Regulation on the limitation of hazardous substances and fertilizers in soil

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla obsega: Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05 z dne 16. 9. 2005), Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08 z dne 20. 6. 2008), Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08 z dne 20. 6. 2008), Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09 z dne 31. 12. 2009), Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013). U R E D B A o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (neuradno prečiščeno besedilo št. 4) I. SPLOŠNI DOLOČBI 1. člen (prenehal veljati) 2. člen Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen: 1. Vnos nevarnih snovi in gnojil v tla ali na tla (v nadaljnjem besedilu: v tla) je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi ali gnojil pri vnašanju blata iz čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer (v nadaljnjem besedilu: mulj), pri namakanju rastlin ali pri gnojenju z živinskimi ali mineralnimi gnojili. Izraža se v masnih enotah na površino tal. 2. Letni vnos snovi v tla je vnos nevarnih snovi oziroma gnojil v tla v obdobju dvanajstih mesecev. 3. Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa nevarnih snovi v tla, pri kateri so vplivi na človekovo zdravje ali okolje še sprejemljivi. 4. Mejna vrednost letnega vnosa gnojil v tla je količina letnega vnosa gnojil v tla, ki še ne presega rastlinam potrebnega naravnega krogotoka hranil. 5. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi iz tabele 1 priloge 1 oziroma tabele 8 priloge 3 in se vnašajo v tla z blatom iz čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin, in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost voda. 6. Gnojila so kakršnekoli snovi, ki vsebujejo dušikove spojine, fosfor ali kalij in so z vnosom v tla namenjena spodbujanju rasti rastlin. Gnojila so lahko v obliki živinskih ali mineralnih gnojil, v blatu iz čistilnih naprav, mulju in kompostu ter ostankih iz ribogojnic. 7. Dušikova spojina je katerakoli snov, ki vsebuje dušik, razen plinastega molekularnega dušika. 8. Blato iz čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: blato) je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznjenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev. 9. Obdelano blato je blato, ki je biološko, kemično ali toplotno obdelano, dolgoročno skladiščeno ali kako drugače ustrezno predelano, tako da se znatno zmanjšata sposobnost vrenja in nevarnost za zdravje zaradi njegove uporabe. 10. Kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material, brez motečih vonjav, bogat z organsko snovjo, ki nastane s kompostiranjem. Kompost se glede na vsebnost nevarnih snovi razvršča v kompost za neomejeno uporabo ali kompost 1. razreda, kompost z omejeno uporabo ali kompost 2. razreda in kompost za nekmetijsko uporabo. 11. Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove. 12. Povzročitelj obremenitve okolja je vsaka oseba, ki proizvaja kompost ali obdeluje blato iz čistilnih naprav ali mulj, z namenom, da se ga uporabi kot gnojilo ali kot izboljševalo tal. Če gre za kompost, ki ni proizveden na ozemlju Republike Slovenije, je povzročitelj obremenitve okolja dobavitelj komposta. 13. Tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno-ilovnata ali ilovnato-peščena. Srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata, meljasto-ilovnata ali meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto glinasta, peščeno-glinasta ali glinasta. 14. Zelena odeja je naravno in sejano travinje ter njive s celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo. 15. Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi rastlin. 16. Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin. 17. Reprezentativni vzorec blata, komposta ali mulja je vzorec, sestavljen iz 10 posameznih podvzorcev, odvzetih pred oddajo oziroma vnosom v tla. 18. Število glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je merilo za vrednotenje obsega reje domačih živali. Ena GVŽ je 500 kg žive teže živali. 19. Gnojilni načrt je načrt kmetijske pridelave in popis potrebnih rastlinskih hranil z načrtovanim vnosom živinskih ali mineralnih gnojil na kmetijska zemljišča. Gnojilni načrt je tudi načrt vnosa mineralnih gnojil na zemljišča, kjer je njihov vnos dovoljen. Gnojilni načrt temelji na analizi tal. 20. Operativni načrt razvoza živinskih gnojil, komposta ali blata je seznam podatkov o zemljiščih, na katerih poteka vnos snovi, o času vnosa snovi in količini vnešene snovi na enoto površine zemljišč. II. MEJNE VREDNOSTI 3. člen (delno prenehal veljati) Letni vnos nevarnih snovi v tla ne sme presegati mejnih vrednosti za posamezno nevarno snov, določenih v tabeli 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. 4. člen (prenehal veljati) 5. člen (prenehal veljati) III. UKREPI V ZVEZI Z VNOSOM NEVARNIH SNOVI IN GNOJIL V TLA 6. člen (prenehal veljati) 7. člen (prenehal veljati) 8. člen (prenehal veljati) 9. člen (prenehal veljati) 10. člen (prenehal veljati) 11. člen (se delno preneha uporabljati) (se delno preneha uporabljati) (1) Vnos komposta z neomejeno rabo je dovoljen na vseh zemljiščih ne glede na območje, kjer se zemljišče nahaja, ali na rabo zemljišča, če: 1. izmerjene vrednosti nevarnih snovi v celotnem vzorcu komposta ne presegajo največjih vrednosti, določenih za kompost z neomejeno uporabo v drugem stolpcu tabele 8 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, za več kot to določa tabela 9 priloge 3; 2. delež organskih snovi v kompostu presega 30 odstotkov suhe mase; 3. je kompost obdelan tako, da so pri vzorcih, odvzetih med ali ob zaključenem kompostiranju, izpolnjene naslednje mikrobiološke zahteve, in sicer odsotnost Salmonele v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0, kjer je: n število enot, ki sestavljajo vzorec, m največje število bakterij v posameznem vzorcu: rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vsaki enoti vzorca ne presega vrednosti m, M največja vrednost števila bakterij: rezultati so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak ali večji od M, in c število enot vzorca, pri katerih je število bakterij lahko med m in M: rezultati so ustrezni, če je v ostalih enotah vzorca število bakterij m ali manj. (2) Če gre za kompost iz biorazgradljivih odpadkov, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 3 v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, mora kompost za neomejeno rabo izpolnjevati mikrobiološke zahteve iz teh predpisov. (3) Vnos blata, komposta z omejeno uporabo, komposta za nekmetijsko uporabo ali mulja v tla je dovoljen le, če lastnik ali upravljavec čistilne naprave ali kompostarne ali oseba, ki odvzema mulj, za to pridobi okoljevarstveno dovoljenje. (4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je vnos blata, komposta z omejeno uporabo, komposta za nekmetijsko uporabo ali mulja v tla prepovedan: na vodovarstvenem območju, na tleh, kjer rastejo sadje in zelenjava, z izjemo sadnih dreves, na površinah, namenjenih za gojenje sadja in zelenjave, ki je običajno v neposrednem stiku s tlemi in se navadno uživa surova, za obdobje 10 mesecev pred in med samim spravilom pridelka, na travnikih in pašnikih, razen jeseni po zadnji košnji oziroma paši, na zemljiščih, zasičenih z vodo, zasneženih ali zamrznjenih, na nagnjenih zemljiščih, kjer je nevarnost površinskega odplakovanja, na njivah s krmnimi poljščinami (koševinami), razen po zadnji košnji ali paši, v močvirjih, in na gozdnih zemljiščih. (5) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za kompost: na vrtovih, ki so namenjeni pridelavi kmetijskih ali okrasnih rastlin za lastno rabo gospodinjstva, če gre za lastne organske kuhinjske odpadke ali odpadke rastlinskega izvora iz vrtov, na kmetijskih zemljiščih, v vrtnarijah in drevesnicah ter zemljiščih parkov, zelenic ali površin, namenjenih športu ali rekreaciji, če gre za predelavo odpadkov rastlinskega izvora v kompost na kraju njihovega nastanka, in na kmetijskih zemljiščih, če je kompost pridelan iz organskih odpadkov, ki niso živalskega izvora, razen živinskih gnojil in so nastali v okviru kmetijskega gospodarstva, h kateremu pripadajo ta zemljišča. 12. člen (se delno preneha uporabljati) (se delno preneha uporabljati) (1) Okoljevarstveno dovoljenje za vnos blata ali komposta z omejeno uporabo na kmetijskem zemljišču izda ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), če: 1. izmerjene vrednosti težkih kovin iz tabele 8 priloge 3 v tleh kmetijskega zemljišča ne presegajo mejne vrednosti za te kovine v tleh v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične vrednosti nevarnih snovi v tleh, 2. izmerjene vrednosti vsakega od parametrov v celotnem vzorcu komposta ne presegajo največjih vrednosti, določenih za kompost z omejeno uporabo v tretjem stolpcu tabele 8 priloge 3, za več kot to določa tabela 9 priloge 3, 3. izmerjene vrednosti vsakega od parametrov v blatu ne presegajo največjih vrednosti, določenih v tretjem stolpcu tabele 8 priloge 3, za več kot to določa tabela 9 priloge 3, 4. delež organskih snovi v blatu ali v kompostu presega 20 odstotkov suhe mase, 5. sta blato ali kompost z omejeno uporabo obdelana tako, da so izpolnjene naslednje mikrobiološke zahteve, in sicer odsotnost Salmonelle v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0, kjer imajo oznake n, m, M in c enak pomen kot je določen v prvem odstavku prejšnjega člena. (2) Okoljevarstveno dovoljenje za vnos blata, mulja ali komposta za nekmetijsko uporabo na zemljišču, ki ni namenjeno pridelavi kmetijskih rastlin, izda ministrstvo, če: 1. izmerjene vrednosti težkih kovin iz tabele 8 priloge 3 v tleh zemljišča ne presegajo mejne vrednosti za te kovine v tleh v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične vrednosti nevarnih snovi v tleh, 2. izmerjene vrednosti nevarnih snovi v blatu, mulju ali kompostu za nekmetijsko uporabo ne presegajo največjih vrednosti, določenih v četrtem stolpcu tabele 8 priloge 3 za več kot to določa tabela 9 priloge 3, 3. so blato, kompost ali mulj za nekmetijsko uporabo obdelani tako, da so izpolnjene naslednje mikrobiološke zahteve, in sicer odsotnost Salmonelle v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0, kjer imajo oznake n, m, M in c enak pomen kot je določen v prvem odstavku prejšnjega člena. (3) Če gre za kompost iz biorazgradljivih odpadkov, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 3 v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, morata kompost z omejeno rabo in kompost za nekmetijsko uporabo izpolnjevati mikrobiološke zahteve iz teh predpisov. (4) Vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za vnos blata, komposta ali mulja mora povzročitelj obremenitve priložiti: 1. podatke o vsebnosti nevarnih snovi, gnojil ali organskih snovi v blatu, kompostu ali mulju, ki ne smejo biti starejši od treh mesecev, 2. podatke o zemljiščih, na katera namerava vnašati blato, kompost ali mulj, 3. podatke o lastnikih ali zakupnikih zemljišč z njihovimi izjavami, iz katerih je razvidno, da so privolili k vnosu blata, komposta ali mulja glede količin in časa vnosa, 4. strokovno oceno o največji količini blata, komposta ali mulja, ki se sme vnesti v enem letu glede na pedološke lastnosti tal. (5) Če ministrstvo, pristojno za okolje, ne razpolaga s podatki o vrsti in koncentraciji nevarnih snovi v tleh, mora povzročitelj obremenitve vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja priložiti tudi podatke o koncentraciji nevarnih snovi v tleh na zemljiščih, na katera se nanaša dovoljenje iz drugega odstavka tega člena. Te podatke mora povzročitelj obremenitve pridobiti na način, določen s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla. (6) Okoljevarstveno dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se izda največ za 5 let. Okoljevarstveno dovoljenje skupaj z analizo blata, mulja ali komposta z omejeno uporabo in z analizo tal posreduje ministrstvo, pristojno za okolje, vsem lastnikom ali zakupnikom zemljišč, na katera se to dovoljenje nanaša. 13. člen (se delno preneha uporabljati) (se delno preneha uporabljati) (1) V strokovni oceni iz četrtega odstavka prejšnjega člena se določi največja količina blata, komposta ali mulja na podlagi podatkov o prečiščenosti blata, komposta ali mulja, vsebnosti nevarnih snovi, gnojil ali organskih snovi v blatu, kompostu ali mulju in njihovi pH vrednosti tako, da: ne presega 3 ton suhe snovi na hektar na leto, če gre za vnos blata na kmetijska zemljišča, in 10 ton suhe snovi na hektar na leto, če gre za vnos komposta z omejeno uporabo na kmetijska zemljišča ali za vnos blata, mulja ali komposta z omejeno uporabo na nekmetijska zemljišča, ne pride do zbitosti tal in pri dolgoletni uporabi blata, komposta ali mulja ne bo prizadeta trajna rodovitnost tal na zemljišču. (2) Kadar se blato, kompost ali mulj vnaša v tla, katerih pH vrednost je nižja od 6, se mora v strokovni oceni upoštevati tudi povečano mobilnost težkih kovin in njihovo razpoložljivost za rastline ter vnos le-teh ustrezno znižati. (3) Podatki iz prvega odstavka tega člena se pridobijo z meritvami, ki se opravljajo tako, kot je določeno s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla. (4) Strokovno oceno iz prvega odstavka tega člena lahko izdela pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izvajanje obratovalnega monitoringa pri vnosu snovi, nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla skladno s predpisi za izvajanje obratovalnega monitoringa pri vnosu snovi v tla. 14. člen (se delno preneha uporabljati) (se delno preneha uporabljati) (1) Oseba iz tretjega odstavka 11. člena te uredbe mora voditi evidenco o vnosu blata in komposta v tla, ki vsebuje podatke o: izvoru blata ali komposta, katastrski občini in parcelni številki zemljišča, na katerega je bilo vneseno blato ali kompost, količini vnesenega blata ali komposta in vsebnosti nevarnih snovi v blatu ali kompostu, ki je bilo vneseno na posamezno zemljišče. (2) Evidenco iz prejšnjega odstavka je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi. (3) Lastnik ali upravljavec čistilne naprave mora voditi evidenco o vnosu blata iz čistilne naprave v tla v skladu s poslovnikom za obratovanje čistilne naprave po predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, ki jo dopolni s podatki iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena. 15. člen (1) Namakanje rastlin je prepovedano z vodo, pri kateri: vsebnost težkih kovin presega mejne vrednosti dobrega kemijskega stanja za težke kovine v površinskih vodah v skladu s predpisi, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda, in parametri vode za namakanje rastlin presegajo mejne vrednosti iz tabele 10 priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. (2) Namakanje rastlin na območju vodnega zajetja je prepovedano. 16. člen Kadar je za gradnjo ali rekonstrukcijo naprave za namakanje rastlin treba pridobiti dovoljenje za gradnjo po predpisih o graditvi objektov, mora investitor k vlogi za dovoljenje za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti tudi strokovno oceno o vplivu vnosa snovi v tla na vode zaradi intenzivnejše kmetijske dejavnosti na namakanih zemljiščih in podatke o vsebnosti nevarnih snovi v tleh, ki se namakajo, razen za posege v okolje, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja. 17. člen (prenehal veljati) IV. NADZOR 18. člen Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, razen določb 4. do 10. člena te uredbe, nad katerimi izvajajo nadzor inšpektorji, pristojni za kmetijstvo. V. KAZENSKE DOLOČBE 19. člen (1) Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba, če: 1. ravna v nasprotju z določbami 6. do 10. člena te uredbe, 2. ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka 11. člena te uredbe, 3. ravna v nasprotju z določbami 13. do 15. člena te uredbe. (2) Z globo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Priloga 1: Tabela 1: Mejne vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi (delno prenehala veljati) Priloga 2: (prenehala veljati) Priloga 3: Tabela 8: največje vrednosti nevarnih snovi v blatu, mulju in kompostu; Tabela 9: Vrednotenje meritev nevarnih snovi v blatu, mulju in kompostu (se delno preneha uporabljati) (se delno preneha uporabljati)) Priloga 4: Tabela 10:Mejne vrednosti parametrov vode za namakanje rastlin Priloga 5: (prenehala veljati) Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen (1) Za operativni program iz 17. člena te uredbe se na dan uveljavitve te uredbe šteje Operativni program za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za obdobje 2004–2008, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 354-24/2003-7 z dne 15. 4. 2004 in je objavljen na spletni strani ministrstva. (2) Kmetijska gospodarstva morajo najkasneje do 31. decembra 2008 na podlagi operativnega programa iz prejšnjega odstavka: uskladiti gnojenje na vodovarstvenih območjih z določbami prvega in drugega odstavka 9. člena te uredbe, uskladiti in urediti skladišča živinskih gnojil skladno s predpisi, ki urejajo skladiščenje živinskih gnojil. 21. člen Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/01, 2/04 – ZZdrI-A, 29/04 in 41/04 – ZVO 1). 22. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/08) v zvezi z delnim prenehanjem uporabe določb uredbe določa: »36. člen (prenehanje veljavnosti) […] (2) Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati v zvezi z uporabo komposta kot gnojila določbe 11., 12., 13. in 14. člena ter priloge 3 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05 in 39/06 – ZVO-1 – uradno prečiščeno besedilo).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »37. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08) v zvezi z delnim prenehanjem uporabe določb uredbe določa: »18. člen (prenehanje uporabe) Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe 11., 12., 13. in 14. člena ter priloge 3 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list Republike Slovenije, št. 84/05 in 39/06 – ZVO-1 – uradno prečiščeno besedilo), ki se nanašajo na ravnanje z blatom iz čistilnih naprav.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »19. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) spreminja 20. člen uredbe tako, da se glasi: »20. člen (prenehal veljati)«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »24. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13) v zvezi z delnim prenehanjem uporabe določb uredbe določa: »40. člen (prenehanje veljavnosti) […] (2) Z dnem uveljavitve te uredbe v zvezi z uporabo komposta ali digestata kot gnojila prenehajo veljati določbe 3. člena ter priloga 1 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08 in 113/09).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »41. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike.«.