Strategy of the State Geodetic Service 2025

Strategija državne geodetske službe 2025 (gradivo za grafično oblikovanje in prevod v angleški jezik) PREDGOVOR Danes se srečujemo z mnogimi izzivi sodobne družbe. Tudi javna uprava je pred velikimi izzivi, kjer pa javna geodetska služba ni nobena izjema. Poleg zahtev družbe, kar vključuje med drugim izzive upravljanja prostora1, vse širše uporabe geoinformacijskih rešitev2, razvoja e-javne uprave3, je velik izziv za državno geodetsko službo povezan z izredno hitrim tehnološkim razvojem prostorsko-podatkovnega in geoinformacijskega področja4. Delovanje tako pomembnega segmenta državne javne uprave, kot je javna geodetska služba, katere poslanstvo je zagotavljanje kakovostne uradne prostorske podatkovne infrastrukture ter sistema nepremičninske oziroma zemljiške administracije, zahteva jasno vizijo in strategijo. Pri pripravi Strategije državne geodetske službe 2025 smo sledili nacionalnim, evropskim in mednarodnim strateškim razvojnim smernicam, pri tem pa smo v vključevali mnenja različnih deležnikov, ki so povezani z nacionalno prostorsko podatkovno in informacijsko infrastrukturo, zemljiško administracijo ter geodetsko dejavnostjo. V središču našega poslanstva so pričakovanja uporabnikov in priložnosti, ki jih ponujajo povezljive družbene, gospodarske in prostorske informacije. 1 Prenova Strategije prostorskega razvoja Slovenije – prostor prihodnosti: http://www.mop.gov.si/si/delovna podrocja/prostorski razvoj na nacionalni ravni/pre nova strategije prostorskega razvoja slovenije 2 Geospatial Information & Technology Association, GITA: https://www.gita.org 3 eGovernment Declaration – The Tallinn Declaration (2017). Ministerial Declaration on eGovernment, z dne 6. 10. 2017. https://ec.europa.eu/newsroom/document.cfm?doc id=47559 4 Future trends in geospatial information management: the five to ten year vision (2015). Second edition. United Nations Committee of Experts on Global Geospatial Information Management UN-GGIM: http://ggim.un.org/ggim 20171012/docs/meetings/GGIM5/Future%20Trends%20in%2 0Geospatial%20Information%20Management%20%20the%20five%20to%20ten%20year %20vision.pdf Strategija državne geodetske službe 2025 izhaja iz tako imenovanega koncepta prostorsko usposobljene družbe5, ki pravi, da je javna prostorska podatkovna infrastruktura s kakovostnimi in zanesljivimi uradnimi prostorskimi in nepremičninskimi podatki ter z uporabnikom prijaznimi storitvami eden ključnih pogojev za gospodarski, družbeni in okoljski razvoj. Za zagotavljanje trajnostnega in vključujočega razvoja je država je z javno (geodetsko) službo zavezana zagotavljati kakovostno prostorsko podatkovno infrastrukturo in kakovostni sistem zemljiške administracije. Posebna pozornost mora biti dana zagotavljanju kakovostnih storitev, vključno e-storitev, ki so na voljo in lahko dostopne slehernemu prebivalcu države. Pomen kakovostne uradne prostorske podatkovne infrastrukture izhaja iz dejstva, da se večina vsakodnevnih kot tudi strateških odločitev neposredno ali posredno nanaša na prostor, lokacijo. Razpoložljivost kakovostnih in uradnih prostorskih podatkov, ki jih praviloma zagotavljajo nacionalne geodetske uprave6, so ključnega pomena tudi za trajnostni razvoj, na kar kažejo razvojni cilji Agende 20307. Omenjeni cilji, ki jih v Strategiji razvoja Slovenije 20308 povzema tudi Slovenija, so tesno povezani in odvisni od kakovostne prostorske podatkovne infrastrukture – naj omenimo le prehransko varnost, zagotavljanje čiste vode, zagotavljanje čiste energije, industrijsko rast in infrastrukturno opremljenost, trajnostna mesta in skupnosti, prilagajanje podnebnim spremembam, varovanje življenja v vodi in na kopnem. 5 angl. Spatially Enabled Society, opredeljeno v Steudler, D., Rajabifard, A. (2012). Spatially Enabled Society: https://www.fig.net/pub/figpub/pub58/figpub58.pdf 6 Eurogeographics: www.eurogeographics.org 7 Agenda 2030 (2015). Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development. United Nations: https://sustainabledevelopment.un.org 8 Strategija razvoja Slovenije 2030 z dne 7. 12. 2017. Vlada Republike Slovenije. http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategi ja razvoja Slovenije 2030.pdf Prostorska podatkovna infrastruktura se nanaša na povezane referenčne nacionalne prostorske podatkovne zbirke, vključujoč opredelitev in izvedbo referenčnega geodetskega koordinatnega sistema, vzpostavitev in vzdrževanje zbirk prostorskih podatkov z metapodatki, izvajanje storitev v zvezi z dostopom in uporabo prostorskih podatkov, zagotavljanje potrebnih omrežnih rešitev in tehnologij ter zagotavljanje temeljnih storitev v podporo upravljanju prostora in drugim odločitvenim procesom. Prostorska podatkovna infrastruktura je postala predmet politik in določil, ki urejajo dostopnost in uporabo podatkov, cenovno politiko storitev, uravnoteženost finančnih pomoči in financiranja, usklajevanje in spremljanje delovanja prostorske podatkovne infrastrukture, kakovost upravljanja ter razvoj človeških virov. Kakovostni sistem zemljiške oz. nepremičninske administracije (v nadaljevanju: zemljiške administracije), ki je pogojen s kakovostjo prostorske podatkovne infrastrukture in je pogosto njen del, je ključnega pomena za razvoj vsake države, saj so zemljišča s sestavinami jasno prepoznana kot največje bogastvo sleherne države. Zemljišča predstavljajo prostor, kjer človek živi in deluje, so pomemben naravni vir, v tržnem gospodarstvu pa predstavljajo pomemben vir kapitala ter pogoj za izvajanje različnih gospodarskih dejavnosti. Odnos človeka do zemljišč in njihovih nepremičnih sestavin predstavlja pomemben vidik razvoja družbe, ta odnos pa je urejen na različne načine: od splošnega nadzora države nad rabo prostora in usmerjanja prostorskega razvoja, do različnih pravic lokalne skupnosti ter obveznosti in pravic posameznikov. Načrtovanje in izvajanje stanovanjske politike, razvojno usmerjeno gospodarstvo z različnimi investicijami, finančni trgi, kmetijstvo in kmetijska zemljiška politika, upravljanje drugih naravnih virov in antropogenih danosti v prostoru zahtevajo kakovostni sistem zemljiške administracije s kakovostnimi podatki o nepremičninah in učinkovitimi postopki. Slednje poudarja tudi Ekonomska komisija za Evropo pri Organizaciji združenih narodov UN-ECE (angl. United Nations Economic Commission for Europe), ki je leta 1996 izdala Smernice za zemljiško administracijo9, v katerih poudarja sledeče: pravica do hrane in pravica do bivalnega prostora sta temeljni človekovi pravici; »razmerja interesov na nepremičninah« so ključnega pomena za urbani razvoj in izvajanje stanovanjske politike; varnost in stalnost pravnih ureditev kmetijskih in gozdnih zemljišč sta ključnega pomena za kmetijsko pridelavo in prehransko oskrbo; investitorji zahtevajo uradno urejeno in evidentirano strukturo zemljišč ter pravic na njih; trajnostni razvoj države je odvisen od odgovornosti države do upravljanja informacij o lastništvu, vrednosti, rabi in drugih podatkov o zemljiščih oziroma nepremičninah; zemljišča in informacije o zemljiščih (nepremičninah) so viri, ki jih je treba skrbno upravljati, če želimo vzdržno gospodarsko rast. 9 Land Administration Guidelines with Special Reference to Countries in Transition (1996). Združeni narodi, Ekonomska komisija za Evropo (UNECE). New York in Ženeva, 112 str. http://www.unece.org/fileadmin/DAM/hlm/documents/Publications/land.adm inistration.guidelines.e.pdf Zemljiška administracija je obsežen sistem za najpodrobnejše pravno-administrativno strukturiranje prostora ter upravljanje mej pravic, omejitev in odgovornosti na nepremičninah, ter sistem za zajemanje, vzdrževanje, analize in posredovanje podatkov o nepremičninah in pravicah na njih. Kakovosten večnamenski zemljiški administrativni sistem je pogoj za učinkovito in trajnostno upravljanje zemljišč, saj zagotavlja uveljavljanje in nadzor nad rabo zemljišč, je kakovosten vir določitve fiskalnih elementov (davkov, socialnih transferjev) ter predvsem predstavlja temelj za varovanje interesov na zemljiščih. Njen podatkovni informacijski podsistem je pogosto pomemben del javne prostorske podatkovne infrastrukture, ki danes spada med temeljne infrastrukture sodobne družbe. POSLANSTVO državne geodetske službe je zagotavljati infrastrukturo za prostorske informacije, zagotavljati učinkovite storitve in kakovostne uradne prostorske podatke na načine, ki ustrezajo visokim standardom geoinformacijsko usposobljene družbe. Z referenčnim prostorskim koordinatnim sistemom, s topografskimi, nepremičninskimi in drugimi temeljnimi prostorskimi podatki, z izvedenimi prostorskimi informacijami ter s storitvami v okviru državne prostorske podatkovne/informacijske infrastrukture in zemljiške administracije Geodetska uprava RS pomembno prispeva k učinkovitemu odločanju v realnem času ter k sprejemanju dolgoročnih razvojnih odločitev tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Podatki in storitve Geodetske uprave RS so pomembni za institucije državne in lokalne javne uprave. Pomembno je sodelovanje z različnimi javnimi institucijami, ki uporabljajo ali soustvarjajo rešitve na področjih prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije. Izzivi Geodetske uprave RS so nadalje povezani s spreminjajočim se gospodarskim okoljem države ter z zahtevami učinkovite, dostopne in pregledne javne uprave, z vse pomembnejšo vlogo uradnih kakovostnih prostorskih podatkov za sprejemanje odločitev v prostoru, z drugimi zahtevami informacijske družbe ter z izzivi tehnološkega razvoja na področjih njenega delovanja. Preteklo desetletje je delovanje državne geodetske službe močno zaznamovala uvedba novega državnega prostorskega koordinatnega sistema, ki se je skušal v največji meri približati skladnosti z evropskim referenčnim sistemom ESRS (angl. European Spatial Reference System). Na področju zemljiške administracije je veliko novosti prinesla uvedba sistema množičnega vrednotenja nepremičnin ter spremljanja trga nepremičnin ob napovedi reforme na področju obdavčevanja nepremičnin. Poseben izziv pri konceptualni zasnovi nepremičninskih evidenc predstavlja sprememba zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter vse večji obseg projektov množičnih katastrskih preureditev. Dodatne izzive prinaša tehnološki razvoj na področju množičnega zajema prostorskih podatkov in modeliranja le-teh, tako se je že uveljavila novejša fotogrametrična tehnologija za potrebe cikličnega zračnega snemanja, prav tako se izvaja snemanje Slovenije s tehnologijo LIDAR ter izdelava novih modelov površja. Razvija se zasnova konceptualnega in podatkovnega modela državnega topografskega sistema, ki skupaj z državnim kartografskim sistemom predstavlja temelj za odločanje v prostoru, tudi na področju obrambe in civilne zaščite vsake države. Med pomembnejše dejavnostmi državne geodetske službe nadalje uvrščamo vzpostavljanje slovenske infrastrukture za prostorske informacije v skladu z zahtevami Direktive INSPIRE, Direktive Evropskega parlamenta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti iz leta 2007. VIZIJA državne geodetske službe je do leta 2025 postati referenčna organizacija za področji uradne prostorske podatkovne infrastrukture in urejanja nepremičnin v Republiki Sloveniji, kar bo spodbujalo trajnostni razvoj družbe in Slovenijo uvrstilo med napredne prostorsko usposobljene družbe, kjer bodo vse pomembne odločitve sprejete na podlagi učinkovitih storitev v okviru javne prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije ob uporabi uradnih kakovostnih podatkov o prostoru in nepremičninah. Vizija bo dosežena tako, da bodo zaposleni prepoznali in upoštevali naslednja načela in organizacijske vrednote: dobro upravljanje preko celovitega sistema vodenja, ki temelji na strateških usmeritvah, na sistemih za spremljanje in zagotavljanje kakovosti ter na rešitvah za spremljanje in ocenjevanje uresničevanja zastavljenih ciljev na vseh ravneh delovanja. pravičnost, poštenost in zaupanje so temeljne vrednote uslužbencev pri medsebojnih odnosih in pri delu s strankami; strokovnost delovanja posameznikov in institucije je temeljno vodilo tako pri posameznih opravilih kot pri oblikovanju zakonskih okvirov in normativov na področjih delovanja; odgovornost posameznikov in institucije za strokovno in kakovostno delo ter za varovanje javnega interesa tako pri posameznih opravilih kot pri oblikovanju zakonskih okvirov in normativov na področjih delovanja; uspešnost, ki vključuje odličnost, kakovost in učinkovitost, pomeni učinkovito in prijazno nudenje kakovostnih podatkov ter storitev referenčne institucije na področju uradne prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije. sodelovanje in vključevanje različnih sektorjev in odjemalcev pri oblikovanju razvojnih rešitev z namenom slediti učinkoviti in državljanom prijazni javni upravi ob skrbi za varovanje javnega interesa. odzivnost v smislu prilagajanja podatkov in storitev spreminjajočim se okoliščinam, kot so nove tehnološke rešitve, varovanje javnega interesa, nove potrebe odjemalcev, vključno s potrebami lokalne skupnosti in regij, in podobno. razvojna kultura in inovativnost pomenita prevzemanje aktivne razvojne vloge s stalnim iskanjem izboljšav ter oblikovanja novih storitev in izdelkov. STRATEŠKE USMERITVE IN CILJI V obdobju do 2025 bo Geodetska uprava RS ohranila vodilno vlogo in razširila dejavnosti in kompetence na področjih uradne prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije. Strateške usmeritve so opredeljeni v okviru štirih strateških tem: KAKOVOST, OPERATIVNA ODLIČNOST, NADZOR in URADNOST PODATKOV/STORITEV, RAZVOJ IN INOVACIJE. Dodatno so opredeljeni specifični cilji po glavnih vsebinskih (tematskih) področjih delovanja Geodetske uprave RS, ki so: DRŽAVNI GEODETSKI REFERENČNI SISTEM, ZEMLJIŠKA ADMINISTRACIJA IN NEPREMIČNINSKI INFORMACIJSKI SISTEM, MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN, FOTOGRAMETRIJA IN DALJINSKO ZAZNAVANJE, TOPOGRAFSKI IN KARTOGRAFSKI SISTEM, DRŽAVNA PROSTORSKA PODATKOVNA INFRASTRUKTURA. Predvideni rezultati uresničevanja strateških ciljev Geodetske uprave RS, z nameni povečati zadovoljstvo zaposlenih in odjemalcev ob skrbi za javni interes z razvojem vzdržnih, zanesljivih in stroškovno učinkovitih rešitev na področjih prostorske informacijske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije, so: vzpostavitev in vzdrževanje uradnih referenčnih prostorskih podatkov (referenčni koordinatni sistemi, uradni topografski podatki, uradni podatki o nepremičninah) s poznanimi parametri kakovosti za pravilno rabo uradnih prostorskih podatkov v javnem in zasebnem sektorju; razvoj rešitev za izboljšano in nadzorovano katastrsko preurejanje prostora in nepremičnin: poleg zagotavljanja kakovostnih uradnih referenčnih podatkov o nepremičninah in učinkovitih postopkov evidentiranja nepremičnin bodo ponovno razvite sistemske rešitve za nadzorovano preurejanje zemljišč oziroma za strukturiranje prostora na nepremičninske enote (usmerjeno preoblikovanje strukture prostora, komasacije, nova izmera); strokovno, pravočasno, standardizirano, natančno izvajanje storitev ter razvoj in vzdrževanje kakovostnih prostorskih podatkov in informacij, vključno z uradnim državnim topografskimi in kartografskim sistemom, ki imajo prepoznano dodano vrednost in so stroškovno učinkoviti, pri tem pa so dosežena ali presežena pričakovanja odjemalcev; vzpostavitev in vzdrževanje skupne prostorske podatkovne infrastrukture javne uprave na državni ravni, ki bo temeljila na načelih, da so kakovostni parametri uradnih podatkov znani, da so podatki in zapisi podatkov popolni in se ne podvajajo in da je zagotovljena medopravilnost in povezljivost podatkov oziroma zbirk podatkov. Na temelju uradnih prostorskih podatkov in informacij se načrtujejo in izvajajo različne dejavnosti v prostoru, sprejemajo se pomembne odločitve, katerih posledice imajo lahko vpliv na zdravje in varnost ljudi, stanje okolja, gospodarsko rast in družbeno okolje. Sistem zemljiške administracije nadalje s kakovostnimi podatki in učinkovitimi postopki omogoča nadzorovano in enolično strukturiranje prostora za namene varovanja različnih stvarnih pravic na nepremičninah, za davčne, prostorsko-načrtovalske in druge namene. Zaradi tako pomembne vloge prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije za spremljanje, načrtovanje in upravljanje družbe, gospodarstva ter naravnega in grajenega okolja med temeljnimi strateškimi temami poudarjamo zagotavljanje kakovosti podatkov in storitev. Strateški rezultat 1: postopki in storitve, izvedene strokovno, pravočasno, natančno, na način dodane vrednosti in stroškovno učinkovito tako, da so presežena pričakovanja odjemalcev. Strateški rezultat bo dosežen: z uvedbo standardiziranih postopkov, storitev in izdelkov z jasno opredeljenimi merili kakovosti; z vzpostavitvijo sistemskega okolja in mehanizmov za nadzorovanje poslovnih procesov in kakovosti izdelkov ter storitev; z optimizacijo poslovnih procesov za povečanje notranje učinkovitosti; s sistemskim pristopom pri uveljavljanju novih tehnologij in proizvodnih procesov; s povečanjem sinergije/usklajenosti sodelovanja z odjemalci, uskladitvijo sistemskih (zakonskih) zasnov in rešitev; s posodobitvijo cenovne politike uradnih prostorskih podatkov za zagotavljanje virov financiranja pridobivanja podatkov in vzdrževanja zbirk prostorskih podatkov. Strateška tema 1: KAKOVOST Operativna odličnost kot pomembna strateška tema Geodetske uprave RS se nanaša na zagotavljanje prijaznega in stimulativnega delovnega okolja za zaposlene, na zagotavljanje ugleda institucije s prepoznavno organizacijsko kulturo in vrednotami ter na zagotavljanje uporabnikom prijazne uprave, ki svojim strankam pomaga tudi pri reševanju strokovno-inženirskih vprašanj. Strateški rezultat 2: etična in transparentna uprava, prepoznavna organizacijska kultura, učinkovite in uporabnikom prijazne storitve (tudi e-storitve). Strateški rezultat bo dosežen: z izboljšavo strukture zaposlenih s poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju, z jasno opredeljenim izobrazbenim profilom (več poudarka na kadrih za odločanje o strokovnih vsebinskih vprašanjih z inženirsko-tehnično geodetsko, geoinformacijsko, ekonomsko in pravno izobrazbo); z razvojem vodstvenih kadrov z močnimi upravljavskimi kompetencami; s skrbjo za kakovostne človeške vire, ki vključuje uvedbo pripravništva, sodelovanje z akademsko in raziskovalno sfero (prehajanje kadrov); s stalnim izobraževanjem zaposlenih; z oblikovanjem prijaznega delovnega okolja z visoko stopnjo motivacije za zaposlene pri oblikovanju izboljšanih in novih rešitev; z oblikovanjem storitev za večje zadovoljstvo odjemalcev/strank (kakovostne in dostopne storitve); z izobraževanjem strank in splošne javnosti o možnostih in koristih uporabe podatkov in storitev Geodetske uprave RS; z večjo in bolj prepoznavno svetovalno vlogo na najvišji državni ravni za področji prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije, kjer so preseženi ozki sektorski interesi in občutek podrejenosti posameznim sektorjem/institucijam. Strateška tema 2: OPERATIVNA ODLIČNOST Za zagotavljanje kakovosti storitev in izdelkov je potreben nadzor. Poleg notranjega nadzornega sistema je izredno pomembno vzpostaviti sistem za nadzor izvajanja storitev in izdelkov zunanjih izvajalcev. Geodetska prava RS je v preteklosti razvila močno javno-zasebno partnerstvo, tako na področjih razvoja konceptualnih rešitev, informacijsko-tehnoloških rešitev, kot na sami izvedbeni ravni. Posebno vlogo v sistemu javne geodetske službe imajo geodeti s pooblastilom za izvajanje katastrskih postopkov ter licenca pooblaščenega inženirja za področje geodezije za izvajanje z zakonom določenih geodetskih storitev (pri Inženirski zbornici Slovenije - IZS). Za zagotavljanje kakovosti podatkov in storitev javne geodetske službe je treba v sistem nadzora vključiti tudi nadzor nad kakovostjo dela zunanjih izvajalcev. Strateški rezultat 3: uradni in referenčni prostorski podatki (edini), zmanjšanje stroškov izvedb, zagotovitev standardiziranih storitev in izdelkov na vseh ključnih področjih delovanja. Strateški rezultat bo dosežen: z vzpostavitvijo oddelka/skupine za nadzor; z vzpostavitvijo sistema notranjega nadzora; z zagotavljanjem kakovosti in uradnosti prostorskih podatkov; z uvedbo državnega pooblastila (oziroma dovoljenja) izvajalcem za katastrske postopke v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije (izdajanje pooblastil za izvajanje katastrskih postopkov, izobraževanje in nadzor na področju izvajanja katastrskih ponovno v pristojnosti Geodetske uprave RS); z vzpostavitvijo geodetsko-inženirskega nadzora zunanjih izvajalcev ter kadrovsko razširitvijo strokovne inšpekcijske službe; z dolgoročnim načrtovanjem in nadzorovanjem sprememb procesov; s sistemskim odpravljanjem nepravilnosti, ugotovljenih z nadzorom, ter s stalnim posodabljanjem procesov nadzora in meril za spremljanje kakovosti; z usposabljanjem in stalnim izobraževanjem kadra za izvajanje notranjega nadzora in nadzora nad zunanjimi izvajalci. Strateška tema 3: NADZOR in URADNOST PODATKOV/STORITEV Geodetska uprava deluje v izredno konkurenčnem okolju, kjer se posebni izzivi nanašajo na hitro razvijajoče se digitalno okolje ter na napredne geodetske in geoinformacijske tehnološke rešitve. Geodetska uprava RS se mora na te izzive odzvati proaktivno z razvojem inovativnih in naprednih konceptualnih, informacijskih in tehnoloških pristopov, ki temeljijo na raziskavah in potrebah odjemalcev. Na tem področju se Geodetska uprava RS že povezuje z akademsko sfero, za izvajanje razvojnih nalog pa je zakonsko pooblaščen Geodetski inštitut Slovenije. Na razvojnem področju je za javno geodetsko službo velik izziv tudi oblikovanje in izvajanje sistemskih rešitev za nadzorovano in kompleksno (pre)strukturiranje prostora in aktivno vlogo pri iskanju usklajenih medsektorskih rešitev v okviru zahtevnih instrumentov katastrskih preureditev, kot so nastavitve katastra, komasacije, drugi instrumenti katastrskih preureditev. Strateški rezultat 4: strokovne sodobne in optimalne rešitve, prenos znanja v lastne rešitve, znanje za zagotavljanje kakovosti in nadzor, vključenost v mednarodne in tehnološke razvojne trende. Strateški rezultat bo dosežen: s krepitvijo razvojno-inženirskega dela na Geodetski upravi RS ter s sodelovanjem z akademsko sfero in Geodetskim inštitutom Slovenije pri razvoju inovativnih rešitev in uvajanju novih tehnologij v prakso; z oblikovanjem motivacijskega okolja za vključevanje znanstveno-raziskovalnega kadra na nacionalni in mednarodni ravni v iskanje naprednih rešitev na področju delovanja; aktivna vključenost v nacionalne in mednarodne razvojne projekte; z razvojem tesnega partnerstva z javnimi in zasebnimi raziskovalnimi ter razvojnimi organizacijami na nacionalni in mednarodni ravni; z uvedba konceptualnega načrtovanja, srednjeročnega testiranja prototipnih rešitev ter dolgoročnega planiranje razvoja. Strateška tema 4: RAZVOJ in INOVACIJE Strateški rezultat 5: sodoben in kakovosten državni geodetski referenčni sistem v podporo geolokacijskim in geodetsko-inženirskim nalogam. Strateški rezultat bo dosežen z: razvojem, vzpostavitvijo, nadzorom in vzdrževanjem fizične, programske in podatkovne infrastrukture, ki so ključnega pomena za enolično definicijo položaja v prostoru in času, kar vključuje definicijo in realizacijo prostorsko in časovno stabilnega nacionalnega horizontalnega referenčnega koordinatnega sistema, nacionalnega višinskega sistema (vključno z višinsko referenčno ploskvijo) ter enolično povezovanje teh z mednarodnimi referenčnimi koordinatnimi sistemi ob upoštevanju posebnosti lokalnega geodinamičnega dogajanja na območju države; določitvijo in vzdrževanjem državnega globinskega sistema ter povezavo z višinskim sistemom za namen določitve batimetričnega modela morja; izdelavo hidrografskih kart za potrebe varne plovbe in gospodarskega izkoriščanja morja; spremljanjem stabilnosti višinskega datuma in v povezavi s podnebnimi spremembami ugotavljanjem vpliva dvigovanja nivoja morja na priobalno območje; uveljavitvijo standardov in postopkov preverjanja kakovosti na področju vzpostavitve in vzdrževanja državnega geodetskega referenčnega sistema; vzpostavljanjem in vzdrževanjem zbirk podatkov ter sistemov za posredovanje podatkov o referenčnih koordinatnih sistemih za namene geolokacijskih in geodetsko-tehničnih nalog (tudi v realnem času), kar vključuje podatke temeljnih geodetskih mrež ter omrežja SIGNAL; zastopanjem države na mednarodni ravni in mednarodnim (čezmejnim) sodelovanjem na področju geodetskih referenčnih sistemov. Strateška tema (področna) 5: DRŽAVNI GEODETSKI REFERENČNI SISTEM Strateški rezultat 6: sodoben sistem zemljiške administracije, s kakovostnimi uradnimi podatki ter učinkovitimi in preglednimi postopki, ki so potrebni za upravljanje nepremičnin in prostora. Strateški rezultat bo dosežen z: razvojem, vzpostavitvijo, nadzorom in vzdrževanjem fizične, programske in podatkovne infrastrukture, ki so ključnega pomena za enolično določitev poteka državne meje na podlagi mednarodno veljavnih pogodb in čezmejnega sodelovanja, kot je opredeljeno v mednarodnih pogodbah s sosednjimi državami; razvojem, vzpostavitvijo, nadzorovanjem kakovosti in vzdrževanjem konceptualnih zasnov, programskih rešitev in zbirk uradnih podatkov o prostorskih enotah in hišnih številkah ter izvajanjem upravnih postopkov evidentiranje podatkov na tem področju (uradni referenčni podatki o prostorskih enotah in hišnih številkah) za namene celovite in enolične upravne, organizacijske in statistične razdelitve ozemlja Republike Slovenije, ki je usklajeno s potekom državne meje; razvojem, vzpostavitvijo, nadzorovanjem kakovosti in vzdrževanjem konceptualnih zasnov, programskih rešitev in zbirk uradnih podatkov o nepremičninah (uradni referenčni podatki v treh razsežnostih – 3D); izvajanjem upravnih postopkov evidentiranja podatkov o zemljiščih ter njihovih sestavinah v uradnih nepremičninskih evidencah, za katere je pristojna Geodetska uprava RS, uveljavitvijo standardov in postopkov preverjanja kakovosti na področju zemljiške administracije; izvajanjem nadzora nad postopki pooblaščenih zunanjih izvajalcev na področju katastrskega urejanja in evidentiranja nepremičnin; koordinacijo in izvajanjem upravnih postopkov zemljiškega preurejanja (komasacije, nova izmera) ter evidentiranjem sprememb dejstev o zemljiščih in sestavinah v temeljnih nepremičninskih evidencah; izobraževanjem ter strokovno in tehnično podporo izvajalcem geodetskih storitev pri izvajanju katastrskih in drugih sorodnih postopkov, ki morajo biti zakoniti, strokovno pravilni in v skladu z mednarodnim kodeksom geodetov; zastopanjem države na mednarodni ravni in mednarodnim (čezmejnim) sodelovanjem na področju zemljiške administracije. Strateška tema (področna) 6: ZEMLJIŠKA ADMINISTRACIJA IN NEPREMIČNINSKI INFORMACIJSKI SISTEM Strateški rezultat 7: kakovostne ocene tržne vrednosti nepremičnin v okviru uradnega sistema zemljiške administracije v podporo nepremičninskemu trgu, davčnim in drugim politikam. Strateški rezultat bo dosežen z: razvojem in vzdrževanjem sistema za spremljanje nepremičninskega trga in množično vrednotenje nepremičnin ter vključevanjem rezultatov množičnega vrednotenja v enovit večnamenski nepremičninski informacijski sistem; uveljavitvijo standardov in postopkov preverjanja kakovosti na področju množičnega vrednotenja nepremičnin; izvajanjem nalog spremljanja in analize trga nepremičnin ter množičnega vrednotenja nepremičnin; razvijanjem izdelkov in storitev v skladu s potrebami javnega sektorja, zasebnega gospodarskega sektorja in posameznih prebivalcev; zastopanjem države na mednarodni ravni na področju množičnega vrednotenja nepremičnin. Strateška tema (področna) 7: MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN Strateški rezultat 8: sodoben državni topografski in kartografski sistem kot del uradne prostorske podatkovne infrastrukture z opredeljeno kakovostjo. Strateški rezultat bo dosežen z: razvojem, vzpostavitvijo in vzdrževanjem zbirk uradnih topografskih podatkov (relief, raba zemljišč in pokrovnost, objekti grajenega okolja vključujoč infrastrukturne objekte, vodotoki in vodne površine); vzdrževanjem in nadgradnjo podatkov registra zemljepisnih imen ter uporabo avtohtonih ali aktualnih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku na vseh izdelkih Geodetske uprave RS; uveljavitvijo standardov in postopkov preverjanja kakovosti topografskih in kartografskih izdelkov drugih nesistemskih virov za strokovne namene uporabe; koordiniranjem področij, povezanih s pridobivanjem in uporabo topografskih in kartografskih podatkov ne glede na njihove vire, na vseh ravneh nacionalnega interesa; sodelovanjem s ključnimi uporabniki teh podatkov in storitev z namenom razviti celovit in tehnološko sodoben topografsko kartografski sistem, ki bo upošteval potrebe javnega sektorja, zasebnega gospodarskega sektorja in posameznih prebivalcev; zastopanjem države na mednarodni ravni in mednarodnim (čezmejnim) sodelovanjem na kartografskem in topografskem področju. Strateška tema (področna) 8: TOPOGRAFSKI IN KARTOGRAFSKI SISTEM Strateški rezultat 9: središče za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje s kakovostnimi podatki in storitvami v podporo dejavnostim opazovanja Zemlje ter uradnemu topografskemu sistemu. Strateški rezultat bo dosežen z: opredelitvijo in uveljavitvijo standardov ter postopkov preverjanja kakovosti fotogrametričnih izdelkov in izdelkov drugih virov daljinskega zaznavanja; načrtovanjem ter koordinacijo pridobivanja in obdelave podatkov množičnega daljinskega zaznavanja; izvajanjem nadzora nad zajemom in modeliranjem teh podatkov (letalsko fotogrametrično in lasersko snemanje, ortofoto, oblaki točk; zajem in obdelava podatkov iz drugih virov daljinskega zaznavanja); vzpostavitvijo nacionalnega arhiva letalskih posnetkov in fotogrametričnih izdelkov; vzpostavitvijo nacionalnega centra za shranjevanje in dostopanje do podatkov daljinskega zaznavanja v okviru programa Copernicus; zastopanjem države na mednarodni ravni na področjih fotogrametrij in daljinskega zaznavanja. Strateška tema (področna) 9: FOTOGRAMETRIJA IN DALJINSKO ZAZNAVANJE Strateški rezultat 10: sodobna državna infrastruktura za prostorske informacije z učinkovitimi e storitvami in kakovostnimi uradnimi prostorskimi podatki. Strateški rezultat bo dosežen z: razvojem, vzpostavitvijo, nadzorovanjem kakovosti in vzdrževanjem državne prostorske podatkovne infrastrukture; med-sektorsko koordinacijo dela med različnimi javnimi institucijami ter svetovanjem z namenom ponujati kakovostne prostorske podatke celovitih in enoličnih uradnih prostorskih podatkovnih zbirk v podporo načrtovanju, nadzorovanju in odločitvam v prostoru; zagotavljanjem referenčnih uradnih prostorskih informacij (z znano časovno razsežnostjo prostorskih informacij) javnemu in zasebnemu sektorju kot podpora družbenim, gospodarskim, zakonodajnim, vzgojnim, varnostnim in upravnim funkcijam oziroma zahtevam trajnostnega razvoja; spodbujanjem in promocijo koristi uporabe uradnih referenčnih prostorskih podatkov in ostalih podatkov državne prostorske podatkovne infrastrukture ter razvijanjem izdelkov in storitev v skladu s potrebami javnega sektorja, zasebnega gospodarskega sektorja in posameznih prebivalcev. koordinacijo in podporo ostalim institucijam javnega sektorja pri vzpostavljanju državne prostorske informacijske infrastrukture; zastopanjem države na mednarodni ravni na področjih prostorske podatkovne infrastrukture in izvajanja Direktive INSPIRE. Strateška tema (področna) 10: DRŽAVNA PROSTORSKA PODATKOVNA INFRASTRUKTURA