k zagotavljanju trajne rodovitnosti kmetijskih tal in k primerni prehranski varnosti Republike Slovenije. (3) Zbirko podatkov iz tega člena vodijo nosilci javnega pooblastila iz a28.a, 28.a in b28.b člena tega zakona. Vsak nosilec javnega pooblastila iz a28.a, 28.a in b28.b člena tega zakona je odgovoren za pravilnost podatkov s svojega področja. (4) Podrobnejšo vsebino vnosa podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in o spremljanju stanja kmetijskih tal ter podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu, obdelavo teh podatkov in način vodenja zbirke podatkov iz tega člena predpiše minister. 162. člen (evidenca o izobraževanju, usposabljanju in svetovanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja) (1) Evidenco o izobraževanju, usposabljanju in svetovanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: evidenca o izobraževanju) upravlja in vodi ministrstvo, vpis podatkov v evidenco o izobraževanju pa opravijo izvajalci izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja na podlagi podatkov o opravljenem izobraževanju, usposabljanju oziroma svetovanju. Za točnost in ažurnost vnesenih podatkov v evidenco o izobraževanju so odgovorni izvajalci izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja. (2) Evidenca o izobraževanju vsebuje naslednje podatke: 1. o udeležencu izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja iz 140. člena tega zakona; 2. KMG-MID kmetijskega gospodarstva udeleženca izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja iz 143. člena tega zakona; 3. EMŠO ali matična številka poslovnega subjekta za udeleženca izobraževanja ali usposabljanja na področju gozdarstva; 4. vsebinski podatki o izobraževanjih oziroma usposabljanjih, še zlasti vrsta, teme in število ur izobraževanja oziroma usposabljanja; 5. datum in lokacija opravljenega izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja; 6. izvajalci izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja. (3) Evidenca o izobraževanju je namenjena kontroli izpolnjevanja pogojev za ukrepe kmetijske politike. 162.a člen (evidenca za sektor mleka) (1) V evidenci za sektor mleka se vodijo oziroma prevzemajo podatki: 1. o nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki mleko proizvaja in trži, o prvem kupcu mleka iz 140. člena tega zakona ter o predelovalnih obratih, ki mleko predelujejo; 2. KMG-MID iz 143. člena tega zakona; 3. o odkupljenih količinah mleka, ki jih sporočajo prvi kupci mleka in predelovalni obrati, ki so mleko odkupili; 4. o oddanih količinah mleka prvemu kupcu mleka izven Republike Slovenije, ki jih sporočajo nosilci kmetijskih gospodarstev; 5. o prodani količini mleka izven Republike Slovenije, ki jih sporočajo predelovalni obrati; 6. o letnih količinah neposredno prodanega mleka in mlečnih izdelkov, ki jih sporočajo nosilci kmetijskih gospodarstev; 7. ugotovitve inšpekcijskega nadzora. (2) Zavezanci za vpis v evidenco za sektor mleka so nosilci kmetijskega gospodarstva, ki mleko proizvajajo z namenom oddaje oziroma prodaje, prvi kupci mleka ter predelovalni obrati. (3) Evidenca je namenjena izvajanju tržno informacijskega sistema za trg mleka in mlečnih izdelkov, ukrepov kmetijske politike ter zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. (4) Evidenco za sektor mleka vodi in upravlja agencija. (5) Podrobnejšo vsebino in postopek za vpis v evidenco iz tega člena predpiše minister. 162.b člen (register pašnih skupnosti) (1) Register pašnih skupnosti vsebuje: 1. ime pašne skupnosti; 2. pogodbo o ustanovitvi pašne skupnosti; 3. podatke o predsedniku, namestniku predsednika in članih pašne skupnosti iz 140. člena tega zakona; 4. identifikacijsko številko pašne skupnosti; 5. seznam zemljiških parcel skupnega pašnika oziroma planine; 6. datum pravnomočnosti odločbe o vpisu v register pašnih skupnosti ali izbrisu iz njega; 7. poseben transakcijski račun pašne skupnosti. (2) Vlogo za vpis pašne skupnosti v register pašnih skupnosti poda predsednik pašne skupnosti. O vlogi odloči krajevno pristojna upravna enota, v kateri bo pašna skupnost izvajala pašo. (3) Spremembe podatkov, ki se vodijo v registru, mora predsednik pašne skupnosti sporočiti upravni enoti najpozneje v 30 dneh od nastale spremembe. (4) Register pašnih skupnosti je namenjen izvajanju ukrepov kmetijske politike. (5) Register pašnih skupnosti vodijo upravne enote. 162.c člen (evidenca posebnih kultur) (1) Evidenca posebnih kultur se vzpostavi za namene ugotavljanja katastrskega dohodka v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in za izvajanje ukrepov kmetijske politike. (2) Zavezanec za vpis v evidenco iz tega člena je nosilec kmetije, na kateri se pridelujejo posebne kulture, ki so določene z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka, če se te predelujejo najmanj na 0,1 hektarja skupne površine, oziroma tudi manjši površini, če se pridelujejo z namenom prodaje. (3) V evidenci iz tega člena se vodijo: podatki o nosilcu kmetije iz 140. člena tega zakona; podatek o prijavljeni površini posebnih kultur za tekoče leto. (4) Zavezanec za vpis v evidenco iz tega člena sporoča podatke iz druge alineje prejšnjega odstavka ob oddaji zbirne vloge v roku in na način, ki je določen za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. (5) Podrobnejšo vsebino evidence iz tega člena in način zbiranja podatkov predpiše minister. (6) Evidenco iz tega člena vodi agencija. 163. člen (zbirka podatkov mreže za podeželje) (1) Zbirka podatkov mreže za podeželje se vzpostavi na podlagi vlog za vpis ali vlog za spremembo podatkov in povezovanja z evidenco subjektov. (2) Zbirka podatkov mreže za podeželje vsebuje: podatke iz prvega odstavka 140. člena tega zakona o osebi, ki se prostovoljno vpiše v zbirko podatkov mreže za podeželje; telefonsko številko, številko faksa, naslov elektronske pošte, spletno stran in druge podatke. (3) Namen zbirke podatkov mreže za podeželje je medsebojna komunikacija med ministrstvom in osebami, ki se vpišejo v zbirko. (4) Podatki iz zbirke podatkov mreže za podeželje so javni in se objavijo na spletni strani ministrstva, razen davčne številke, EMŠO in KMG-MID. 164. člen (pedološka karta) Pedološka karta je geokodirana, grafična in opisna zbirka podatkov o tleh, ki vsebuje zlasti kartografski prikaz talnih tipov in podatke o pedoloških profilih in analizah. 164.a člen (karta talnih števil) Karta talnih števil je prostorska evidenca, ki vsebuje v številčni vrednosti navedeno osnovno oceno lastnosti tal. Pri ugotavljanju osnovne ocene lastnosti tal se upoštevajo geološka podlaga, razvojna stopnja in tekstura iz podatkov pedološke karte Slovenije. 164.b člen (evidenca območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost) (1) Evidenca območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je prostorska evidenca, ki vsebuje območja znatne omejitve rabe zemljišč na gorskih območjih, na območjih z naravnimi omejitvami in na območjih s posebnimi omejitvami, ki so določena na podlagi predpisov Unije. (2) Razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost predpiše minister. 164.c člen (evidenca območij planin) (1) Evidenca območij planin je javna prostorska evidenca, ki vsebuje območja planinskih pašnikov na gorskih območjih. (2) Evidenca se uporablja za pripis planin k zemljiščem, prijavljenim v RKG, za spremljanje in izvajanje ukrepov kmetijske politike. (3) Evidenco vzpostavi ministrstvo s pomočjo topografskih kart in presoje naslednjih pogojev: da gre za sklenjeno geografsko območje nad območjem stalne poselitve s tradicionalno poletno pašo živali; da leži območje praviloma nad 750 m nadmorske višine, izjemoma nižje, če gre za izkazano zgodovinsko rabo planin; da so na območju že delovale pašne ali agrarne skupnosti s poletno planinsko pašo ali se na območju tako delovanje vzpostavlja. 165. člen (evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč) (1) Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca rabe) je enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč. Poligon dejanske rabe je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe. V evidenci rabe se vodijo naslednje skupine vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč: njive in vrtovi; travniške površine; trajni nasadi; druge kmetijske površine; gozd. (2) Podrobnejše vrste dejanskih rab kmetijskih in gozdnih zemljišč ter način njihovega določanja in obnavljanja predpiše minister. (3) V evidenci rabe se za posamezni poligon dejanske rabe vodijo zlasti naslednji podatki: identifikacijska oznaka; vrsta dejanske rabe; površina; umestitev v prostor v državnem koordinatnem sistemu; datum spremembe. (4) Obnavljanje podatkov v evidenci rabe se izvede najmanj vsakih pet let. (5) Podatke iz evidence rabe ministrstvo posreduje Geodetski upravi Republike Slovenije. (6) Način prenosa in vpisa podatkov iz evidence rabe v zemljiški kataster predpiše minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom. (7) Evidenca je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja rabe zemljišč kot pogoja za izvajanje ukrepov kmetijske politike. 165.a člen (evidenca udeležencev neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva) (1) Evidenco udeležencev neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva vodi in upravlja izvajalec teh izobraževanj iz 129.a člena tega zakona. (2) Evidenca iz tega člena vsebuje naslednje podatke: osebno ime, rojstne podatke, naslov stalnega in začasnega prebivališča udeleženca; datum in naslov izobraževanja; vsebinske podatke o izobraževanju, zlasti vrsto izobraževanja, število ur, datum in lokacijo izobraževanja ter zaporedno številko potrdila. (3) Evidenca iz tega člena je namenjena spremljanju izvajanja neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva. 5. Pridobivanje in uporaba podatkov, povezovanje, financiranje, posredovanje in povezovanje podatkov 166. člen (pridobivanje in uporaba podatkov) (1) Za namen priprave in izvedbe ukrepov kmetijske politike in zagotavljanje varnosti, kakovosti in pravilnosti označevanja živil ter za namene, opredeljene z zakoni iz drugega odstavka 140. člena tega zakona lahko ministrstvo in organi v sestavi pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov, ki jih upravljajo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ali občine ter drugi pooblaščeni organi: 1. registra prostorskih enot; 2. davčnega registra in evidence o davkih (davčna številka za subjekte iz 140. člena tega zakona, davčni in rezidenčni status, firmo ali ime in priimek ter sedež ali naslov zakupnika oziroma dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč, identifikacijska oznaka parcele zakupljenih zemljišč, podatek o izpolnjevanju pogoja poravnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti iz prvega odstavka 35.a člena tega zakona); za povezovanje se uporablja davčna številka; 3. CRP (EMŠO in davčna številka, spol, datum rojstva, datum smrti, priimek, ime, stalno prebivališče v Sloveniji, začasno prebivališče v Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje, državljanstvo, oče, mati, zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, generalni status, status prebivališča, indikator začasnega bivanja v tujini in EMŠO v primeru zamenjave, podatek o skrbniku in vrnitvi poslovne sposobnosti). Za povezovanje evidence se uporablja EMŠO ali davčna številka, če tega podatka ni na voljo, pa hkrati dva izmed naslednjih podatkov: ime in priimek, stalni ali začasni naslov ali sorodstvene vezi (EMŠO očeta, matere, zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, otrok, skrbnika); 4. zemljiškega katastra (podatki o parceli, ki se vodijo v zemljiškem katastru v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, vključno z osebnimi podatki o lastniku in upravljavcu in sicer EMŠO ali matična številka, ime in priimek oziroma naziv, naslov stalnega prebivališča oziroma sedež podjetja); povezovalni znak je identifikacijska oznaka parcele oziroma EMŠO ali matična številka; 5. katastra stavb (podatki o stavbi in o delih stavb, ki se vodijo v katastru stavb v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, vključno z osebnimi podatki o lastniku in upravljavcu in sicer EMŠO ali matična številka, ime in priimek oziroma naziv, naslov stalnega prebivališča oziroma sedež podjetja); povezovalni znak je identifikacijska oznaka stavbe ali identifikacijska oznaka parcele oziroma EMŠO ali matična številka; 6. informatizirane glavne knjige zemljiške knjige (podatke o lastniku ali zakupniku zemljiške parcele, in sicer za pravne osebe podatek o firmi oziroma naslovu, sedežu in matični številki, za fizične osebe podatek o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča in EMŠO, podatek o zaznambi agrarne skupnosti); za pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige se za potrebe tega zakona in zakona, ki ureja agrarne skupnosti, uporabi povezovalni znak sklop nepremičnin (zemljiških parcel), omogoči se računalniška povezava z zemljiško knjigo in se za ta namen ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, ki urejajo posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige; 7. PRS in registra transakcijskih računov in zbirke letnih poročil (matična številka, davčna številka, datum vpisa in izbrisa, pravnoorganizacijska oblika subjekta, naziv (polno ime, kratko ime), naslov oziroma sedež, šifra in naziv glavne dejavnosti in preostalih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, podatki o družbenikih, njihovih identifikacijskih številkah, poslovnih deležih in osebah, pooblaščenih za zastopanje, oziroma ustanoviteljih in zastopnikih, podatki o številki transakcijskega računa, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, letno poročilo, stroški); povezovalni znak je matična ali davčna številka; 8. zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov ali živil; 9. zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, površina v lasti sklada in v najemu, firmo ali ime in priimek, EMŠO ali matična številka ter sedež ali naslov zakupnika teh zemljišč, številka pogodbe, podatek o poravnanih obveznostih do sklada); povezovalni znak je matična številka ali EMŠO ali katastrska parcela; 10. zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje; 11. zbirk podatkov o vodah; 12. vodne knjige Direkcije Republike Slovenije za vode (šifra rabe vode, naziv rabe vode, številka in datum odločbe, tip odločbe, oseba, na katero se odločba nanaša, skupna površina namakanja, podatki o namakanju); povezovalni znak je šifra rabe vode; 13. zbirk podatkov o ekološko pomembnih območjih; 14. zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in vod; 15. zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih; 16. zbirk podatkov o zavarovanih in drugih območjih, ki so pomembna za izvajanje ukrepov ministrstva; 17. zbirk podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki se vodijo v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju; 18. zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (iz registra zavezancev: ime in priimek, naslov in EMŠO ter davčna številka oziroma naziv, sedež, matična ali davčna številka zavarovanca in zavezanca, datum začetka in prenehanja zaposlitve, število ur delovnega časa zavarovanca, število zaposlenih zavezanca; iz matične evidence zavarovancev: ime in priimek, naslov in EMŠO, datum začetka in konca zavarovanja, podlaga za zavarovanje, število ur zavarovalnega časa na teden); povezovalni znak je matična številka ali EMŠO; 19. zbirk podatkov s področja regionalne politike; 20. registra nepremične kulturne dediščine, vključno s podatki o parcelah in lastnikih (vrsta in naziv nepremične kulturne dediščine, ime in priimek ter naslov) ter njihovih lastniških deležih; 21. evidence socialnih podjetij, registra invalidskih podjetij (firma, naslov, zastopnik, matična številka, pravnoorganizacijska oblika, glavna dejavnost, datum vpisa in izbrisa); 22. zbirk podatkov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (podatki iz evidence izvajalcev raziskovalne dejavnosti in razvojne dejavnosti: ime in priimek, številka evidence raziskovalne dejavnosti, šifra dejavnosti zaposlitev); 23. zbirk podatkov Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (podatki iz evidence izdanih certifikatov: ime in priimek, EMŠO, datum izdaje certifikata, poklicna kvalifikacija); povezovalni znak je EMŠO; 24. evidence državnih pomoči, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za finance; 25. iz evidence registriranih vozil (za kolesne traktorje, traktorske priklopnike, zamenljive vlečene stroje in gosenične traktorje) podatke o posameznem vozilu, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, EMŠO ali matično številko; povezovalni znak je EMŠO ali matična številka; 26. prostorsko informacijskega sistema. (2) Agencija lahko obdeluje kontaktne podatke upravičencev (telefonska številka in naslov elektronske pošte) za namen njihovega obveščanja v zvezi z izvajanjem ukrepov kmetijske politike, v katere je upravičenec vključen. (3) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo uporablja tudi temeljne topografske načrte, zbirko topografskih podatkov, topografske karte, pregledne karte, ortofoto, podatke digitalnega modela reliefa in druge prostorske podatke. (4) Upravljavci načrtov, kart, ortofotov, podatkov digitalnega modela reliefa in drugih prostorskih podatkov iz prejšnjega odstavka posredujejo ministrstvu podatke brezplačno oziroma v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. (5) Ministrstvo dostopa do pisnih in grafičnih podatkov iz zbirk podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo. (6) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo v evidence z delovnega področja ministrstva prevzame podatke iz evidenc iz tega člena za osebe, ki se v evidence vpisujejo po lastni volji ali so se dolžne vanje vpisati v skladu z zakonom ali pa so v evidence vpisane po uradni dolžnosti. 167. člen (povezovanje zbirk podatkov) (1) Za izvajanje nalog z delovnega področja ministrstva se evidence z delovnega področja ministrstva lahko povezujejo med seboj in z evidencami iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. (2) Za medsebojno povezovanje evidenc z delovnega področja ministrstva se za subjekte uporablja identifikacijska številka subjekta, za kmetijska gospodarstva pa KMG-MID. (3) Za povezovanje evidenc z delovnega področja ministrstva z evidencami iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se za osebne podatke uporablja davčna številka ali EMŠO ali matična številka poslovnega subjekta. 168. člen (financiranje zbirk podatkov) Ministrstvo zagotovi sredstva za financiranje zbirk podatkov, ki jih upravlja in vodi po tem zakonu. 169. člen (posredovanje in povezovanje podatkov iz zbirk podatkov) (1) Podatki o vrsti in obsegu dejavnosti, podatki o imenu, priimku oziroma nazivu in naslovu oziroma sedežu zavezancev za vpis v zbirke podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona so javni, če zakon ne določa drugače. (2) Vsi podatki iz zbirk podatkov iz tega zakona se lahko uporabljajo samo za namene, za katere so bili dani in so določeni v zakonu. (3) Ministrstvo posreduje podatke iz zbirk tega zakona v skladu s prejšnjim odstavkom pooblaščenim organizacijam, izvajalcem javnih služb in izvajalcem ukrepov kmetijske politike, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva ter drugim državnim organom in občinam, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog. (4) Ministrstvo omogoči vpogled v zbirke podatkov iz tega zakona osebam, ki opravljajo naloge v pooblaščenih organizacijah, pri izvajalcih javnih služb in izvajalcih ukrepov kmetijske politike, če jih te osebe potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva, ter osebam v drugih državnih organih in občinah, če jih te osebe potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog. 169.a člen (omogočanje pridobivanja podatkov zavarovalnicam) (1) Agencija zavarovalnicam, ki opravljajo zavarovalne posle v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, za namen opravljanja teh poslov v primeru, ko upravičenci uveljavljajo pravice iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki se nanašajo na sofinanciranje zavarovanja, omogoči pridobivanje podatkov iz zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ki se nanašajo na upravičenca in ki jih zavarovalnica potrebuje za sklenitev zavarovalne pogodbe. (2) Agencija posreduje podatke iz prejšnjega odstavka na podlagi izrecnega pisnega soglasja upravičenca za posredovanje podatkov, ki ga lahko upravičenec kadarkoli umakne s pisno izjavo. Vlagatelj zahteve za pridobitev podatkov iz prejšnjega odstavka mora zahtevi priložiti izjavo upravičenca, da vlagatelju izrecno dovoljuje pridobivanje njegovih podatkov od agencije, in sicer za namen uveljavljanja pravice iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki se nanašajo na sofinanciranje zavarovanja. (3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovalnice, ki opravljajo zavarovalne posle v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, za namen opravljanja teh poslov v primeru, ko upravičenci uveljavljajo pravice iz ukrepov kmetijske politike, ki se nanašajo na sofinanciranje zavarovanja, dostopajo do podatkov zavarovanca o zemljiščih in živalih iz zbirk podatkov iz 143. in 156. člena tega zakona ter do podatkov zavarovanca o zemljiščih in živalih iz zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. (4) Agencija ne odgovarja za pravilnost podatkov, ki jih zavarovalnice pridobijo na podlagi tega člena. 6. Tržno informacijski sistem in kmetijsko knjigovodstvo 170. člen (tržno informacijski sistem) (1) Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo in objavljanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih zemljišč ter gozdov na reprezentativnih trgih. Tržno informacijski sistem vodi agencija. (2) Minister določi reprezentativne trge kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih zemljišč ter gozdov, fizične in pravne osebe, ki morajo posredovati podatke, in predpiše vrsto, obseg in pogostnost zbiranja podatkov. 171. člen (kmetijsko knjigovodstvo) (1) Za sprejemanje in analiziranje ukrepov kmetijske politike se na nekaterih kmetijah vodi kmetijsko knjigovodstvo. Sodelovanje kmetij je prostovoljno. (2) Merila za določitev kmetij so proizvodna usmeritev, velikost in regionalna zastopanost kmetij. (3) Minister na podlagi meril iz prejšnjega odstavka in soglasja nosilcev določi kmetije, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo, tako da z njimi sklene pogodbo. Posamezna poročevalska kmetija prejme nadomestilo za sodelovanje v mreži računovodskih podatkov, ki ga določi minister. (4) Ministrstvo je odgovorno za strokovno in organizacijsko vodenje kmetijskega knjigovodstva ter sodelovanje s strokovnimi institucijami in upravnimi organi. Minister predpiše podrobnejše naloge strokovnih institucij in upravnih organov pri vodenju kmetijskega knjigovodstva. (5) Minister ustanovi komisijo za spremljanje in vodenje kmetijskega knjigovodstva, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, strokovnjaki za kmetijsko svetovanje, državno statistiko, izobraževanje, raziskovanje in predstavniki zbornice, Zadružne zveze Slovenije, računovodske pisarne ter nosilcev. (6) Računovodska pisarna je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del v skladu s predpisi, izpolnjuje pogoje glede ustrezne registracije za izvajanje dejavnosti vodenja kmetijskega knjigovodstva, števila in izobrazbe zaposlenih, referenc na področju vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost ali kmetijskega knjigovodstva ter ustrezne tehnične opremljenosti in ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra ter ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati računovodska pisarna, predpiše minister. Naloge in obveznosti računovodske pisarne so določene s predpisi Unije. (7) Računovodska pisarna opravlja svoje naloge in obveznosti kot javno pooblastilo. Računovodska pisarna se izbere na javnem razpisu na podlagi naslednjih meril: delovnih izkušenj s področja vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost ali kmetijskega knjigovodstva, referenc na področju vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost ali kmetijskega knjigovodstva, in strokovnega izpopolnjevanja s področja vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost. Podrobnejša merila se določijo v javnem razpisu. Javno pooblastilo se podeli računovodski pisarni, ki na javnem razpisu doseže najvišje število točk na podlagi meril. Javno pooblastilo podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo. (8) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora, nad računovodsko pisarno, ki ji je dodeljeno javno pooblastilo, opravlja ministrstvo. (9) Javno pooblastilo preneha sporazumno, ali če računovodska pisarna preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom, ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo, ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. (10) Osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale v mreži kmetijskega knjigovodstva, ne smejo izdati katerekoli individualne računovodske podatke ali katerekoli druge individualne podrobnosti, s katerimi so se seznanile pri opravljanju svojih dolžnosti ali drugače naključno v okviru tega dela. (11) Računovodska pisarna prejme za vsako pravilno izpolnjeno poročilo standardni honorar, kot je določen s predpisi Unije, poleg tega pa lahko prejme tudi nadomestilo. Minister s sklepom določi višino in pogoje za pridobitev nadomestila. (12) Sredstva za izvajanje kmetijskega knjigovodstva zagotovi ministrstvo. 7. Količine oljčnega olja in namiznih oljk 171.a člen (sporočanje količin oljčnega olja in namiznih oljk) (1) Ministrstvo zbira podatke o proizvedeni količini oljčnega olja in namiznih oljk za potrebe sporočanja podatkov v skladu s predpisi Unije. (2) Za namen iz prejšnjega odstavka so obrati iz 152.a člena tega zakona, ki se ukvarjajo s pridobivanjem olja iz plodov oljk ali oljčnih tropin, dolžni ministrstvu sporočati količino predelanih plodov oljk ali oljčnih tropin in količino pridobljenega olja. (3) Podatke iz prejšnjega odstavka obrat sporoča v obdobju obiranja oljk do petega dne v mesecu za količine, predelane ali pridobljene v predhodnem mesecu. XVII. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA 172. člen (inšpekcijski nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije s področja kmetijstva opravljajo, če ta zakon ne določa drugače, kmetijski inšpektorji ali drugi pristojni inšpektorji inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, in inšpektorji, ki delujejo v okviru uprave, pooblaščeni za nadzor po tem zakonu ali drugih predpisih. (2) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije o varnosti živil neživalskega izvora v vseh fazah pridelave in predelave ter nadzor organizacij za ugotavljanje skladnosti po tem zakonu opravljajo inšpektorji za hrano. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije o kakovosti živil v vseh fazah pridelave in predelave opravljajo inšpektorji za hrano za živila neživalskega izvora in uradni veterinarji za živila živalskega izvora. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije o varnosti živil neživalskega izvora in kakovosti živil v distribuciji ter o varnosti in kakovosti živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu opravljajo inšpektorji za hrano in uradni veterinarji. (3) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na carinski postopek za izvoz in postopek sprostitve kmetijskih pridelkov ali živil neživalskega izvora v prosti promet, opravljajo fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na postopek za sprostitev živil živalskega izvora v prosti promet, opravljajo uradni veterinarji. (4) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad varnostjo in kakovostjo ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil, ki se nanaša na sprostitev v prost promet za živila neživalskega izvora, opravljajo fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano. Nadzor nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil, ki se nanaša na sprostitev v prost promet za živila živalskega izvora, opravljajo uradni veterinarji. (5) Nadzor nad izvajanjem določb predpisov na področju identifikacije in registracije živali opravljajo kmetijski inšpektorji in uradni veterinarji ter inšpektorji za hrano. (6) Kadar onesnaževala v primarni pridelavi kmetijskih proizvodov in živil rastlinskega izvora izhajajo iz okolja in niso posledica ravnanja nosilca dejavnosti, njihov izvor ugotavlja inšpektor, pristojen za okolje, in kmetijski inšpektor v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. (7) Nadzor nad izvajanjem 61.f in 61.g člena tega zakona opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, odloča pa tudi kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve 61.f člena tega zakona. Nadzorni in prekrškovni postopek se vodi na podlagi uporabe določb zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence. Ministrstvo in Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence skleneta pogodbo o financiranju nadzora nad izvajanjem 61.f in 61.g člena tega zakona. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. (8) Nadzor nad izvajanjem prvega, drugega in četrtega odstavka 66. člena tega zakona opravljata v delu, ki se nanaša na kmetijske pridelke in živila, inšpektor za hrano in uradni veterinar. (9) Nadzor nad izvajanjem prvega in tretjega odstavka 66. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na storitve, povezane s kmetijsko dejavnostjo, opravlja kmetijski inšpektor. (10) Nadzor nad dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, ki se nanašajo na gozdarske dejavnosti, in izvajanjem storitev z gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov, opravlja gozdarski inšpektor. (11) Pravne in fizične osebe morajo pristojnemu inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali potrebne predmete. Pravne in fizične osebe morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je pristojni inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon. (12) Nadzor nad izvajanjem začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu od 105.a do 105.e člena tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen za delo. Za ta namen imajo inšpektorji, pristojni za delo, dostop do RKG. 173. člen (nadzor nad uvozom kmetijskih pridelkov ali živil) (1) Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena sistematične dokumentacijske preglede in naključne identifikacijske preglede glede varnosti živil neživalskega izvora pred sprostitvijo v promet v Republiki Sloveniji opravljajo carinski organi, razen nujnih primerov in poostrenega nadzora nad varnostjo živil ob uvozu, ki ga opravljajo fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano. (2) Če pristojni carinski organ pri opravljanju nadzora sumi ali ugotovi, da pošiljka ekoloških kmetijskih pridelkov in živil neživalskega izvora, ki ji je priložen certifikat, ni skladna s predpisi, ki urejajo uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav, ne dovoli uvoza in o tem obvesti pristojnega inšpektorja za hrano, ki odredi potrebne ukrepe. (3) Kadar je za uvoz kmetijskih pridelkov ali živil neživalskega izvora predpisana napoved pošiljke na enotnem vstopnem dokumentu, carinski organ ne sprosti pošiljke v prost promet, dokler ne prejme potrjenega enotnega vstopnega dokumenta ali enakovrednega dokumenta v elektronski obliki, ki ga je potrdil pristojni inšpektor. (4) Vstop pošiljk iz prejšnjega odstavka je mogoč samo skozi določene vstopne točke, ki jih določi vlada. (5) Podrobnejše pogoje za izvajanje nadzora carinskih organov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za carine. (6) Podrobnejše pogoje glede informacij o uvozu ekoloških kmetijskih pridelkov in živil predpiše vlada v skladu s predpisi Unije. 174. člen (pooblastila) (1) Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po drugih predpisih s področja kmetijstva in splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti: pregledovati kmetijska zemljišča, poslovne in proizvodne prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov ter fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike; pregledovati prostore, v katerih se opravlja kmetijska ali dopolnilna dejavnost ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike; odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora; ugotavljati nezakonito pridobitev ali nenamensko porabo sredstev po tem zakonu; ugotavljati, ali izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil po tem zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje; nadzirati izvajanje nalog javnih služb; nadzirati področje gnojenja iz č28.b člena tega zakona; dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora; nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov po tem zakonu; predlagati pristojnemu organu izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu; predlagati pristojnemu organu, da zahteva vračilo nezakonito ali nenamensko porabljenih sredstev; predlagati pristojnemu organu zadržanje izplačila sredstev; nadzirati izvajanje pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov iz 58.a člena tega zakona; nadzirati realizacijo javnih naročil iz 58.b člena tega zakona in v zvezi s tem pravico pregledovati zadevne prostore, objekte, predmete ter poslovanje in dokumentacijo; nadzirati prodajo kmetijskih pridelkov iz 61.a člena tega zakona; nadzirati označevanje, oglaševanje oziroma trženje storitev, ki so povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki se štejejo kot zavajajoče, če na katerikoli način zavajajo potrošnika ali bi ga utegnile zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivale na njegove odločitve glede uporabe storitev; predlagati pristojnemu organu izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče; nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnostih na kmetiji; nadzirati neupravičeno oviranje kmetijskih opravil; predlagati organizaciji iz 92. člena tega zakona, da proizvajalcu oziroma proizvajalcem zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil odvzame certifikat; nadzirati kmetijska opravila iz 102. člena tega zakona; nadzirati izpolnjevanje pogojev za priznanje skupin proizvajalcev za skupno trženje, skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij; nadzirati izvajanje storitev v okviru strojnih krožkov iz 110. člena tega zakona; nadzirati sporočanje podatkov v evidenco za sektor mleka iz 162.a in tržno informacijski sistem iz 170. člena tega zakona; nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje nalog računovodske pisarne iz 171. člena tega zakona; nadzirati sporočanje podatkov iz 171.a člena tega zakona. (2) Inšpektor za hrano ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti: izdajati listine o skladnosti živil neživalskega izvora za izvoz; pregledovati pošiljke sadja in zelenjave in izdajati listine o skladnosti glede kakovosti ob njihovem uvozu in izvozu; pregledovati pošiljke živil neživalskega izvora in spremljajoče listine v skladu s predpisi Unije o varnosti živil ob vnosu; pregledovati prostore, naprave, postopke, dokumentacijo ter sredstva pri fizičnih in pravnih osebah pod nadzorom uprave; pregledovati živila neživalskega izvora in listine v skladu s predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v proizvodnji in predelavi; pregledovati živila in listine v skladu s predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v distribuciji živil; nadzirati označevanje, oglaševanje in preverjati skladnost označb živil s predpisanimi zahtevami; spremljati odpoklic, umik oziroma uničenje živil; dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora; nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov po tem zakonu; predlagati izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu; odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora; ugotavljati ali organizacije iz prvega odstavka 91. člena tega zakona izpolnjujejo predpisane pogoje in izvajajo predpisano kontrolo; predlagati organizaciji iz prve alineje prvega odstavka 91. člena tega zakona, da proizvajalcem zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil odvzame certifikat; predlagati pristojnemu organu izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče. (3) Fitosanitarni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti: pregledovati pošiljke živil neživalskega izvora in spremljajoče listine v skladu s predpisi Unije o varnosti živil ob vnosu; pregledovati pošiljke sadja in zelenjave in izdajati listine o skladnosti glede kakovosti ob njihovem uvozu in izvozu; odvzemati vzorce za laboratorijsko preskušanje zaradi ugotavljanja skladnosti glede varnosti živil; dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora. (4) Uradni veterinar ima poleg pooblastil, ki jih ima po veterinarskih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti: pregledovati pošiljke živil živalskega izvora glede predpisane kakovosti in označevanja ob njihovem uvozu; pregledovati živila živalskega izvora v skladu s predpisi o kakovosti živil v vseh fazah proizvodnje in predelave živil; pregledovati živila in listine v skladu s predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v distribuciji živil; nadzirati označevanje, oglaševanje in preverjati skladnost označb živil s predpisanimi zahtevami; predlagati pristojnemu organu izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče; spremljati odpoklic, umik oziroma uničenje živil; odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora. (5) Gozdarski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti: dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora; nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnostih na kmetiji; nadzirati izvajanje storitev z gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov. 175. člen (ukrepi) (1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe: odredi spremembo podatkov v zbirkah podatkov iz tega zakona skladno z ugotovljenim stanjem; odredi izbris podatkov iz zbirk podatkov iz tega zakona; delno ali v celoti prepove uveljavljanje ali izvajanje ukrepov po tem zakonu, če ugotovi kršitve predpisov; odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, odpravijo v roku, ki ga določi; odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenim sumom storitve prekrška; v nujnih primerih lahko odredi ukrepe z ustno odločbo na zapisnik; odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na področju gnojenja iz č28.b člena tega zakona; prepove prodajo kmetijskih pridelkov, če se ta izvaja v nasprotju z 61.a členom tega zakona; odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ali drugo ukrepanje, da se zagotovi skladnost označevanja, oglaševanja in trženja glede storitev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona; odredi odpravo nepravilnosti pri spletnem oglaševanju ali spletnem trženju storitev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, da se zagotovi skladnost označevanja in trženja storitev iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona; prepove opravljanje dejavnosti, za katero je treba pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če dovoljenje ni pridobljeno; prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je na kmetiji za istovrstno dejavnost hkrati registrirana dejavnost kot samostojni podjetnik ali pravna oseba; predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če niso izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona in do odločitve upravne enote prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti; odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju nalog javne službe; do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje javne službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev; predlaga ministrstvu, da izvajalcu javne službe ali nosilcu javnega pooblastila odvzame javno službo ali javno pooblastilo, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev; predlaga organizaciji iz 92. člena tega zakona, da ekološkemu ali integriranemu pridelovalcu odvzame certifikat; organizaciji proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave izda odločbo, ki učinkuje kot začasni odvzem statusa organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov; predlaga ministrstvu, da skupini proizvajalcev za skupno trženje, skupini proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev in medpanožni organizaciji odvzame status, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev; prepove izvajanje storitev s kmetijsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov; odredi odpravo pomanjkljivosti pri opravljanju kmetijskih opravil (102. člen); odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju nalog tržno informacijskega sistema iz 170. člena tega zakona; odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju nalog računovodskih pisarn iz 171. člena tega zakona; odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri sporočanju podatkov iz 171.a člena tega zakona; odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen. (2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za hrano ali uradni veterinar poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe: prepove promet z živili, ki niso skladna s predpisanimi zahtevami kakovosti ali deklariranimi lastnostmi; prepove uporabo označb oziroma promet z živili, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev; prepove promet oziroma oglaševanje živil, ki zavajajo ali bi lahko zavajali potrošnika; odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ali drugo ukrepanje, da se zagotovi skladnost označevanja, oglaševanja in informiranja potrošnikov glede kmetijskih pridelkov in živil iz prvega in drugega odstavka 66. člena tega zakona; nosilcu dejavnosti ali organizaciji iz prvega odstavka 91. člena tega zakona odredi preizkus skladnosti s predpisi za živila, ki so v prometu; prepove uporabo listin o skladnosti za živila, ki niso skladna s predpisi; do odločitve pristojnega organa lahko prepove opravljanje nalog organizacijam iz prvega odstavka 91. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, in predlaga odvzem javnih pooblastil; organizaciji iz 92. člena tega zakona predlaga, da pridelovalcem in predelovalcem kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti v primeru neskladnosti odvzame certifikat; odredi izbris nosilca živilske dejavnosti iz registra obratov in predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji v delu, ki se nanaša na živila, če nosilec živilske dejavnosti inšpektorju ne dovoli vstopa v prostor, kjer opravlja dejavnosti, povezane z živili; odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje skladnosti z zakonodajo; prepove promet in izvoz živali, ki niso označene na predpisani način; odredi označitev živali ali odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vodenju predpisanih evidenc ali registrov; odredi izpolnjevanje higienskih zahtev ali kakršno koli drugo ukrepanje, da se zagotovi varnost živil ali skladnost s predpisi, ki urejajo živila; prepove uporabo surovin in snovi namenjenih za stik z živili, ter izvajanje postopkov oziroma prepove proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil, ki niso varna ali obstaja sum, da niso varna; odredi odpoklic, umik ali uničenje; dovoli, da se živila uporabijo za drug namen od prvotnega; odrediti odpravo nepravilnosti pri spletnem oglaševanju ali spletnem trženju kmetijskih pridelkov ali živil; v nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi, lahko odredi ukrepe z ustno odločbo na zapisnik; začasno pridrži pošiljko živil, za katero obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi njena skladnost; prepove uvoz živil, če je s pregledom ali z laboratorijskimi analizami dokazana njihova neskladnost glede varnosti živil in odredi predpisane ukrepe; prepove uvoz ali izvoz sadja in zelenjave na območje Unije, če niso skladni s predpisanimi zahtevami glede kakovosti; odredi druge potrebne ukrepe in opravi dejanja za doseganje skladnosti s tem zakonom in drugimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. (3) Pri opravljanju nadzora nad izvajanjem določb predpisov na področju identifikacije in registracije živali kmetijski inšpektor, inšpektor za hrano ali uradni veterinar poleg ukrepov, določenih s predpisi, odredi ukrepe in določi rok za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. (4) Če lastništva živali ni mogoče ugotoviti ali se lastniki živali ne morejo sporazumeti glede imetnika živali, določi začasnega imetnika živali kmetijski inšpektor ali uradni veterinar. (5) V primerih zavajanja potrošnika glede označevanja, oglaševanja oziroma trženja kmetijskih pridelkov in živil, sme uradni veterinar ali inšpektor za hrano z ustno odločbo na zapisnik takoj prepovedati promet z živilom osebi, ki neposredno označuje, oglašuje ali daje v promet kmetijski pridelek ali živilo, ki ni označeno v skladu s predpisi ali je oglaševano oziroma trženo v nasprotju s predpisi. (6) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko fitosanitarni inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijo, izreče naslednje ukrepe: začasno pridrži pošiljko živil, za katero obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi njena skladnost; prepove uvoz živil, če je s pregledom ali z laboratorijskimi analizami dokazana njihova neskladnost glede varnosti živil in odredi predpisane ukrepe; prepove uvoz sadja in zelenjave na območje Unije, če niso skladni s predpisanimi zahtevami glede kakovosti. (7) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko gozdarski inšpektor poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe: prepove opravljanje dejavnosti, za katero je potrebno pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in to ni pridobljeno; prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je na kmetiji za istovrstno dejavnost hkrati registrirana dejavnost kot samostojni podjetnik ali pravna oseba; predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če niso izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona; prepove izvajanje storitev z gozdarsko mehanizacijo o okviru strojnih krožkov iz 110. člena tega zakona. XVIII. KAZENSKE DOLOČBE 176. člen (1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: se gnojenje tal ne izvaja na podlagi analize tal in gnojilnega načrta (tretji odstavek č28.b člena); da v promet kmetijski pridelek ali živilo, ki ni v skladno s predpisanimi zahtevami ali ni označeno v skladu s predpisi (prvi odstavek 58. člena); pogodbe ne sklene v pisni obliki ali sklenjena pogodba ni skladna s pogoji iz 58.a člena tega zakona; kot naročnik ne realizira javnega naročila iz prvega odstavka 58.b člena tega zakona glede predpisanega deleža ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti iz razlogov, ki so na njegovi strani; ne pripravi poročila v skladu z drugim odstavkom 58.b člena tega zakona; ni registrirana oziroma odobrena in daje v promet kmetijske pridelke oziroma živila v nasprotju s prvim odstavkom 61. člena tega zakona; označi z označbo iz prvega odstavka 70. člena tega zakona živilo ali izdelek, ki ni pridelan ali izdelan na kmetiji po receptih, značilnih za kmečke izdelke, in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja; z označbo »izbrana kakovost« označi kmetijski pridelek ali živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 70.a člena tega zakona; ravna v nasprotju s šestim odstavkom 70.a člena tega zakona; z neobvezno navedbo kakovosti označi kmetijski pridelek ali živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 70.b člena tega zakona; označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo »višja kakovost« v nasprotju s tretjim odstavkom 75. člena tega zakona; označi kmetijski pridelek ali živilo kot kmetijski pridelek ali živilo »zajamčena tradicionalna posebnost« v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena tega zakona; označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo porekla, v nasprotju s prvim odstavkom 77. člena tega zakona ali označi kmetijski pridelek ali živilo z geografsko označbo, v nasprotju s prvim odstavkom 78. člena tega zakona; označi naravno mineralno vodo v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena tega zakona oziroma je ne vpiše v evidenco iz 148.a člena tega zakona; opravlja kmetijsko opravilo v nasprotju s 102. členom tega zakona; neupravičeno ovira ali omejuje opravljanje kmetijskih opravil (103. člen); uporablja kmetijsko gozdarsko mehanizacijo v nasprotju s predpisanimi pogoji za varno delo ali brez potrdila o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo (prvi in drugi odstavek 112. člena); osebe, ki opravljajo strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe na področju kmetijstva, nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, niso strokovno usposobljene za opravljanje dela na določenem delovnem mestu in ne izpolnjujejo drugih pogojev, določenih s predpisi (prvi odstavek 121. člena); ne posreduje resničnih podatkov v zbirke podatkov po tem zakonu (peti odstavek 139. člena); se ne vpiše v RKG (prvi odstavek 141. člena); ne predloži podatkov, ki jih mora po tem zakonu predložiti, ali jih ne predloži v predpisanem roku (tretji in četrti odstavek 143. člena, peti odstavek 148. člena, 148.b člena, drugi odstavek 150. člena, 151. člen, 152. člen, 156. člen, 162.a člen, 162.b člen, 170. člen in 171.a člen); sodeluje ali je sodelovala v mreži kmetijskega knjigovodstva in izda katere koli individualne računovodske podatke ali katerekoli druge individualne podrobnosti, s katerimi se je seznanila pri opravljanju svojih dolžnosti ali drugače naključno v okviru tega dela (deseti odstavek 171. člena). (2) Z globo od 800 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. (3) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. (4) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: stori dejanje iz prvega odstavka tega člena; ravna v nasprotju z 61. členom tega zakona glede majhnih količin, končnega potrošnika in lokalnega trga; opravlja storitve v okviru strojnega krožka v nasprotju s 110. členom tega zakona. 177. člen (1) Z globo od 6.000 do 18.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: v poročilu iz drugega odstavka 58.b člena tega zakona navaja neresnične podatke glede deležev ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti; ne zagotavlja informacij o živilih in sledljivosti porekla (prvi odstavek 65. člena); če z označevanjem, oglaševanjem oziroma trženjem kmetijskih pridelkov in živil zavaja potrošnika (drugi odstavek 66. člena); če z označevanjem, oglaševanjem oziroma trženjem storitev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, zavaja potrošnika (tretji odstavek 66. člena); kmetijski pridelek ali živilo, za katerega ni izdan certifikat, in pridelovalec ali predelovalec ni vpisan v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil, označi z označbo »ekološki« ali »integriran« (prvi odstavek 71. člena); trži pridelke, ki jih prideluje, in ni vpisana v RKG (prvi odstavek 141. člena); pristojnemu inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov ali če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je pristojni inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (172. člen in sedmi odstavek 174. člena); ne upošteva določb o varstvu interesov potrošnikov po prvi (a), (b) in (c) točki 8. člena Uredbe 178/2002/ES tako, da ne zagotovi potrošnikom podlage za izbiro v zvezi z živili, ki jih uživajo, in ne prepreči goljufivih ali zavajajočih postopkov, ponarejanja živil in vseh drugih postopkov, ki potrošnika lahko zavajajo. (2) Z globo 1.500 do 9.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. (3) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. (4) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: stori dejanje iz prvega odstavka tega člena; v okviru kmetijske dejavnosti prodaja kmetijske pridelke, ki niso pridelani na tej kmetiji (četrti odstavek 61.a člena); prodaja kmetijske pridelke, pridelane na kmetiji, in ni nosilec, član kmetije oziroma zaposlen na kmetiji, vpisani v RKG, ali druga oseba, ki opravlja delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja (prvi odstavek 61.a člena tega zakona); prodaja istovrstne skupine kmetijskih pridelkov v nasprotju z drugim oziroma tretjim odstavkom 61.a člena tega zakona; če z označevanjem, oglaševanjem oziroma trženjem kmetijskih pridelkov in živil zavaja potrošnika (drugi odstavek 66. člena); če z označevanjem, oglaševanjem storitev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, zavaja potrošnika (tretji odstavek 66. člena); opravlja dopolnilno dejavnost brez predpisanega dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 101. člena). 177.a člen (1) Z globo do 0,25 odstotka letnega prometa kupca v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če krši 61.f ali 61.g člen tega zakona. (2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov je za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznovana tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. 177.b člen (1) Z globo od 6.000 do 18.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: omogoči opravljanje večjega števila dni začasnega ali občasnega dela, kot določa prvi odstavek 105.c člena tega zakona; ne vodi evidence opravljenega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu iz 105.č člena tega zakona; ne hrani evidence opravljenega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu v skladu z drugim odstavkom 105.č člena tega zakona. (2) Z globo 1.500 do 9.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. (3) Z globo od 600 do 1.800 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. (4) Z globo od 600 do 1.800 eurov se kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: stori prekršek iz prvega odstavka tega člena; če opravi večje število dni začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu kot to določa tretji odstavek 105.c člena tega zakona. 178. člen (1) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne hrani dokumentacije, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, v predpisanih rokih (osmi odstavek 17. člena). (2) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. 178.a člen Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. 178.b člen Podatke o nepravilnostih, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje potrošnikov ali predstavljajo zavajanje potrošnikov glede kmetijskih pridelkov ali živil, o imenu in priimku, nazivu, naslovu ali sedežu samostojnega podjetnika posameznika, fizične oziroma pravne osebe iz pravnomočnih inšpekcijskih odločb, uprava na svoji spletni strani javno objavi v sedmih dneh po pravnomočnosti do odprave nepravilnosti oziroma najdlje za 60 dni. Zakon o kmetijstvu – ZKme-1 (Uradni list RS, št. 45/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 179. člen (sklenjene pogodbe) Do izteka pogodbenega roka, določenega v že sklenjenih pogodbah o izvajanju kontrole na kraju samem, se ne glede na določbe 36. člena tega zakona kontrola še vedno opravlja na podlagi teh pogodb. 180. člen (rok za izdajo podzakonskih predpisov) Podzakonske predpise iz tega zakona izdata vlada in minister v enem letu od njegove uveljavitve. 181. člen (izvajalci javne službe) Do ustanovitve ali izbire izvajalca javnih služb iz tega zakona, vendar najdlje sedem let od uveljavitve tega zakona, opravljajo naloge javnih služb iz tega zakona dosedanji izvajalci javnih služb, če izpolnjujejo pogoje iz tega zakona. 182. člen (pridobljene pravice do označb) Pravne ali fizične osebe, ki so pred uveljavitvijo tega zakona pridobile pravico do uporabe označbe geografskega porekla, geografske označbe ali označbe tradicionalnega ugleda in jim je bil podeljen zaščitni znak za te označbe, morajo najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona uporabo teh označb in zaščitnega znaka prilagoditi določbam tega zakona. 183. člen (vpis v RKG) Zavezanci za vpis v RKG iz prvega odstavka 141. člena tega zakona se morajo vpisati v RKG najpozneje do konca leta 2008. 184. člen (izpisi) Izpisi iz evidenc, ki so bili izdani do uveljavitve tega zakona, so veljavni do izdaje novih izpisov. 185. člen (določitev namestnika kmetije) Člani kmetije določijo namestnika nosilca iz prvega odstavka 5. člena tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 186. člen (Svet za kmetijstvo in podeželje) Svet za kmetijstvo in podeželje ustanovljen po Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo), po uveljavitvi tega zakona deluje do izteka mandata. 187. člen (uporaba podzakonskih predpisov) Do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu se uporabljajo naslednji podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo), če niso v nasprotju s tem zakonom: Uredba o izrednih ukrepih podpore perutninskemu sektorju (Uradni list RS, št. 86/06); Uredba o izvajanju ukrepov zasebnega skladiščenja in intervencije za goveje in prašičje ter ovčje in kozje meso (Uradni list RS, št. 46/04); Uredba o izvajanju nalog na hidromelioracijskih sistemih (Uradni list RS, št. 108/05); Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2008–2010 za leto 2008 (Uradni list RS, št. 105/07); Uredba o izvajanju sistema izvoznih nadomestil v okviru prava Skupnosti za tržne ureditve kmetijskih proizvodov (Uradni list, št. 33/04 in 87/05); Uredba o izvajanju sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil za kmetijske proizvode (Uradni list RS, št. 33/04); Uredba o izvajanju sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list RS, št. 46/05 in 139/06); Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi s skupno ureditvijo trga za goveje in telečje meso na področju posebnih izvoznih nadomestil (Uradni list RS, št. 46/04); Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi s skupno ureditvijo trga za mleko in mlečne izdelke (Uradni list RS, št. 45/04); Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi s skupno ureditvijo trga za žita (Uradni list RS, št. 46/04); Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi s skupno ureditvijo trgov v sektorju sladkorja (Uradni list RS, št. 9/07); Uredba o izvajanju ukrepov v zvezi z ustanovitvijo sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja (Uradni list RS, št. 9/07 in 21/08); Uredba o izvajanju uredb Sveta in Evropske komisije o ukrepu informiranja in promocije kmetijskih proizvodov (Uradni list RS, št. 1/08); Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07 in 31/08); Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Uradni list RS, št. 12/08); Uredba o javni svetovalni službi v čebelarstvu (Uradni list RS, št. 80/07); Uredba o načinu delitve količin blaga v okviru carinskih kvot (Uradni list RS, št. 115/02 in 11/03); Uredba o organizacijah za ugotavljanje skladnosti za potrebe ureditev kmetijskih trgov (Uradni list RS, št. 38/04 in 103/04); Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2007–2010 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07 in 21/08); Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07 in 21/08); Uredba o podpori za pridelavo semenskega krompirja in krompirja v stometrskem izolacijskem pasu (Uradni list RS, št. 19/07); Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 34/07 in 66/07); Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2007 in 2008 (Uradni list RS, št. 58/07); Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2008 (Uradni list RS, št. 110/07); Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07); Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za obdobje začasnega financiranja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 12/01 in 27/01); Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 22/08); Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/07 in 17/08); Uredba o ureditvi trga s hmeljem (Uradni list RS, št. 62/07, 98/07 in 38/08); Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo (Uradni list RS, št. 10/05, 113/05 in 99/06); Uredba o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki (Uradni list RS, št. 111/00, 15/01, 37/02, 23/04, 45/04, 109/04 in 10/05); Uredba o ureditvi trga z oljčnim oljem (Uradni list RS, št. 113/05, 18/06 in 99/06); Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05 in 96/06); Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 10/05 in 132/06); Uredba o uvedbi izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO – 1) (Uradni list RS, št. 34/01); Uredba o uvedbi podpore skladiščenju govejega mesa (Uradni list RS, št. 55/01); Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05); Pravilnik o aditivih za živila (Uradni list RS, št. 43/04, 8/05, 17/06 in 16/08); Pravilnik o aromah (Uradni list RS, št. 77/01 in 31/04); Pravilnik o certificiranju pridelka hmelja in prometu s hmeljem (Uradni list RS, št. 90/04, 57/05, 78/05, 97/06 in 79/07); Pravilnik o dehidriranem konzerviranem mleku (Uradni list RS, št. 31/04 in 23/08); Pravilnik o dodatnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja (Uradni list RS, št. 106/05); Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje (Uradni list RS, št. 52/03); Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev (Uradni list RS, št. 97/03 in 4/04); Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 128/06 (21/07 popravek) in 37/07); Pravilnik o ekstrakcijskih topilih (Uradni list RS, št. 7/01, 45/04 in 120/05); Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06 in 9/08); Pravilnik o evidenci pridelovalcev hmelja (Uradni list RS, št. 2/07); Pravilnik o evidenci pridelovalcev oljk (Uradni list RS, št. 2/07); Pravilnik o evidenci pridelovalcev sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih (Uradni list RS, št. 6/07): Pravilnik o evidenci pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih (Uradni list RS, št. 2/07); Pravilnik o evidenci subjektov (Uradni list RS, št. 121/06); Pravilnik o geografski označbi Kraški pršut (Uradni list RS, št. 47/04); Pravilnik o geografski označbi Prleška tünka (Uradni list RS, št. 17/05); Pravilnik o geografski označbi Šebreljski želodec (Uradni list RS, št. 124/03); Pravilnik o geografski označbi Štajersko Prekmursko bučno olje (Uradni list RS, št. 47/04); Pravilnik o geografski označbi Zgornjesavinski želodec (Uradni list RS, št. 47/04); Pravilnik o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Kamnik (2000–2009) (Uradni list RS, št. 103/03); Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice (Uradni list RS, št. 22/04); Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi (Uradni list RS, št. 16/03); Pravilnik o integrirani pridelavi grozdja in vina (Uradni list RS, št. 63/02); Pravilnik o integrirani pridelavi poljščin (Uradni list RS, št. 10/04); Pravilnik o integrirani pridelavi sadja (Uradni list RS, št. 63/02); Pravilnik o integrirani pridelavi zelenjave (Uradni list RS, št. 63/02); Pravilnik o Jajcih izpod Kamniških planin s priznano geografsko označbo (Uradni list RS, št. 39/07); Pravilnik o javljanju podatkov za seme kmetijskih rastlin in registraciji pogodb za razmnoževanje semen v državah nečlanicah (Uradni list RS, št. 71/06); Pravilnik o kakovosti čaja (Uradni list RS, št. 48/03 in 87/04); Pravilnik o kakovosti finih pekovskih izdelkov (Uradni list RS, št. 28/04); Pravilnik o kakovosti gorčice (Uradni list RS, št. 12/03); Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit (Uradni list RS, št. 26/03 in 31/04); Pravilnik o kakovosti jedilnih rastlinskih olj, jedilnih rastlinskih masteh in majonezi (Uradni list RS, št. 122/03 in 16/05); Pravilnik o kakovosti kakavovih in čokoladnih izdelkov (Uradni list RS, št. 72/03, 43/05 in 58/05); Pravilnik o kakovosti kavinih in cikorijinih ekstratov (Uradni list RS, št. 2/04); Pravilnik o kakovosti kefirja (Uradni list RS, št. 66/03, 31/04 in 126/04); Pravilnik o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (Uradni list RS, št. 2/04); Pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi (Uradni list RS, št. 120/07); Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov (Uradni list RS, št. 34/04 (62/04 popravek), 50/05 in 77/06); Pravilnik o kakovosti pecilnega praška, praška za puding in vanilijevega sladkorja (Uradni list RS, št. 12/03); Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov (Uradni list RS, št. 26/03); Pravilnik o kakovosti perutninskih mesnih izdelkov (Uradni list RS, št. 85/05); Pravilnik o kakovosti piva (Uradni list RS, št. 3/03); Pravilnik o kakovosti sadnih džemov, želejev, marmelad in sladkane kostanjeve kaše (Uradni list RS, št. 31/04); Pravilnik o kakovosti sadnih sokov in določenih istovrstnih izdelkov (Uradni list RS, št. 31/04); Pravilnik o kakovosti soli (Uradni list. RS, št. 70/03 in 31/04); Pravilnik o kazeinih in kazeinatih (Uradni list RS, št. 31/04); Pravilnik o konzervansih za površinsko obdelavo citrusov (Uradni list RS, št. 2/04); Pravilnik o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo (Uradni list RS, št. 29/08); Pravilnik o Kraškem ovčjem siru z zaščiteno označbo porekla (Uradni list RS, št. 29/08); Pravilnik o Kraškem zašinku z zaščiteno geografsko označbo (Uradni list RS, št. 29/08); Pravilnik o Kraški jagnjetini z zaščiteno označbo porekla (Uradni list RS, št. 29/08); Pravilnik o Kraški panceti z zaščiteno geografsko označbo (Uradni list RS, št. 29/08); Pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 31/04 in 89/04); Pravilnik o metodah in postopkih ugotavljanja skladnosti dehidriranega konzerviranega mleka (Uradni list RS, št. 31/04); Pravilnik o metodah in postopkih ugotavljanja skladnosti kazeinov in kazeinatov (Uradni list RS, št. 31/04); Pravilnik o metodah inšpekcijskega nadzora, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti svežega sadja in zelenjave z tržnimi standardi v maloprodaji (Uradni list RS, št. 33/06); Pravilnik o metodah za ugotavljanje deleža mesa (Uradni list RS, št. 122/03); Pravilnik o metodah za ugotavljanje skladnosti pogojev minimalne kakovosti sladkorjev namenjenih za prehrano ljudi (Uradni list RS, št. 120/04); Pravilnik o minimalni kakovosti »surovega masla I vrste« in o izvajanju Uredb Sveta (ES) in Uredb Komisije (ES) o določitvi standardov za mazave maščobe (Uradni list RS, št. 19/07); Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Uradni list RS, št. 50/04 in 75/05); Pravilnik o natančnih pogojih za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu (Uradni list RS, št. 109/07 in 126/07 (1/08 popravek)); Pravilnik o ocenjevanju in razvrščanju trupov ovc jagnjet in sesnih jagnjet na klavni liniji (Uradni list RS, št. 28/01); Pravilnik o označbi geografskega porekla Bovški sir (Uradni list RS, št. 47/04); Pravilnik o označbi geografskega porekla Brkinski slivovec (Uradni list RS, št. 69/03); Pravilnik o označbi geografskega porekla Dolenjski sadjevec (Uradni list RS, št. 69/03 in 138/04); Pravilnik o označbi geografskega porekla Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (Uradni list RS, št. 47/04); Pravilnik o označbi geografskega porekla Gorenjski tepkovec (Uradni list RS, št. 69/03); Pravilnik o označbi geografskega porekla Kočevski gozdni med (Uradni list RS, št. 124/04); Pravilnik o označbi geografskega porekla Kostelska rakija (Uradni list RS, št. 69/03,101/05 in 138/06); Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški brinjevec (Uradni list RS, št. 69/03); Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški med (Uradni list RS, št. 80/05); Pravilnik o označbi geografskega porekla Mohant (Uradni list RS, št. 47/04); Pravilnik o označbi geografskega porekla Nanoški sir (Uradni list RS, št. 15/03); Pravilnik o označbi geografskega porekla Piranska sol (Uradni list RS, št. 101/03); Pravilnik o označbi geografskega porekla Prekmurska šunka (Uradni list RS, št. 124/04); Pravilnik o označbi geografskega porekla Tolminc (Uradni list RS, št. 101/03); Pravilnik o označbi tradicionalnega ugleda Prekmurska gibanica (Uradni list RS, št. 47/04); Pravilnik o označevanju govejega mesa (Uradni list RS, št. 57/05); Pravilnik o označevanju in kategorizaciji svinjskega mesa (Uradni list RS, št. 33/04 in 10/05); Pravilnik o pogojih za uporabo označbe »tradicionalni ugled« za belokranjsko povitico (Uradni list RS, št. 52/02); Pravilnik o pogojih za uporabo označbe »tradicionalni ugled« za belokranjsko pogačo (Uradni list RS, št. 52/02); Pravilnik o pogojih za uporabo označbe »tradicionalni ugled« za idrijske žlikrofe (Uradni list RS, št. 52/02 in 33/05); Pravilnik o pogojih za uporabo označbe »tradicionalni ugled« za prosto povitico (Uradni list RS, št. 52/02); Pravilnik o pomoči za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (Uradni list RS, št. 130/04, 81/05, 96/06 in 84/07); Pravilnik o postopkih zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 15/08); Pravilnik o priznanju skupin proizvajalcev posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 33/05); Pravilnik o proizvodnji in označevanju valilnih jajc in en dan starih piščancev (Uradni list RS, št. 28/04); Pravilnik o Ptujskem lüku z zaščiteno geografsko označbo (Uradni list RS, št. 29/08); Pravilnik o razvrščanju prašičjih trupov (Uradni list RS, št. 50/06); Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih trupov (Uradni list RS, št. 16/08); Pravilnik o registraciji obratov primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora (Uradni list RS, št. 79/06); Pravilnik o registraciji posebnega načina reje (Uradni list RS, št. 94/05); Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 121/06 in 124/07); Pravilnik o sanitarno-zdravstvenih pogojih za predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji (Uradni list RS, št. 93/01); Pravilnik o sladkorjih (Uradni list RS, št. 34/04); Pravilnik o specifikaciji kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 28/04); Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04 (58/04 popravek), 43/05 (64/05 popravek), 83/05, 115/05 in 118/07); Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana (Uradni list RS, št. 28/04, 10/05, 57/05, 115/06); Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati preskusni laboratoriji za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 58/01, 117/02, 62/03, 131/03 in 31/04); Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo nad pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in organizacije za kontrolo nad pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 113/05 in 128/06, (21/07 popravek)); Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg govejega mesa (Uradni list RS, št. 45/05); Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg mleka in mlečnih izdelkov (Uradni list RS, št. 66/05); Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg perutninskega mesa in jajc (Uradni list RS, št. 5/03); Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trg s pšenico in s koruzo (Uradni list RS, št. 53/04); Pravilnik o tržno-informacijskem sistemu za trg s svežim sadjem in zelenjavo (Uradni list RS, št. 10/04 in 66/04); Pravilnik o ugotavljanju skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 119/05); Pravilnik o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 17/04, 31/05 in 105/06); Pravilnik o Vipavskem pršutu s priznano geografsko označbo (Uradni list RS, št. 43/07); Pravilnik o Vipavskem zašinku z zaščiteno geografsko označbo (Uradni list RS, št. 29/08); Pravilnik o vsebini listin o skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/04); Pravilnik o vsebini vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 71/01, 88/01 in 83/05); Pravilnik o vzorčenju in analiznih metodah za surovo in toplotno obdelano mleko (Uradni list RS, št. 11/04); Pravilnik o vzpostavitvi in delovanju mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 37/04); Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 58/01, 28/04, 87/04 in 121/06); Pravilnik o zbiranju podatkov, potrebnih za ureditev trga z etilnim alkoholom kmetijskega porekla (Uradni list RS, št. 58/04); Pravilnik o žganih pijačah (Uradni list RS, št. 14/06); Odredba o določitvi reprezentativnih trgov in o tržno informacijskem sistemu za trg ovčjega mesa (Uradni list RS, št. 46/01); Odredba o tržno informacijskem sistemu za trg prašičjega mesa (Uradni list RS, št. 1/01). 188. člen (uporaba zakona o kmetijstvu) (1) Zadeva, glede katere ob uveljavitvi tega zakona teče upravni postopek ali glede katere je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se konča po tem zakonu. (2) Zoper zadevo, glede katere ob uveljavitvi tega zakona postopek še ni pravnomočno zaključen, se uporabi izredno pravno sredstvo po tem zakonu. (3) Če je bila zadeva v sodnem postopku vrnjena pristojnemu organu v ponovno odločanje, se konča po tem zakonu. 189. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 45/04 – ZdZPKG, 20/06 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo). 190. člen (uveljavitev) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1A (Uradni list RS, št. 57/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 17. člen Postopki, ki so se začeli zaradi kršitev iz 57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), se dokončajo v skladu s tem zakonom. 18. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR (Uradni list RS, št. 90/12) vsebuje naslednjo končno določbo: »49. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013. Glede vprašanj, ki jih ureja ta zakon, se do začetka njegove uporabe uporabljajo določbe Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in 57/12), Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06 in 72/11); Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in 45/04 – ZdZPKG); Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odločba US in 93/05 – ZVMS); Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05); Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 127/06); Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09 in 32/12); Zakona o varstvu novih sort rastlin (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo); Zakona o mineralnih gnojilih (Uradni list RS, št. 29/06); Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 21/10).«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1B (Uradni list RS, št. 26/14) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: »PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 58. člen (nacionalni program) Nacionalni programi, sprejeti do uveljavitve tega zakona, se štejejo za nacionalne programe iz prvega in drugega odstavka 9. člena zakona. 59. člen (namestnik in člani kmetije) Ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše člane kmetije v RKG v skladu s spremenjenim 5. členom zakona do 31. januarja 2015. Če obstoječi namestnik ne izpolnjuje zahtev iz spremenjenega 5. člena zakona, mora nosilec določiti novega namestnika do roka oddaje zbirne vloge v letu 2015. 60. člen (LEADER) (1) Za odločanje o zahtevkih za izvajanje razvojnih projektov (LEADER) v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013 iz 53. in 54. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), ki so vloženi do uveljavitve tega zakona, je pristojno ministrstvo, za odločanje o zahtevkih, vloženih po uveljavitvi tega zakona, pa agencija. (2) Za odločanje o zahtevkih iz 56. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), ki so vloženi do uveljavitve tega zakona, je pristojno ministrstvo, za odločanje o zahtevkih, vloženih po uveljavitvi tega zakona, pa agencija. (3) Za odločanje v upravnih zadevah iz prvega odstavka tega člena, ki so vrnjene v ponovno odločanje pristojnemu organu in odločanje o izrednih pravnih sredstvih v upravnih zadevah iz prvega odstavka, ki so v pristojnosti prvostopenjskega organa, je pristojna agencija. (4) V upravnih zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo izroči urejeno dokumentacijo agenciji v sedmih dneh po uveljavitvi zakona, razen upravnih zadev, ki so v reševanju na ministrstvu, ki se odstopijo v sedmih dneh po izdaji odločbe. 61. člen (pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov) Določbe 58.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2015. 62. člen (plačilni rok za hitro pokvarljiva živila) (1) Ne glede na plačilni rok iz prvega odstavka 61.b člena zakona plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo iz tretjega odstavka 61.b člena zakona od 1. septembra 2014 do 31. decembra 2014 ne sme biti daljši od 75 dni, od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 pa ne sme biti daljši od 60 dni. (2) Ne glede na prejšnji odstavek do 31. decembra 2015 plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo iz tretjega odstavka 61.b člena zakona ne sme biti daljši od plačilnega roka, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona dogovorjen med strankami, če je krajši od plačilnih rokov, določenih s tem zakonom. 63. člen (plačilni rok za druga živila) (1) Prvi odstavek 61.c člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2016. (2) Do roka iz prejšnjega odstavka plačilni rok za živila iz prvega odstavka 61.c člena zakona ne sme biti daljši od plačilnega roka, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona dogovorjen med strankami in je krajši od plačilnih rokov, določenih s tem zakonom. 64. člen (dopolnilne dejavnosti) (1) Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so do uveljavitve tega zakona dopolnilno dejavnost na kmetiji opravljali v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR) in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14), morajo opravljanje te dejavnosti uskladiti s tem zakonom najpozneje do 1. januarja 2016. (2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, uskladiti opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji s tem zakonom v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. (3) Podatki, ki so se do uveljavitve tega zakona vodili v evidenci dopolnilnih dejavnosti iz 151. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 ZdZPVHVVR), se uskladijo s tem zakonom in prenesejo v evidenco iz spremenjenega 143. člena zakona do 1. januarja 2017. (4) Ločena evidenca prihodkov iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz petega odstavka spremenjenega 99. člena zakona se mora voditi od 1. januarja 2015 dalje. 65. člen (skupine proizvajalcev) (1) Skupine proizvajalcev, priznane na podlagi 89. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), se morajo uskladiti s 107.a členom zakona najpozneje do 1. januarja 2015. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se morajo skupine proizvajalcev, priznane na podlagi 89. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 ZdZPVHVVR), ki so prejele sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2015 ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, uskladiti s 107.a členom zakona v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. 66. člen (uporaba blokov) Bloki iz spremenjenega 144. člena tega zakona se za ukrepe kmetijske politike začnejo uporabljati 1. februarja 2015. 67. člen (registracija obrata) Obrati, ki so bili registrirani na podlagi Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 72/10) in Pravilnika o registraciji obratov primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora (Uradni list RS, št. 79/06) pred uveljavitvijo tega zakona, se štejejo za registrirane po spremenjenem 152.a členu zakona. 68. člen (naloge računovodskih pisarn) Do izbora nosilca javnega pooblastila iz spremenjenega 171. člena zakona opravlja naloge računovodske pisarne Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, vendar najdlje za obračunsko leto 2015, kot določajo predpisi Unije. 69. člen (inšpektorji) (1) Za inšpektorje za hrano, ki so na dan uveljavitve tega zakona najmanj tri leta opravljali naloge kmetijskega inšpektorja, se v skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za imenovanje fitosanitarnega inšpektorja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo rastlin. (2) Za fitosanitarne inšpektorje, ki so na dan uveljavitve tega zakona najmanj tri leta opravljali naloge kmetijskega inšpektorja, se v skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za imenovanje inšpektorja za hrano. (3) Za inšpektorje za hrano, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali naloge zdravstvenega inšpektorja, se v skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za imenovanje inšpektorja za hrano po tem zakonu. 70. člen (uporaba podzakonskih predpisov in razveljavitev) (1) Do uveljavitve podzakonskih predpisov iz tega zakona se še naprej uporabljajo naslednji podzakonski predpisi, če niso v nasprotju s tem zakonom: Pravilnik o žganih pijačah (Uradni list RS, št. 75/08 in 7/09); Pravilnik o kakovosti jajc (Uradni list RS, št. 106/08); Pravilnik o geografski označbi Dolenjski sadjevec (Uradni list RS, št. 117/08); Pravilnik o geografski označbi Kostelska rakija (Uradni list RS, št. 117/08); Pravilnik o geografski označbi Kraški brinjevec (Uradni list RS, št. 117/08); Pravilnik o geografski označbi Brkinski slivovec (Uradni list RS, št. 117/08); Pravilnik o geografski označbi Gorenjski tepkovec (Uradni list RS, št. 117/ 08); Pravilnik o označevanju govejega mesa (Uradni list RS, št. 54/09); Pravilnik o kakovosti jedilnih rastlinskih olj, jedilnih rastlinskih masteh in majonezi (Uradni list RS, št. 79/09); Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10, 68/10, 110/10, 66/11 in 54/12); Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih trupov (Uradni list RS, št. 2/10); Pravilnik o delovanju mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 11/10 in 90/10); Pravilnik o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Uradni list RS, št. 25/10); Pravilnik o geografski označbi Pelinkovec (Uradni list RS, št. 70/10); Pravilnik o geografski označbi Domači rum (Uradni list RS, št. 70/10); Pravilnik o geografski označbi Brinjevec (Uradni list RS, št. 70/10); Pravilnik o kazeinih in kazeinatih (Uradni list RS, št. 1/11); Pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 4/11); Pravilnik o kakovosti medice in peneče medice (Uradni list RS, št. 4/12); Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov (Uradni list RS, št. 59/12); Pravilnik o sadnih sokovih in nekaterih podobnih izdelkih, namenjenih za prehrano ljudi (Uradni list RS, št. 89/13); Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14); Pravilnik o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (Uradni list RS, št. 14/14). (2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o priznavanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti (Uradni list RS, št. 71/09 in 6/10). 71. člen (prenehanje veljavnosti določb Zakona o gostinstvu) (1) V Zakonu o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku 15. člena preneha veljati besedilo »ali pa na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe,«. (2) Drugi in tretji odstavek 15. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 uradno prečiščeno besedilo) prenehata veljati. 72. člen (uveljavitev) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembi Zakona o kmetijstvu – ZKme-1C (Uradni list RS, št. 32/15) spreminja 181. člen zakona tako, da se glasi: »181. člen (izvajalci javne službe) Do ustanovitve ali izbire izvajalca javnih služb iz tega zakona, vendar najdlje do 31. decembra 2017, opravljajo naloge javnih služb iz tega zakona dosedanji izvajalci javnih služb, če izpolnjujejo pogoje iz tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1D (Uradni list RS, št. 27/17) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 59. člen (zakonec oziroma zunajzakonski partner) Do izteka uporabe Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05, 55/09 – odl. US, 18/16 – odl. US in 33/16 – ZPZ, v nadaljnjem besedilu: ZRIPS) se za zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja po tem zakonu štejeta tudi partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti in partner, ki živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ni registrirana po ZRIPS. 60. člen (organizacije proizvajalcev) Organizacije proizvajalcev, priznane v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15), Uredbo o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 6/12, 38/12, 24/13, 66/14 in 38/16), Pravilnikom o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja (Uradni list RS, št. 89/14), Pravilnikom o organizacijah proizvajalcev v sektorju prašičjega mesa (Uradni list RS, št. 60/16) in Pravilnikom o priznavanju organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (Uradni list RS, št. 26/14 in 26/14 – ZKme-1B), morajo izpolnjevati pogoje za priznanje statusa organizacij proizvajalcev v skladu s tem zakonom v enem letu od uveljavitve tega zakona. 61. člen (agrarne skupnosti) Agrarne skupnosti, ki niso registrirane v skladu z Zakonom o agrarnih skupnosti (Uradni list RS, št. 74/15), ampak so vzpostavljene v skladu z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00, 87/11, 14/15 – ZUUJFO in 74/15 – ZAgrS), ostanejo vpisane v evidenci subjektov in RKG kot nosilke kmetijskih gospodarstev do konca finančne perspektive za izvajanje ukrepov kmetijske politike v letih 2014–2020. 62. člen (pašne skupnosti) Pašne skupnosti, ki niso registrirane v skladu s tem zakonom, ampak so vzpostavljene v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16), ostanejo vpisane v evidenci subjektov in RKG kot nosilke kmetijskih gospodarstev do konca finančne perspektive za izvajanje ukrepov kmetijske politike v letih 2014–2020. 63. člen (uporaba določb glede neizpolnitev ali kršitev obveznost) Ne glede na 18. člen tega zakona se 57. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) in podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi, še naprej uporabljajo za postopke glede neizpolnitev ali kršitev obveznosti iz teh podzakonskih predpisov, ki so začeli veljati pred uveljavitvijo tega zakona. 64. člen (izbrana kakovost) Specifikacije, priznane po 70.a členu Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15), se štejejo za priznane po 70.a členu zakona. 65. člen (izvajalci javnih služb) (1) Naloge javnih služb iz tega zakona opravljajo dosedanji izvajalci javnih služb do izteka veljavnih pogodb. (2) Ne glede na prejšnji odstavek opravlja naloge državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih iz 127. člena zakona dosedanji izvajalec javne službe do 31. decembra 2018. (3) Ministrstvo dosedanje izvajalce javnih služb za področja javnih služb iz 115.b člena zakona v 60 dneh pred iztekom pogodb iz prvega odstavka tega člena ali v 60 dneh pred iztekom obdobja iz prejšnjega odstavka pozove k predložitvi vloge za imenovanje izvajalca javne službe in preveritvi pogojev iz 115.b člena zakona. (4) Ne glede na prejšnji odstavek se za področje javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin za področje oljkarstva najkasneje do 1. novembra 2017 pozove k predložitvi vloge za imenovanje javni raziskovalni zavod Znanstveno-raziskovalno središče Koper. (5) Če dosedanji izvajalec javne službe iz tretjega odstavka tega člena oziroma javni zavod iz prejšnjega odstavka, ne vloži vloge za imenovanje v roku 14 dni po prejemu poziva ali če ne izpolnjuje pogojev iz 115.b člena zakona, se izvajalec javne službe za področja javnih služb iz 115.b člena zakona izbere na podlagi javnega razpisa v skladu s 115.a členom zakona. Dosedanji izvajalec javne službe je dolžan izvajati naloge javne službe, za katero je bil imenovan, do izbire izvajalca v skladu s 115.a členom zakona. 66. člen (uporaba sankcije glede zavajanja) Določba četrte alineje četrtega odstavka 177. člena zakona se začne uporabljati 12 mesecev od uveljavitve tega zakona. 67. člen (rok za izdajo podzakonskih predpisov) Podzakonske predpise iz 18.a člena, 18.b člena, 18.c člena, 28.c člena, 28.č člena, 65. člena, 107.a člena, 107.b člena, 152. člena, 154. člena, 158. člena, 162.a člena in 162.c člena zakona izdata vlada in minister v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona. 68. člen (uskladitev podzakonskih predpisov) Z določbami 70.a člena, 107. člena, 143. člena in 173. člena zakona se v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladijo naslednji predpisi: Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/14); Pravilnik o priznavanju organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja (Uradni list RS, št. 89/14); Pravilnik o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (Uradni list RS, št. 26/14 in 26/14 – ZKme-1B); Pravilnik o postopku priznanja označbe »izbrana kakovost« (Uradni list RS, št. 79/15); Pravilnik o organizacijah proizvajalcev v sektorju prašičjega mesa (Uradni list RS, št. 60/16); Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 83/16). 69. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 99. do 105. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16). (2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe ali deli določb Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR in 111/13): v drugi alineji prvega odstavka 15. člena besedilo »podatki o dodeljenih pravicah za obnovo vinogradov v skladu s predpisom, ki uravnava obseg vinogradniških površin,«, peta alineja prvega odstavka 15. člena, tretji odstavek 15. člena, v petem odstavku 15. člena besedi »in tretjega« in druga alineja prvega odstavka 16. člena. (3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 1/09, 105/10, 10/12 in 54/12) in Pravilnik o evidenci subjektov (Uradni list RS, št. 121/06 in 45/08 – ZKme-1). 70. člen (uveljavitev) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1E (Uradni list RS, št. 22/18) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: »PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 14. člen (veriga preskrbe s hrano) (1) Določbe 61.f člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2019, do takrat pa se uporabljajo določbe 61.f člena Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17). (2) Postopki glede nedovoljenih ravnanj iz 61.f člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17), storjenih pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih. (3) Določbe 61.g in 61.h člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2019. (4) Za pogodbe v verigi preskrbe s hrano, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in še veljajo, se do izteka veljavnosti teh pogodb, vendar najdlje do konca leta 2019, ne uporabljajo določbe 61.g člena zakona. 15. člen (začasno ali občasno delo v kmetijstvu) (1) Določbe 105.a, 105.b, 105.c, 105.č, 105.d in 105.e člena zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2018. (2) Ne glede na določbe prvega odstavka 105.c člena zakona se lahko v letu 2018 začasno ali občasno delo v kmetijstvu na posameznem kmetijskem gospodarstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 90 dni. (3) Ne glede na določbe tretjega odstavka 105.c člena zakona lahko v letu 2018 izvajalec začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 70 dni. 16. člen (Slovenska čebelarska akademija) (1) Akt o ustanovitvi KIS se uskladi z določbami 129.a do 129.d člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. (2) KIS mora statut in druge interne akte uskladiti v treh mesecih od uveljavitve akta o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka. (3) Člani programskega odbora se imenujejo v dveh mesecih po uskladitvi aktov iz prejšnjega odstavka. (4) Predstojnik se imenuje v enem mesecu po imenovanju članov programskega sveta iz prejšnjega odstavka. (5) Ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka 129.c člena zakona Slovenska čebelarska akademija uporablja kot vsebino programa izobraževanja program, ki ga je leta 2017 pripravila Čebelarska zveza Slovenije, vendar najpozneje do 31. decembra 2019. (6) Stroški za začetek dela Slovenske čebelarske akademija do višine 50.000 eurov se zagotovijo iz proračuna ministrstva. 17. člen (uveljavitev) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1F (Uradni list RS, št. 123/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 60. člen (upravičenci) Do izteka programskega obdobja Programa razvoja za podeželje Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 se ne glede na določbe 17. člena zakona pri ukrepu kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, ekološko kmetovanje, sodelovanje in pri podukrepu podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti kot upravičenec šteje kmetijsko gospodarstvo. 61. člen (javno pooblastilo iz 28.a člena zakona) Dosedanji izvajalec javnega pooblastila iz 28.a člena zakona opravlja naloge spremljanja vsebnosti organske snovi v tleh, odmrle nadzemne biomase, lesne biomase, fizikalno-kemijskih lastnosti kmetijskih tal ter naloge spremljanja načina rabe kmetijskih zemljišč, in sicer za oceno emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in kmetijske proizvodnje, iz spremenjenega prvega odstavka 28.a člena zakona, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2023, če izpolnjuje predpisane pogoje. 62. člen (veriga preskrbe s hrano) (1) Določbe spremenjenih 61.b, 61.c in 61.f členov ter spremenjeni drugi in novi četrti odstavek 61.g člena ter novi 61.i do 61.m členi zakona se začnejo uporabljati 1. novembra 2021. Do takrat se uporabljajo določbe 61.b, 61.c, 61.f in 61.g člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US). (2) Postopki nadzora glede nedovoljenih ravnanj iz 61.f in 61.g člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US), začeti pred začetkom uporabe določb iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po dosedanjih predpisih. (3) Pogodbe v verigi preskrbe s hrano, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in še veljajo, morajo biti usklajene z določbami tega zakona najpozneje do 1. novembra 2021. 63. člen (javno pooblastilo iz 92.a člena zakona) Do določitve organizacije za certificiranje hmelja v skladu z novim 92.a členom zakona opravljajo certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov dosedanji izvajalci certificiranja hmelja in hmeljnih proizvodov, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2022. 64. člen (izvajalci javne službe iz 115.b člena zakona) (1) Naloge javne službe iz nove tretje alineje 115.b člena zakona opravljajo dosedanji izvajalci javnih služb do izteka veljavnosti odločb o uvrstitvi potrjenih rejskih programov v skupni temeljni rejski program. (2) Ministrstvo dosedanje izvajalce nalog javne službe iz nove tretje alineje 115.b člena zakona najkasneje v 90 dneh pred iztekom veljavnosti odločb iz prejšnjega odstavka pozove k predložitvi vloge za imenovanje izvajalca javne službe in k preveritvi pogojev iz 115.b člena zakona. 65. člen (koncesijske pogodbe za javno službo) (1) Koncesijske pogodbe za javne službe veljajo do izteka pogodb. (2) Nalogi iz nove osme in devete alineje 127.a člena zakona se začneta izvajati s 1. januarjem 2026. 66. člen (evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev) Evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev se vzpostavi do 31. decembra 2023. 67. člen (rok za izdajo podzakonskih predpisov) Podzakonske predpise iz 28.a, a28.b, b28.b, c28.b, č28.b, d28.b, 61., 65., 71., 72., 90., 92.a, 145.a, 147., 148., 148.b, 149., 150., 159. in 161.a člena zakona izdata vlada in minister najpozneje do 31. decembra 2022. 68. člen (uskladitev podzakonskih predpisov) Z določbami tega zakona se najpozneje do 31. decembra 2021 uskladijo naslednji predpisi: Pravilnik o certificiranju pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov (Uradni list RS, št. 67/12), Uredba o ukrepih v primeru nepravilnosti in kršitev v ekološkem kmetovanju (Uradni list RS, št. 96/14), Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila za opravljanje nalog spremljanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 18/18), Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 72/18 in 17/19 – popr.), Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 83/16, 23/17, 69/17, 72/18, 35/19 in 16/21). 69. člen (javna naročila) Določba drugega odstavka novega 58.b člena, določbe nove štirinajste alineje prvega odstavka spremenjenega 174. člena, novih četrte in pete alineje prvega odstavka spremenjenega 176. člena in nove prve alineje prvega odstavka spremenjenega 177. člena zakona se začnejo uporabljati za tista javna naročila, ki se nanašajo na živila, ki se oddajo po uveljavitvi tega zakona. 70. člen (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1G (Uradni list RS, št. 44/22) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 59. člen (verige preskrbe s hrano) (1) Določbe nove 12. točke 3. člena zakona ter določbe spremenjenih 61.b člena, prvega odstavka in 7. točke četrtega odstavka 61.f člena in 177.a člena zakona se začnejo uporabljati v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Do takrat se uporabljajo določbe 61.b člena, prvega odstavka in 7. točke četrtega odstavka 61.f člena in 177.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US in 123/21). (2) Postopki nadzora glede nedovoljenih ravnanj iz 61.f in 61.g člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US in 123/21), začeti pred začetkom uporabe določb iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po dosedanjih predpisih. (3) Pogodbe v verigi preskrbe s hrano, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in še veljajo, se uskladijo z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 60. člen (nosilec kmetije, kmetijsko gospodarstvo, člani in prenos kmetijskega gospodarstva) Določbe spremenjene 2. in 3. točke 3. člena, spremenjenega 5., 17., 46., in 142. člena zakona ter novi 5.b., 5.c. in 18.d člen zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2023. Do takrat se uporabljajo določbe 2. in 3. točke 3. člena, 5., 17., 46. in 142. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21). 61. člen (uskladitev članov kmetije) (1) Člani kmetije, ki so na dan 1. januarja 2023 vpisani v RKG, ostanejo vpisani kot člani kmetije in se šteje, da je podano njihovo soglasje za vpis. (2) Upravna enota izbriše člana kmetije, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisan v RKG, na predlog nosilca ali člana, ki želi biti izbrisan. Če nosilec predlaga izbris člana kmetije, ki je nosilčev zakonec, zunajzakonski partner ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, mora biti priloženo tudi njegovo soglasje za izbris. Upravna enota o izbrisu člana kmetije iz RKG obvesti le osebo, ki je vključena v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Za namen obveščanja upravna enota od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pridobi podatek o zdravstvenem zavarovanju osebe, ki se izbriše iz RKG. (3) Člani kmetije, ki so vpisani v RKG na dan uveljavitve tega zakona, ohranijo lastnost zavarovanca v evidencah obveznih socialnih zavarovanj, ki so jo imeli pred uveljavitvijo tega zakona. (4) Oseba iz drugega odstavka tega člena v sistemu obveznih socialnih zavarovanj izgubi lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti z dnem izbrisa iz RKG. Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj se vloži v skladu z zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev. 62. člen (vzpostavitev sistema za spremljanje površin) Agencija vzpostavi sistem za spremljanje površin iz novega 15.a člena zakona do 1. januarja 2023. 63. člen (vzpostavitev orodja za komunikacijo s strankami) Agencija vzpostavi orodje za komunikacijo s strankami iz novega 36.b člena zakona do 1. avgusta 2023. 64. člen (način obveščanja v prehodnem obdobju) Ne glede na četrti odstavek novega 36.b člena in peti odstavek novega 36.c člena zakona je treba do 31. decembra 2025 stranko, ki ne izbere enega od načinov dodatnega obveščanja, kot je določeno v četrtem odstavku novega 36.b in petem odstavku novega 36.c člena zakona, obvestiti z navadno pošto v fizični obliki. 65. člen (spremembe obveznosti o pravici do sredstev) (1) Postopki, začeti na podlagi 54. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21), se končajo v skladu s tem zakonom. (2) Stranka, ki je že vložila utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti v skladu s 54. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21), lahko vloži utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti v skladu s spremenjenim četrtim odstavkom 54. člena zakona. 66. člen (dokončanje postopkov) (1) Za dokončanje postopkov odločanja o odstopu od pravice do sredstev v zvezi z odločbami o pravici do sredstev, izdanimi na podlagi podzakonskih predpisov, ki so začeli veljati pred uveljavitvijo tega zakona, se še naprej uporablja 55. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21). (2) Za dokončanje postopkov odločanja o zahtevkih za izplačilo sredstev v zvezi z javnimi razpisi, objavljenimi pred uveljavitvijo tega zakona, se še naprej uporablja 56. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21). 67. člen (Slovenska čebelarska akademija) (1) Naloge Slovenske čebelarske akademije opravlja Kmetijski inštitut Slovenije do 31. decembra 2022 v skladu s 129.a, 129.b, 129.c, 129.č in 129.d členi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21). (2) Minister imenuje skupino iz spremenjenega 129.c člena zakona do 1. julija 2022, objavi razpis za izvajalca neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva do 1. novembra 2022 in izbere izvajalca iz spremenjenega 129.a člena zakona do 31. decembra 2022. 68. člen (vzpostavitev evidence podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin) Evidenca podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 153.a člena zakona, se vzpostavi do 1. avgusta 2023. 69. člen (vzpostavitev evidence območij planin) Evidenca območij planin iz novega 164.c člena zakona se vzpostavi v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. 70. člen (rok za izdajo podzakonskih predpisov) Podzakonske predpise iz 9.b, 13.a, 18.c, 18.č, a28.a, 28.a, b28.b, 36., 36.b, 129.c, 144., 145.a, 152., 159. in 161.a člena zakona izdata vlada oziroma minister najpozneje do 31. decembra 2022. 71. člen (začetek uporabe) Spremenjeni prvi odstavek 49. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2023. Do takrat se uporablja prvi odstavek 49. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US in 123/21). 72. člen (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.