Operational program for drinking water supply for the period from 2022 to 2027

Gregorčičeva 20–25, Sl–1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ OPERATIVNI PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO za obdobje od 2022 do 2027 Ljubljana, 2022 Datum: 21. 4. 2022 Številka: 35500-1/2022/2 http://www.vlada.si/ 2 Kazalo vsebine 1. UVOD ................................................................................................................................................................ 4 2. POJMI IN OKRAJŠAVE .................................................................................................................................. 6 3. PRIKAZ VELJAVNE NORMATIVNE UREDITVE OSKRBE S PITNO VODO ........................................ 7 4. PRIKAZ OBMOČIJ JAVNIH VODOVODOV .............................................................................................. 11 5. PRIKAZ ZAJETIJ ZA PITNO VODO IN REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO .............................. 12 6. PODROBNEJŠA DOLOČITEV OBMOČIJ POSELITVE ZA OSKRBO S PITNO VODO .................. 14 7. ANALIZA STANJA OPREMLJENOSTI OBMOČIJ JAVNIH VODOVODOV IN OBMOČIJ POSELITVE Z JAVNIM VODOVODOM ......................................................................................................... 16 7.1 ANALIZA STANJA OPREMLJENOSTI Z JAVNIM VODOVODOM NA OBMOČJU RS ............... 16 7.2 ANALIZA STANJA PRIKLJUČENOSTI NA JAVNI VODOVOD NA OBMOČJU RS ..................... 22 7.3 ANALIZA STANJA OPREMLJENOSTI OBMOČIJ POSELITVE Z JAVNIM VODOVODOM ....... 28 7.4 PODATKI O JAVNIH VODOVODIH GLEDE NA DOLŽINO, MATERIAL IN STAROST .............. 29 8. STVARNA IN FINANČNA ANALIZA IZVAJANJA OPERATIVNEGA PROGRAMA OSKRBE S PITNO VODO ..................................................................................................................................................... 31 8.1 STVARNA ANALIZA ............................................................................................................................... 31 8.2 FINANČNA ANALIZA ............................................................................................................................. 33 9. ANALIZA STANJA ZAJETIJ ZA PITNO VODO ......................................................................................... 38 10. ANALIZA STANJA LASTNE OSKRBE S PITNO VODO ....................................................................... 51 11. ANALIZA STANJA MEDDRŽAVNE IZMENJAVE VODE, NAMENJENE OSKRBI S PITNO VODO .............................................................................................................................................................................. 56 12. ANALIZA UČINKOVITOSTI IN GOSPODARNOSTI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE .......................... 59 12.1 GOSPODARNOST ............................................................................................................................... 59 12.2 UČINKOVITOST ................................................................................................................................... 66 13. METODOLOGIJA ZA DOLOČANJE DOPUSTNE RAVNI VODNIH IZGUB ....................................... 70 14. CILJI, UKREPI, ROKI ZA IZVEDBO, OCENA STROŠKOV IN NOSILCI UKREPOV ....................... 73 14.1 VARSTVO ZAJETIJ ZA PITNO VODO PRED ONESNAŽENJEM ................................................ 73 14.2 MONITORING KAKOVOSTI PODZEMNE VODE OZIROMA POVRŠINSKE VODE, KI SE UPORABLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO ............................................................................................ 76 14.3 ZMANJŠANJE VODNIH IZGUB V JAVNIH VODOVODIH ............................................................ 79 14.4 ZAGOTAVLJANJE REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO ...................................................... 83 14.5 DOSEGANJE STANDARDOV OPREMLJENOSTI IZ 9. ČLENA UREDBE O OSKRBI S PITNO VODO .............................................................................................................................................................. 84 14.6 POVEČANJE VARNOSTI OSKRBE S PITNO VODO NA OBMOČJIH JAVNIH VODOVODOV 86 14.7 POVEČANJE UČINKOVITOSTI IN GOSPODARNOSTI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ........... 87 14.8 SPODBUJANJE VARČNE RABE PITNE VODE .............................................................................. 89 15. FINANČNI VIRI ............................................................................................................................................ 91 16. VIRI ................................................................................................................................................................ 94 Kazalo tabel Tabela 1: Pregled podatkovnih slojev »shape« datoteke za območja javnih vodovodov ..................... 11 Tabela 2: Število HSMID in stalno prijavljenih prebivalcev v RS po občinah, ki so opremljeni z javnim vodovodom – stanje o javnem vodovodnem omrežju na dan 24. 3. 2021 ............................................ 16 Tabela 3: Število in delež prebivalcev v RS, ki se oskrbujejo iz javnega vodovoda – stanje na dan 31. 12. 2018 ................................................................................................................................................. 22 Tabela 4: Opremljenost območij poselitve z javnim vodovodom .......................................................... 28 Tabela 5: Material in dolžina vodovodnih cevi v javnem vodovodnem omrežju v RS glede na podatke ZKGJI na dan 24. 3. 2021 ..................................................................................................................... 29 Tabela 6: Material in dolžina vodovodnih cevi v javnem vodovodnem omrežju v RS (starost 30 let in starost po uredbi*) glede na podatke ZKGJI na dan 24. 3. 2021 (starost dosežena 31. 12. 2027) ...... 30 Tabela 7: Investicije v oskrbo z vodo po občinah od leta 2013 do leta 2018 ........................................ 33 3 Tabela 8: Pregled zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe glede na vrsto zajetja na dan 10. februar 2020 ..................................................................................... 39 Tabela 9: Pregled zajetij za lastno oskrbo s pitno vodo glede na vrsto zajetja na dan 10. februar 2020 ............................................................................................................................................................... 39 Tabela 10: Zajetja, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe glede na občino na dan 10. februar 2020 ............................................................................................................ 39 Tabela 11: Zajetja za lastno oskrbo s pitno vodo glede na občino na dan 10. februar 2020 ................ 44 Tabela 12: Pregled lastne oskrbe s pitno vodo in samooskrbe stavb s kapnico – stanje na dan 31. 12. 2018 ....................................................................................................................................................... 51 Tabela 13: Meddržavna izmenjava vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, v letu 2019 ........................ 58 Tabela 14: Podatki o gospodarnosti poslovanja izvajalcev javne službe .............................................. 59 Tabela 15: Število prebivalcev v oskrbovanju izvajalca javne službe na dan 31. 12. 2018 .................. 66 Tabela 16: Izsek vodne bilance – ILI ..................................................................................................... 70 Tabela 17: Mednarodne kategorije učinkovitosti izgub (LPC) ............................................................... 71 Tabela 18: Izsek vodne bilance – % načrpane vode ............................................................................. 72 Tabela 19: Pokritost zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, z vodovarstvenimi območji na dan 9. 7. 2021 ....................................................................................... 73 Tabela 20: Izdane uredbe o vodovarstvenih območjih po letih ............................................................. 74 Tabela 21: Zajetja z veljavnim vodnim dovoljenjem, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, z izdelanimi strokovnimi podlagami za pripravo akta o zavarovanju na dan 9. 7. 2021 ............................................................................................................................................... 74 Tabela 22: Zajetja ne glede na veljavno vodno dovoljenje, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, z izdelanimi strokovnimi podlagami za pripravo akta o zavarovanju na dan 9. 7. 2021 ........................................................................................................................................ 74 Tabela 23: Potencialno onesnažena območja na vodovarstvenih območjih po glavnem viru onesnaženja ............................................................................................................................................................... 75 Tabela 24: Potencialno onesnažena območja na najožjih vodovarstvenih območjih na državni ravni po statistični regiji, glavnem viru onesnaženja in površini .......................................................................... 75 Tabela 25: Dopustna raven vodnih izgub za namen vključitve stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja oskrbe s pitno vodo - 5.000 ali več prebivalcev, po letih ................................ 80 Tabela 26: Dopustna raven vodnih izgub za namen vključitve stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja oskrbe s pitno vodo - manj kot 5.000 prebivalcev, po letih ............................. 81 Tabela 27: Ocena stroškov obnove cevovodov s pretečeno amortizacijsko dobo v RS ...................... 82 Tabela 28: Ocena stroškov doseganja standardov opremljenosti z javnim vodovodom ...................... 85 Tabela 29: Cilji, ukrepi in stroški operativnega programa ..................................................................... 90 Tabela 30: Ocenjeni finančni viri ........................................................................................................... 93 Kazalo slik Slika 1: Prikaz izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo glede na število občin, v katerih izvajajo javno službo ...................................................................................................................................................... 4 Slika 2: Prikaz občin glede na število izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo ................................ 5 Slika 3: Prikaz zajetij, ki so namenjena neposredni rabi vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba*.................................................................................................................... 12 Slika 4: Prikaz zajetij, ki so namenjena neposredni rabi vode za lastno oskrbo s pitno vodo* ............. 12 Slika 5: Prikaz območij poselitve za oskrbo s pitno vodo ...................................................................... 15 Slika 6: Opremljenost objektov z javnim vodovodom glede na 200 m pas oddaljenosti od osi vodovodnega omrežja ........................................................................................................................... 22 Slika 7: Prikaz javnega vodovodnega omrežja v RS na dan 24. 3. 2021 ............................................. 29 Priloga 1: Seznam območij poselitve za oskrbo s pitno vodo Priloga 2: GIS sloj območij poselitve za oskrbo s pitno vodo 4 1. UVOD Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s 13. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo in je namenjen izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo. Operativni program ni namenjen reševanju celotne problematike upravljanja voda oziroma pitne vode, saj določeno tematiko pokrivajo drugi predpisi in programi. S seznama izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo na dan 5. 4. 2021 (IJSVO, 2021) je razvidno, da oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja izvaja 89 izvajalcev. Najpogostejša oblika izvajanja javne službe je javno podjetje (178), temu sledita koncesija (37) in režijski obrat (23), medtem ko za dva izvajalca javne službe glede na občino, ni podatka. 53 izvajalcev javne službe s pitno vodo oskrbuje le eno občino, 1 izvajalec s pitno vodo oskrbuje dvanajst občin, 1 izvajalec izvaja oskrbo s pitno vodo v šestnajstih občinah, medtem ko 1 izvajalec javne službe s pitno vodo oskrbuje kar devetnajst občin. Ostalih 33 izvajalcev javne službe s pitno vodo, oskrbuje od dve do osem občin. Slika 1: Prikaz izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo glede na število občin, v katerih izvajajo javno službo Vir: IJSVO, 2021 V RS ima 186 občin (88 %) enega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, 24 občin ima dva izvajalca (11 %), le 2 občini pa imata tri izvajalce javne službe. 0 10 20 30 40 50 60 1 občina 2 občini 3 občine 4 občine 5 občin 6 občin 7 občin 8 občin 12 občin 16 občin 19 občin 5 Slika 2: Prikaz občin glede na število izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo Vir: IJSVO, 2021 Ministrstvo za okolje in prostor je dne 10. 12. 2021 izdalo odločbo št. 35409-396/2021-2550-18, s katero je odločilo, da v postopku priprave in sprejemanja plana – Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje 2022 do 2027, ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje, prav tako pa za plan ni treba izvesti presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja. V postopku presoje o tem, ali je za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, je Ministrstvo za kulturo podalo mnenje št. 3540-2/2021 z dne 20. 10. 2021 in mnenje št. 3540-2/2021/9 z dne 12. 10. 2021, zato se spodnji tekst izrecno zapisuje v operativni program: Dosledno je potrebno upoštevati predpise s področja varstva kulturne dediščine, ki določajo, da je za vsak poseg v dediščino, to pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kadarkoli spreminjajo videz, strukturo in uporabo dediščine, ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa za: - vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo, - dela pri vzdrževanju in uporabi, premeščanje dediščine in njenih delov, - dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediščino, iskanje arheoloških ostalin ipd. potrebno zagotoviti sodelovanje varstvene stroke pri pripravi prostorskih aktov oziroma pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje, kadar gre za gradnjo ali vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist. Prav tako je potrebno vsako naključno najdbo nemudoma sporočiti pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki dediščino strokovno dokumentira in zavaruje. Osnutke uredb o vodovarstvenih območjih za posamezna vodna telesa, je pred posredovanjem gradiv na vlado potrebno predhodno uskladiti z Ministrstvom za kulturo. V postopku presoje o tem, ali je za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave podal mnenje št. 3562-0073/2021-1 z dne 26. 10. 2021, da je ukrepe potrebno presojati na podrobnejšem nivoju načrtovanja. 186 24 2 1 izvajalec 2 izvajalca 3 izvajalci 6 2. POJMI IN OKRAJŠAVE Voda, namenjena za prehrano ljudi, pomeni: a) vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali cisterne ali se polni v steklenice ali posode, vključno z izvirsko vodo; b) vso vodo, ki se uporablja v kateri koli živilski dejavnosti za proizvodnjo, predelavo, konzerviranje ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za prehrano ljudi. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. Vodne izgube oziroma izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo. Zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo. Rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo. Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Območje poselitve (aglomeracija) je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo. MOP – Ministrstvo za okolje in prostor IJSVO – Informacijski sistem javnih služb varstva okolja (www.ijsvo.si) RS – Republika Slovenija GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije ZKGJI – Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture DRSV – Direkcija Republike Slovenije za vode ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje 7 3. PRIKAZ VELJAVNE NORMATIVNE UREDITVE OSKRBE S PITNO VODO Ustava RS določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države, da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago in da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Zakon o varstvu okolja določa oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja. Vlada podrobneje predpiše vrste dejavnosti in nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe oskrbe s pitno vodo, metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje javne službe oskrbe s pitno vodo. Občina zagotovi izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi vlade, ki so navedeni v tem odstavku, in predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. Zakon o gospodarskih javnih službah določa, da lokalna skupnost gospodarsko javno službo zagotavlja v naslednjih oblikah: v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo, v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj, v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno, z dajanjem koncesij. Zakon o vodah v povezavi z oskrbo s pitno vodo predpisuje pravila glede vodovarstvenih območij in posebne rabe vode. Da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, vlada določi vodovarstveno območje. Izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo označi območje zajetja pitne vode in pripravi načrt postavitve ustreznega prometnega znaka na notranjih vodovarstvenih območjih. Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. Za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba je potrebno pridobiti vodno dovoljenje oziroma rabo vode za lastno oskrbo evidentirati. Posebna raba vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo vode za druge namene. Uredba o oskrbi s pitno vodo določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in nekatere pogoje za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, ter za lastno oskrbo s pitno vodo. Uredba o oskrbi s pitno vodo določa standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za izvajanje javne službe, ukrepe za opravljanje javne službe (vsebino operativnega programa varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo ter obveznosti občin in izvajalcev javnih služb pri opravljanju javne službe) ter načine in pogoje oskrbe s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju storitev javne službe. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa metodologijo za oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo. Predračunska cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine. Omrežnina vključuje stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura; stroške zavarovanja infrastrukture javne službe; stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe; stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne 8 službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo; stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima; plačilo za vodno pravilo v skladu s predpisi, ki urejajo vode in odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. Vodarina vključuje le stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine: neposredne stroške materiala in storitev; neposredne stroške dela; druge neposredne stroške; splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela; splošne nabavno – prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela; splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela; obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe; neposredne stroške prodaje; stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo; druge poslovne odhodke in donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca. Pravilnik o pitni vodi določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar: 1. ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi; 2. ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; 3. je skladna s predpisanimi mikrobiološkimi in kemijskimi parametri. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo. Upravljavec mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Skladnost mora biti zagotovljena: 1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda; 2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil; 3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira; 4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. Uredbe o vodovarstvenih območjih oziroma do njihove uveljavitve veljavni občinski odloki določajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov, ki se uporabljajo za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, kot tudi vodovarstvene režime in roke za prilagoditev vodovarstvenim režimom na vodovarstvenih območjih. Sprejete so naslednje uredbe: Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jezersko; Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja; Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca; Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca; Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič; Uredba o vodovarstvenem območju za javno oskrbo s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer; 9 Uredba o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane. Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) določa, da sta cilja direktive varovati zdravje ljudi pred škodljivimi učinki vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista, ter izboljšati dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi. Voda, namenjena za prehrano ljudi je zdravstveno ustrezna in čista, če a) je ta voda brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v količini ali koncentraciji predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi; b) ta voda izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A, B in D Priloge I in c) so države članice sprejele vse druge ukrepe, potrebne za izvajanje 5. do 14. člena. Direktiva opredeljuje izraz »voda, namenjena za prehrano ljudi“ kot a) vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali cisterne ali se polni v steklenice ali posode, vključno z izvirsko vodo; b) vso vodo, ki se uporablja v kateri koli živilski dejavnosti za proizvodnjo, predelavo, konzerviranje ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za prehrano ljudi. Namen Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode: a) ki preprečuje nadaljnje slabšanje stanja vodnih ekosistemov ter, glede na njihove potrebe po vodi, stanja kopenskih ekosistemov in močvirij, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov, to stanje varuje in ga izboljšuje; b) ki vzpodbuja trajnostno rabo vode, ki temelji na dolgoročnem varstvu razpoložljivih vodnih virov; c) katerega cilj je večje varstvo in izboljšanje vodnega okolja, ki se med drugim lahko doseže s posebnimi ukrepi za postopno zmanjšanje odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih snovi, ter ustavitev ali postopno odpravo odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih nevarnih snovi; d) ki zagotavlja postopno zmanjšanje onesnaženosti podzemne vode in preprečuje njeno nadaljnje onesnaževanje, in e) ki prispeva k blažitvi učinkov poplav in suš ter s tem prispeva k: zagotavljanju zadostnih zalog kakovostne površinske in podzemne vode, potrebne za trajnostno, uravnoteženo in pravično rabo vode, znatnemu zmanjšanju onesnaževanja podzemne vode, varstvu teritorialnih in morskih voda, in uresničevanju ciljev ustreznih mednarodnih sporazumov, skupaj s tistimi, katerih cilj je preprečiti in odpraviti onesnaževanje morskega okolja, z ukrepanjem Skupnosti na podlagi tretjega odstavka 16. člena, da se ustavijo ali postopno odpravijo odvajanje, emisije in uhajanje prednostnih nevarnih snovi, s končnim ciljem, da se v morskem okolju za naravno prisotne snovi dosežejo koncentracije, ki so blizu vrednostim naravnega ozadja, in za sintetične snovi čim bližje vrednosti nič. Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem določa posebne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja podzemne vode. Ti ukrepi vključujejo: a) merila za ocenjevanje dobrega kemijskega stanja podzemne vode in b) merila za določitev in obračanje pomembnih in stalno naraščajočih trendov ter za opredelitev izhodiščnih točk za obračanje trendov. Direktiva določa merila za ocenjevanje kemijskega stanja podzemne vode. Za ocenjevanje kemijskega stanja telesa podzemne vode ali skupine teles podzemne vode uporabljajo države članice v sladu s točko 2.3 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES naslednja merila: a) standarde kakovosti podzemne vode iz Priloge I; b) vrednosti praga, ki jih določijo države članice v skladu s postopkom iz dela A Priloge II za onesnaževala, skupine onesnaževal in kazalce onesnaženja, ki na ozemlju države članice prispevajo k tveganju, da telesa ali skupine teles podzemne vode ne bodo dosegla dobrega stanja, pri čemer se upoštevajo vsaj seznami iz dela B Priloge II. Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, kot je določeno v 16. členu Direktive 2000/60/ES, s ciljem doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda ter v skladu z določbami in cilji 4. člena Direktive 2000/60/ES. 10 11 4. PRIKAZ OBMOČIJ JAVNIH VODOVODOV V Uredbi o oskrbi s pitno vodo je določeno, da so območja javnega vodovoda določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana na temeljni topografski karti ločeno za: območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena te uredbe izvaja javna služba, območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena te uredbe predvideno izvajanje javne službe, območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz prve alineje tega odstavka in območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz druge alineje tega odstavka. Ministrstvo za okolje in prostor je decembra 2019 vse občine pozvalo, da poleg predpisa, s katerim so določena območja javnega vodovoda, območja posredujejo tudi v prostorskem podatkovnem sloju. V informacijskem sistemu IJSVO (IJSVO, 2021) se nahajajo podatki za območja javnega vodovoda v prostorskem podatkovnem sloju za 125 občin. 44 občin je podatke glede območja javnega vodovoda oddalo, vendar pa podatki niso bili pripravljeni v ustrezni obliki, medtem ko 43 občin podatkov glede območja javnega vodovoda sploh ni oddalo. Tabela 1: Pregled podatkovnih slojev »shape« datoteke za območja javnih vodovodov Način določitve območja javnega vodovoda Opis Število občin Ustrezen prostorski sloj Linija Linijski prikaz javnega vodovoda. 14 NE Linija z razredi Območja javnega vodovoda so določena z zunanjo linijo in razredi. 4 NE Linija brez razredov Območja javnega vodovoda so določena z zunanjo linijo in brez razredov. 1 NE Linijski z območjem Območja javnega vodovoda so določena z buffer cono okoli linije vodovoda. 7 NE Poligon Območja javnega vodovoda so določena kot poligon. 16 NE Območja poselitve Območja javnega vodovoda so določena kot območje poselitve. 2 NE Ločen poligon po razredih Območja javnega vodovoda so določena z ločenimi poligoni glede na razrede. 13 DA Poligon z razredi Območja javnega vodovoda so določena kot poligon z razredi. 43 DA Poligon z razredom Območja javnega vodovoda so določena kot poligon z razredom obstoječi vodovod (en razred). 25 DA Vir: IJSVO, 2021 Iz tabele 1 je razvidno, da je 81 občin podatke predložilo v ustrezni obliki (prostorski podatkovni sloj). Razlogi za neustreznost podatkov so naslednji: - prikaz razredov ni pravilen, - območja javnega vodovoda niso določena v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, - nepravilna geometrijska oblika (linijska in ne poligonska), - območja javnega vodovoda nimajo ustrezne topologije in so brez atributov. Kljub temu, da se je število občin, ki so oddale ustrezne podatke o območjih javnega vodovoda, povečalo s 14 (MOP, 2016) na 81, je bilo ocenjeno, da nadaljnje analize območij javnih vodovodov na ravni Slovenije ni mogoče izvesti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so območja javnega vodovoda (z opremljenostjo območij poselitve) v desetletju obstoja izpolnila svoj namen, tako da se bo s spremembo zakonodaje s področja oskrbe s pitno vodo preverila smiselnost in obseg podatkov, ki se vodijo glede območij javnega vodovoda. 12 5. PRIKAZ ZAJETIJ ZA PITNO VODO IN REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO Slika 3: Prikaz zajetij, ki so namenjena neposredni rabi vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba* Vir: DRSV, 2020 Iz slike 3 je razvidno, da je najmanj zajetij, ki so namenjena neposredni rabi vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, v južnem delu Slovenije. Slika 4: Prikaz zajetij, ki so namenjena neposredni rabi vode za lastno oskrbo s pitno vodo* Vir: DRSV, 2020 13 Iz slike 4 je razvidno, da je največ zajetij, ki so namenjena neposredni rabi vode za lastno oskrbo s pitno vodo na območjih Pomurske (Goričko), Podravske, Gorenjske (Škofjeloško hribovje), Koroške, Zasavske in Savinjske statistične regije. *V prostorskem podatkovnem sloju (DRSV, 2020) niso razvidni podatki o tem, ali gre za rezervno zajetje ali ne. Na sliki 3 so prikazana vsa zajetja, ki so namenjena neposredni rabi vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, medtem ko so na sliki 4 prikazana vsa zajetja, ki so namenjena neposredni rabi vode za lastno oskrbo s pitno vodo. 14 6. PODROBNEJŠA DOLOČITEV OBMOČIJ POSELITVE ZA OSKRBO S PITNO VODO Uredba o oskrbi s pitno vodo določa, da mora biti z javnim vodovodom opremljeno območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar. Gostota poselitve se je izračunala iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev v posamezni kvadratni celici s površino 100 m krat 100 m. Gostota poselitve na posameznem območju se je izračunala kot seštevek gostote poselitve skupine stičnih celic, katerih gostota poselitve je večja od 5 prebivalcev/ha in se stikajo vsaj v enem vozlišču. Osnova za določitev območij poselitve so bile skupine stičnih celic z obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE. Območja poselitve so določene tako, da je bila celotna površina Slovenije prekrita z mrežo celic 100 m krat 100 m. Uporabljena je bila enaka mreža celic, kot za določitev območij poselitve iz predhodnega operativnega programa. Za vsako posamezno celico mreže se je izvedel izračun ali preslikava na podlagi števila stalno prijavljenih prebivalcev iz centralnega registra prebivalcev na dan 31. 12. 2018 (MNZ, 2021). Pri določanju območij poselitve so bile najprej upoštevane tiste stične celice, ki vsebujejo šest ali več stalno prijavljenih prebivalcev v posamezni celici, število stalno prijavljenih prebivalcev v skupini stičnih celic pa je enako ali večje od 50. Povezane celice v skupni poligon sestavljajo posamezno območje poselitve. Vsakemu območju poselitve sta bila dodeljena enolična identifikacijska številka in ime, ki sta bila določena z metodo prekrivanja na naslednje načine: v primeru popolnega prekrivanja predhodnega območja poselitve z novim, sta se noveliranemu območju poselitve dodelila identifikacijska številka in ime predhodnega območja poselitve, v primeru prekrivanja noveliranega območja poselitve z več kot enim predhodnim območjem poselitve, sta se noveliranemu območju poselitve dodelila identifikacijska številka in ime območja poselitve z večjo površino predhodnega območja poselitve, vsem novonastalim območjem poselitve sta se dodelila nova identifikacijska številka (od 60001 naprej) in ime. Nova imena so bila določena na podlagi več variant, in sicer: - s pomočjo registra zemljepisnih imen in - registra prostorskih enot (GURS 1, 2021). Geografsko mejo vsakega posameznega območja poselitve predstavlja poligon, ki obrisuje skupino stičnih celic, ki sestavljajo območje poselitve, določeno v skladu z opisanimi merili. Lokacije in geografske meje območij poselitve so določene na digitalnem podatkovnem sloju (Priloga 2), ki ima naslednje sestavne dele: identifikacijsko številko območja poselitve (AGLO ID), ime območja poselitve (AGLO IME), površino območja poselitve, izraženo v ha (Pov ha), povprečno gostoto v območju poselitve, izračunano kot količnik vsote stalno prijavljenih prebivalcev in površine območja poselitve ter izraženo v PE/ha (Gostota), območja poselitve zaradi poselitve stalno prijavljenih prebivalcev (PREBIVALCI), začetek veljavnosti podatka (ZAC VELJ), ime občine, v kateri leži pretežni del območja poselitve (OB IME), opombe (OPOMBE). 15 Slika 5: Prikaz območij poselitve za oskrbo s pitno vodo Vir: MNZ, 2021; GURS 1, 2021 16 7. ANALIZA STANJA OPREMLJENOSTI OBMOČIJ JAVNIH VODOVODOV IN OBMOČIJ POSELITVE Z JAVNIM VODOVODOM 7.1 ANALIZA STANJA OPREMLJENOSTI Z JAVNIM VODOVODOM NA OBMOČJU RS Ocena stanja opremljenosti z javnim vodovodom za območje Slovenije je bila pripravljena na podlagi podatkov o javnem vodovodnem omrežju iz ZKGJI na dan 24. 3. 2021 (GURS, 2021), objektih s hišno številko HSMID iz Registra prostorskih enot na dan 31. 12. 2018 (GURS 1, 2021) in števila stalno prijavljenih prebivalcev po HSMID iz Centralnega registra prebivalcev na dan 31. 12. 2018 (MNZ, 2021). Ocena je bila izdelana na podlagi dveh variant oddaljenosti stalno prijavljenih prebivalcev po posameznih objektih od osi javnega vodovodnega omrežja, in sicer oddaljenost do vključno 100 in 200 metrov. Na območju Slovenije se nahaja 559.550 objektov s hišno številko HSMID, znotraj 100 m pasu od osi javnega vodovodnega omrežja 471.531 objektov, medtem ko je znotraj 200 m pasu 493.397 objektov. Število stalno prijavljenih prebivalcev na ravni RS je 2.055.003, znotraj 100 m pasu prebiva 1.825.804 prebivalcev (88,8 %), medtem ko je znotraj 200 m pasu z javnim vodovodom opremljenih 1.883.441 prebivalcev ali 91,7 % vseh stalno prijavljenih prebivalcev v RS. Tabela 2: Število HSMID in stalno prijavljenih prebivalcev v RS po občinah, ki so opremljeni z javnim vodovodom – stanje o javnem vodovodnem omrežju na dan 24. 3. 2021 OBČINA Oddaljenost do 100m od osi javnega vodovodnega omrežja Oddaljenost do 200m od osi javnega vodovodnega omrežja ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV Ajdovščina 5.276 17.244 5.330 17.384 Ankaran 701 3.052 745 3.131 Apače 1.241 3.318 1.291 3.422 Beltinci 2.742 8.342 2.751 8.355 Benedikt 591 1.960 667 2.134 Bistrica ob Sotli 449 1.088 500 1.221 Bled 2.578 7.848 2.595 7.868 Bloke 710 1.536 729 1.584 Bohinj 1.777 4.427 1.903 4.584 Borovnica 887 3.940 901 3.999 Bovec 1.300 2.709 1.329 2.733 Braslovče 1.709 4.936 1.821 5.247 Brda 2.071 5.324 2.161 5.556 Brezovica 3.564 11.822 3.690 12.172 Brežice 8.291 22.737 8.603 23.354 Cankova 552 1.397 567 1.427 Celje 9.146 48.263 9.304 48.637 Cerklje na Gorenjskem 2.189 7.269 2.228 7.339 Cerknica 3.502 11.353 3.551 11.449 Cerkno 1.316 4.019 1.441 4.309 Cerkvenjak 652 1.574 721 1.738 Cirkulane 1.173 1.824 1.347 2.121 Črenšovci 1.411 4.065 1.411 4.065 17 OBČINA Oddaljenost do 100m od osi javnega vodovodnega omrežja Oddaljenost do 200m od osi javnega vodovodnega omrežja ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV Črna na Koroškem 458 2.368 485 2.446 Črnomelj 4.590 13.890 4.771 14.199 Destrnik 778 2.009 899 2.336 Divača 1.308 3.885 1.323 3.906 Dobje 2 3 9 21 Dobrepolje 1.321 3.658 1.359 3.725 Dobrna 596 1.934 626 1.995 Dobrova-Polhov Gradec 2.060 6.776 2.099 6.893 Dobrovnik 609 1.334 611 1.334 Dol pri Ljubljani 1.600 6.013 1.615 6.057 Dolenjske Toplice 1.323 3.479 1.351 3.512 Domžale 7.876 35.595 7.969 35.913 Dornava 895 2.443 952 2.596 Dravograd 1.213 5.111 1.371 5.557 Duplek 2.119 6.578 2.228 6.866 Gorenja vas-Poljane 1.242 4.257 1.335 4.473 Gorišnica 1.238 3.732 1.339 3.963 Gorje 893 2.753 915 2.811 Gornja Radgona 2.400 7.233 2.626 7.779 Gornji Grad 601 1.741 632 1.834 Gornji Petrovci 1.002 1.962 1.020 1.991 Grad 546 1.417 629 1.582 Grosuplje 5.070 19.513 5.231 20.008 Hajdina 1.271 3.722 1.301 3.811 Hoče-Slivnica 3.283 10.133 3.367 10.297 Hodoš 135 295 142 308 Horjul 852 2.785 872 2.852 Hrastnik 1.692 8.813 1.756 8.966 Hrpelje-Kozina 1.495 3.746 1.565 3.851 Idrija 2.261 9.722 2.364 9.994 Ig 2.249 6.894 2.319 7.049 Ilirska Bistrica 847 2.503 1.407 4.988 Ivančna Gorica 4.958 14.847 5.318 15.623 Izola 836 4.314 1.626 8.229 Jesenice 2.873 20.589 2.942 20.719 Jezersko 225 507 231 529 Juršinci 844 1.883 949 2.131 Kamnik 5.057 24.831 5.312 25.559 Kanal 1.488 4.583 1.559 4.731 18 OBČINA Oddaljenost do 100m od osi javnega vodovodnega omrežja Oddaljenost do 200m od osi javnega vodovodnega omrežja ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV Kidričevo 1.903 6.411 1.949 6.533 Kobarid 1.831 4.058 1.858 4.112 Kobilje 232 567 235 571 Kočevje 3.740 15.342 3.873 15.709 Komen 1.674 3.498 1.699 3.545 Komenda 1.672 6.050 1.701 6.263 Koper 13.040 48.758 13.387 49.686 Kostanjevica na Krki 869 2.303 941 2.466 Kostel 316 392 356 442 Kozje 772 2.059 913 2.374 Kranj 10.049 53.514 10.129 53.690 Kranjska Gora 2.123 5.189 2.127 5.189 Križevci 1.151 3.310 1.184 3.411 Krško 7.332 23.777 7.531 24.188 Kungota 1.417 3.848 1.616 4.381 Kuzma 535 1.422 567 1.496 Laško 2.389 7.890 2.717 8.787 Lenart 2.284 7.361 2.391 7.642 Lendava 4.002 8.773 4.287 9.256 Litija 3.383 13.282 3.507 13.497 Ljubljana 39.411 268.373 39.841 269.708 Ljubno 660 1.879 694 1.986 Ljutomer 3.976 10.982 4.126 11.299 Logatec 870 4.087 1.450 6.394 Log-Dragomer 1.071 3.605 1.081 3.630 Loška dolina 1.195 3.656 1.212 3.684 Loški Potok 766 1.765 771 1.776 Lovrenc na Pohorju 752 2.657 780 2.736 Luče 163 421 172 444 Lukovica 1.301 4.703 1.365 4.845 Majšperk 1.357 3.419 1.521 3.779 Makole 698 1.621 784 1.792 Maribor 18.682 103.935 19.108 104.796 Markovci 1.306 4.046 1.315 4.083 Medvode 3.874 14.472 3.988 14.791 Mengeš 1.889 7.764 1.902 7.788 Metlika 2.779 8.265 2.803 8.289 Mežica 632 3.291 646 3.337 Miklavž na Dravskem polju 2.103 6.779 2.109 6.798 19 OBČINA Oddaljenost do 100m od osi javnega vodovodnega omrežja Oddaljenost do 200m od osi javnega vodovodnega omrežja ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV Miren-Kostanjevica 1.669 4.786 1.718 4.919 Mirna 330 506 361 583 Mirna Peč 851 2.538 891 2.580 Mislinja 965 3.454 1.032 3.649 Mokronog-Trebelno 926 2.080 962 2.125 Moravče 1.431 4.666 1.518 4.955 Moravske Toplice 2.332 4.861 2.478 5.161 Mozirje 895 2.961 948 3.142 Murska Sobota 5.126 19.066 5.151 19.084 Muta 714 2.906 761 3.093 Naklo 1.506 5.308 1.523 5.341 Nazarje 671 2.379 715 2.503 Nova Gorica 6.978 29.625 7.146 30.031 Novo mesto 9.399 36.059 9.603 36.321 Odranci 511 1.666 512 1.666 Oplotnica 658 2.126 736 2.356 Ormož 4.461 11.362 4.681 11.876 Osilnica 145 305 168 331 Pesnica 1.945 5.549 2.302 6.480 Piran 4.613 16.675 4.819 17.235 Pivka 1.899 6.121 1.931 6.197 Podčetrtek 1.299 2.900 1.472 3.240 Podlehnik 884 1.544 984 1.680 Podvelka 299 1.209 324 1.277 Poljčane 1.421 3.991 1.513 4.156 Polzela 1.730 5.653 1.845 5.991 Postojna 3.378 15.451 3.439 15.596 Prebold 1.126 4.357 1.210 4.561 Preddvor 982 3.217 1.037 3.310 Prevalje 1.200 5.604 1.249 5.778 Ptuj 6.132 22.082 6.382 22.746 Puconci 2.240 5.563 2.345 5.811 Rače-Fram 1.210 4.040 1.274 4.257 Radeče 1.033 3.380 1.148 3.648 Radenci 1.569 4.381 1.681 4.661 Radlje ob Dravi 1.169 4.801 1.219 4.950 Radovljica 4.804 18.651 4.878 18.824 Ravne na Koroškem 1.553 9.896 1.639 10.231 Razkrižje 457 1.221 479 1.281 20 OBČINA Oddaljenost do 100m od osi javnega vodovodnega omrežja Oddaljenost do 200m od osi javnega vodovodnega omrežja ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV Rečica ob Savinji 604 1.878 659 2.048 Renče-Vogrsko 1.360 4.136 1.411 4.273 Ribnica 2.266 8.053 2.384 8.463 Ribnica na Pohorju 163 550 203 638 Rogaška Slatina 2.954 9.962 3.216 10.700 Rogašovci 666 1.886 761 2.123 Rogatec 840 2.916 882 3.033 Ruše 1.576 6.798 1.615 6.900 Selnica ob Dravi 960 3.251 1.056 3.517 Semič 1.438 3.819 1.500 3.937 Sevnica 3.297 10.232 3.721 10.999 Sežana 4.007 12.304 4.064 12.419 Slovenj Gradec 3.164 13.547 3.363 14.202 Slovenska Bistrica 5.045 17.064 5.545 18.388 Slovenske Konjice 3.828 13.022 4.090 13.750 Sodražica 688 1.919 744 2.071 Solčava 110 285 119 298 Središče ob Dravi 724 1.958 744 2.005 Starše 1.321 4.036 1.334 4.076 Straža 1.216 3.830 1.303 3.875 Sveta Ana 544 1.616 643 1.909 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 637 1.786 678 1.898 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 373 1.103 401 1.166 Sveti Jurij ob Ščavnici 1.156 2.643 1.224 2.810 Sveti Jurij v Slovenskih goricah 528 1.561 605 1.740 Sveti Tomaž 782 1.930 835 2.044 Šalovci 727 1.410 753 1.434 Šempeter-Vrtojba 1.780 6.173 1.799 6.215 Šenčur 2.424 8.643 2.434 8.660 Šentilj 2.066 6.739 2.338 7.491 Šentjernej 2.532 7.224 2.584 7.312 Šentjur 5.324 15.817 5.782 16.908 Šentrupert 739 1.432 838 1.596 Škocjan 1.043 2.878 1.096 2.974 Škofja Loka 4.459 21.042 4.581 21.435 Škofljica 2.733 9.544 2.877 10.587 Šmarje pri Jelšah 3.167 8.736 3.574 9.661 Šmarješke Toplice 1.324 3.124 1.407 3.206 21 OBČINA Oddaljenost do 100m od osi javnega vodovodnega omrežja Oddaljenost do 200m od osi javnega vodovodnega omrežja ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV ŠT. HSMID ŠT. PREBIVALCEV Šmartno ob Paki 997 3.006 1.036 3.123 Šmartno pri Litiji 1.445 4.484 1.530 4.679 Šoštanj 1.902 7.835 1.938 7.915 Štore 848 3.798 895 3.915 Tabor 383 1.160 427 1.271 Tišina 1.306 4.084 1.318 4.112 Tolmin 3.262 9.636 3.413 9.857 Trbovlje 2.361 15.586 2.413 15.699 Trebnje 3.997 11.557 4.287 12.148 Trnovska vas 400 1.113 450 1.246 Trzin 1.186 3.819 1.187 3.823 Tržič 2.642 13.323 2.706 13.489 Turnišče 1.044 3.302 1.044 3.302 Velenje 4.745 32.412 4.784 32.477 Velika Polana 500 1.404 500 1.404 Velike Lašče 1.128 2.810 1.306 3.326 Veržej 476 1.308 477 1.308 Videm 2.028 4.614 2.287 5.152 Vipava 1.794 5.418 1.854 5.560 Vitanje 265 912 289 970 Vodice 1.429 4.753 1.465 4.872 Vojnik 2.540 7.573 2.685 7.949 Vransko 558 1.655 640 1.868 Vrhnika 3.920 15.872 4.021 16.120 Vuzenica 537 2.011 563 2.106 Zagorje ob Savi 507 1.940 817 3.313 Zavrč 710 1.145 782 1.304 Zreče 1.079 4.553 1.141 4.736 Žalec 4.982 18.306 5.578 19.889 Železniki 676 3.370 693 3.435 Žetale 435 1.091 491 1.200 Žiri 1.027 3.701 1.061 3.815 Žirovnica 1.318 4.496 1.333 4.526 Žužemberk 1.895 4.548 2.102 4.689 Skupna vsota 471.531 1.825.804 493.397 1.883.441 Vir: MNZ, 2021; GURS, 2021; GURS 1, 2021 22 Slika 6: Opremljenost objektov z javnim vodovodom glede na 200 m pas oddaljenosti od osi vodovodnega omrežja Vir: MNZ, 2021; GURS, 2021; GURS 1, 2021 V nadaljevanju so prikazani podatki, ki so jih poročale občine in kažejo dejansko priključenost prebivalcev na javni vodovod. Podatki občin o priključenosti na javni vodovod se v veliki meri ujemajo s predstavljenimi podatki o opremljenosti z javnim vodovodnim omrežjem znotraj 200 metrskega pasu. Praviloma je delež prebivalcev, ki so opremljeni z javnim vodovodom, večji ali enak priključenim prebivalcem na javni vodovod, saj gre pri opremljenosti z javnim vodovodnim omrežjem za predpostavko, pri kateri ni nujno, da so prebivalci, ki prebivajo znotraj določene oddaljenosti od osi javnega vodovoda, nanj tudi priključeni. Glede na to, da se podatki o opremljenosti z javnim vodovodom pridobivajo iz ZKGJI, je za natančnost podatkov pomembno, da so vsi javni vodovodni sistemi v ZKGJI tudi vpisani, o čemer pa ni podatka. 7.2 ANALIZA STANJA PRIKLJUČENOSTI NA JAVNI VODOVOD NA OBMOČJU RS Tabela 3: Število in delež prebivalcev v RS, ki se oskrbujejo iz javnega vodovoda – stanje na dan 31. 12. 2018 Občina Število prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Število oskrbovanih prebivalcev Delež prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Ankaran 3.152 3.152 100 Cirkulane 2.359 2.359 100 Črenšovci 4.074 4.074 100 Dobrovnik 1.334 1.334 100 Kidričevo 6.561 6.561 100 Kobilje 571 571 100 Komenda 6.280 6.280 100 Lendava 10.498 10498 100 Mengeš 7.797 7.797 100 Miklavž na Dravskem polju 6.800 6.800 100 Novo mesto 36.528 36.528 100 23 Občina Število prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Število oskrbovanih prebivalcev Delež prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Odranci 1.666 1.666 100 Podvelka 2.437 2.437 100 Radlje ob Dravi 6.154 6.154 100 Razkrižje 1.282 1.282 100 Ribnica na Pohorju 1.182 1.182 100 Šenčur 8.665 8.665 100 Škofljica 10.842 10.842 100 Trzin 3.823 3.823 100 Turnišče 3.302 3.302 100 Velika Polana 1.407 1.407 100 Vodice 4.909 4.909 100 Vuzenica 2.731 2.731 100 Žirovnica 4.535 4.535 100 Beltinci 8.365 8.370 99,94 Renče-Vogrsko 4.367 4.370 99,93 Cerknica 11.483 11.491 99,93 Ptuj 22.875 22.891 99,93 Piran 17.308 17.323 99,91 Tišina 4.114 4.119 99,88 Šempeter-Vrtojba 6.251 6.259 99,87 Brezovica 12.255 12.280 99,80 Brda 5.681 5.693 99,79 Komen 3.580 3.590 99,72 Izola 15.817 15.868 99,68 Domžale 35.861 35.989 99,64 Šentjernej 7.303 7.331 99,62 Bloke 1.589 1.596 99,56 Radovljica 18.789 18.889 99,47 Semič 3.937 3.958 99,47 Bled 8.120 8.164 99,46 Jesenice 19.345 19.454 99,44 Kostanjevica na Krki 2.503 2.519 99,36 Koper 50.012 50.441 99,15 Naklo 5.359 5.406 99,13 Loška dolina 3.698 3.731 99,12 Velenje 32.620 32.912 99,11 Miren-Kostanjevica 4.895 4.939 99,11 Dobrepolje 3.755 3.789 99,10 Markovci 4.060 4.099 99,05 Hajdina 3.805 3.843 99,01 Videm 5.524 5.580 99,00 Dornava 2.650 2.677 98,99 Sveti Andraž v Slov. goricah 1.205 1.218 98,93 24 Občina Število prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Število oskrbovanih prebivalcev Delež prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Veržej 1.380 1.395 98,92 Ig 7.095 7.176 98,87 Horjul 2.880 2.915 98,80 Polzela 6.081 6.159 98,73 Celje 48.295 48.959 98,64 Murska Sobota 18.825 19.101 98,56 Cerklje na Gorenjskem 7.436 7.556 98,41 Gorje 2.811 2.858 98,36 Starše 4.050 4.119 98,32 Postojna 15.681 15.959 98,26 Maribor 103.761 105.752 98,12 Kobarid 4.160 4.245 98,00 Gorišnica 3.927 4.008 97,98 Vipava 5.511 5.625 97,97 Podlehnik 1.786 1.823 97,97 Črnomelj 14.073 14.385 97,83 Slovenska Bistrica 25.123 25.687 97,80 Zreče 6.310 6.453 97,78 Rogaška Slatina 10.956 11.210 97,73 Kranjska Gora 5.123 5.246 97,66 Sežana 12.354 12.652 97,64 Pivka 6.095 6.245 97,60 Šmarješke Toplice 3.255 3.338 97,51 Straža 3.825 3.924 97,48 Nova Gorica 30.531 31.338 97,42 Trbovlje 15.944 16.384 97,31 Šalovci 1.398 1.437 97,29 Metlika 8.140 8.373 97,22 Ljubljana 264.965 273.317 96,94 Hoče-Slivnica 10.950 11.300 96,90 Destrnik 2.528 2.615 96,67 Sveti Jurij v Slovenskih goricah 2.043 2.117 96,50 Kranj 53.795 55.748 96,50 Trebnje 12.102 12.544 96,48 Zavrč 1.372 1.428 96,08 Poljčane 4.133 4.303 96,05 Majšperk 3.917 4.080 96,00 Žetale 1.261 1.314 95,97 Loški Potok 1.768 1.843 95,93 Vrhnika 14.827 15.514 95,57 Ljutomer 10.946 11.458 95,53 Križevci 3.214 3.367 95,46 Šmarje pri Jelšah 9.942 10.418 95,43 25 Občina Število prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Število oskrbovanih prebivalcev Delež prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Braslovče 5.463 5.727 95,39 Dolenjske Toplice 3.381 3.557 95,05 Ormož 11.632 12.239 95,04 Kungota 4.612 4.855 94,99 Log-Dragomer 3.564 3.752 94,99 Prebold 4.679 4.950 94,53 Rogatec 2.939 3.122 94,14 Tolmin 10.636 11.303 94,10 Bohinj 4.722 5.022 94,03 Mirna Peč 2.860 3.046 93,89 Duplek 6.603 7.035 93,86 Hrpelje-Kozina 3.882 4.138 93,81 Divača 3.810 4.065 93,73 Šoštanj 8.058 8.630 93,37 Podčetrtek 3.303 3.542 93,25 Grosuplje 18.872 20.294 92,99 Brežice 21943 23.639 92,83 Ribnica 8.604 9.284 92,68 Kostel 608 658 92,40 Moravske Toplice 4552 4.945 92,05 Cerkvenjak 1.883 2.052 91,76 Hrastnik 8.531 9.306 91,67 Kanal 5.044 5.506 91,61 Benedikt 2.362 2.587 91,30 Središče ob Dravi 1.863 2.041 91,28 Mežica 3.271 3.585 91,24 Medvode 14.903 16.338 91,22 Kočevje 14.380 15.777 91,15 Nazarje 2.436 2.676 91,03 Žalec 19.668 21.652 90,84 Logatec 12.685 13.979 90,74 Sveti Tomaž 1.911 2.106 90,74 Moravče 4.945 5.451 90,72 Grad 1.964 2.165 90,72 Škocjan 3.004 3.363 89,33 Borovnica 4.006 4.488 89,26 Krško 23.519 26.378 89,16 Bovec 2.805 3.154 88,93 Pesnica 6.526 7.339 88,92 Ajdovščina 17.273 19.441 88,85 Makole 1.846 2.082 88,66 Gornji Petrovci 1.809 2.047 88,37 Bistrica ob Sotli 1.254 1.421 88,25 26 Občina Število prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Število oskrbovanih prebivalcev Delež prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Lenart 6.325 7.200 87,85 Rače-Fram 6.450 7.350 87,76 Ilirska Bistrica 11.269 12.864 87,60 Osilnica 352 402 87,56 Dol pri Ljubljani 5.375 6.145 87,47 Preddvor 3.113 3.561 87,42 Dobrna 1.907 2.186 87,24 Hodoš 285 327 87,16 Mirna 2.265 2.625 86,29 Dobrova-Polhov Gradec 6.547 7.638 85,72 Šentilj 7.185 8.385 85,69 Šmartno ob Paki 2.845 3.331 85,41 Apače 3.051 3.573 85,39 Gornja Radgona 7.271 8.519 85,35 Litija 13.103 15.385 85,17 Kamnik 24.923 29.273 85,14 Žužemberk 4.069 4.782 85,09 Škofja Loka 19.538 22.991 84,98 Radenci 4.356 5.139 84,76 Ivančna Gorica 14.101 16.697 84,45 Ravne na Koroškem 9.719 11.510 84,44 Tabor 1.456 1.725 84,41 Sevnica 14.699 17.443 84,27 Velike Lašče 3.700 4.407 83,96 Kuzma 1.323 1.579 83,79 Kozje 2.678 3.218 83,22 Sveti Jurij ob Ščavnici 2.450 2.946 83,16 Idrija 9.702 11.688 83,01 Ruše 6.031 7.278 82,87 Rečica ob Savinji 1.913 2.322 82,39 Radeče 3.581 4.357 82,19 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 1.750 2.139 81,81 Lukovica 4.739 5.827 81,33 Tržič 12.206 15.060 81,05 Šentjur 15.871 19.592 81,01 Štore 3.581 4.436 80,73 Vojnik 7.252 9.021 80,39 Prevalje 5.410 6.737 80,30 Trnovska vas 1.104 1.376 80,23 Slovenske Konjice 11.630 14.773 78,72 Gornji Grad 1.926 2.471 77,94 Dobje 794 1.019 77,92 Juršinci 1.856 2.386 77,79 27 Občina Število prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Število oskrbovanih prebivalcev Delež prebivalcev oskrbovanih iz javnega vodovoda Slovenj Gradec 13.220 16.997 77,78 Jezersko 495 649 76,27 Žiri 3.818 5.040 75,75 Vransko 1.979 2.619 75,56 Črna na Koroškem 2.388 3.194 74,77 Lovrenc na Pohorju 2.291 3.075 74,50 Laško 9.747 13.277 73,41 Sveta Ana 1.662 2.271 73,18 Muta 2.506 3.510 71,40 Selnica ob Dravi 3.236 4.628 69,92 Mozirje 2.858 4.208 67,92 Zagorje ob Savi 9.952 14.662 67,88 Ljubno 1.786 2.650 67,40 Šmartno pri Litiji 3.694 5.515 66,98 Puconci 4.051 6.082 66,61 Mislinja 3.099 4.700 65,94 Cankova 1.207 1.833 65,85 Oplotnica 2.770 4.226 65,55 Šentrupert 1.882 2.906 64,76 Cerkno 2.949 4.701 62,73 Sodražica 1.326 2.274 58,31 Mokronog-Trebelno 1.789 3.127 57,21 Solčava 298 539 55,29 Gorenja vas-Poljane 3.834 7.703 49,77 Dravograd 4.100 8.799 46,60 Železniki 3.128 6.854 45,64 Vitanje 805 2.286 35,21 Rogašovci 1.124 3.225 34,85 Luče 404 1.528 26,44 1.895.294 2.046.864 92,60 Vir: IJSVO, 2021 Iz navedenih podatkov za leto 2018, ki so jih v informacijski sistem (IJSVO, 2021) poročale občine (tabela T0 – Stanje oskrbe s pitno vodo v občinah), je razvidno, da je od 2.046.864 prebivalcev, za katere so bili poročani podatki, kar 1.895.294 takšnih, ki se oskrbujejo iz javnega vodovoda, kar predstavlja 92,6 % vseh prebivalcev v RS, za katere je bilo poročano. V kolikor bi upoštevali podatke o številu prebivalcev v RS iz centralnega registra prebivalcev (2.055.003 prebivalcev) za leto 2018 (MNZ, 2021), bi se delež prebivalcev, ki se oskrbujejo iz javnega vodovoda zmanjšal za zanemarljivo razliko, na 92,2 %. Iz tabele je razvidno, da je v RS 24 občin, v katerih se vsi prebivalci oskrbujejo iz javnega vodovoda, medtem ko imajo skoraj vse občine vsaj 50 % oskrbovanje prebivalcev iz javnega vodovoda. Glede na to, da so podatke podale vse občine, so podatki iz tabele T0 najbolj zanesljivi in točni. Podatki so bili primerjani s poročanimi podatki iz drugih tabel, in sicer s tabelama T2 – Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo v objektih in T3 – Vodovodni sistemi, ki so ju za leto 2018 poročali izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo. Podatki za tabelo T2 za 31 občin niso bili poročani, zato je skupno število 28 prebivalcev v RS, ki se oskrbujejo iz javnega vodovoda le 1.574.690, kar predstavlja 76,6 % vseh prebivalcev, ki so zavedeni v centralnem registru prebivalcev. Iz tabele T3 pa je razvidno, da se iz javnega vodovoda oskrbuje 1.880.608 prebivalcev, kar znaša 91,5 % vseh prebivalcev, ki so zavedeni v centralnem registru prebivalcev. 7.3 ANALIZA STANJA OPREMLJENOSTI OBMOČIJ POSELITVE Z JAVNIM VODOVODOM V skladu s kriteriji Uredbe o oskrbi s pitno vodo so bila pripravljena nova območja poselitve, katerih skupno število v RS je 3.053. Število novih območij poselitve, ki jih je potrebno v celoti ali delno opremiti z javnim vodovodom, je 409. V kolikor se upošteva le število novih območij poselitve, ki jih je potrebno v celoti opremiti z javnim vodovodnim sistemom, je takšnih območij 260. Z analizo podatkov o javnem vodovodnem omrežju iz ZKGJI na dan 24. 3. 2021 (GURS, 2021), objektih s hišno številko HSMID iz Registra prostorskih enot na dan 31. 12. 2018 (GURS 1, 2021) in števila stalno prijavljenih prebivalcev po HSMID iz Centralnega registra prebivalcev na dan 31. 12. 2018 (MNZ, 2021) je ugotovljeno, da se v novih območjih poselitve nahaja 338.907 objektov s hišno številko HSMID, znotraj 100 m pasu od osi javnega vodovodnega omrežja 319.343 objektov, medtem ko je znotraj 200 m pasu 324.930 objektov. Število stalno prijavljenih prebivalcev v novih območjih poselitve je 1.575.810, znotraj 100 m pasu od osi javnega vodovoda prebiva 1.497.453 prebivalcev (95,0 %), medtem ko je znotraj 200 m pasu z javnim vodovodom opremljenih 1.521.013 prebivalcev ali 96,5 % vseh stalno prijavljenih prebivalcev v novih območjih poselitve. Tabela 4: Opremljenost območij poselitve z javnim vodovodom Ne glede na oddaljenost od osi javnega vodovodnega omrežja Oddaljenost do 100m od osi javnega vodovodnega omrežja Oddaljenost do 200m od osi javnega vodovodnega omrežja Število objektov s hišno številko HSMID 338.907 319.343 324.930 Število stalno prijavljenih prebivalcev 1.575.810 1.497.453 1.521.013 Razlika med številom vseh stalno prijavljenih prebivalcev in številom glede na oddaljenost 0 78.357 54.797 Vir: MNZ, 2021; GURS, 2021; GURS 1, 2021 29 7.4 PODATKI O JAVNIH VODOVODIH GLEDE NA DOLŽINO, MATERIAL IN STAROST Slika 7: Prikaz javnega vodovodnega omrežja v RS na dan 24. 3. 2021 Vir: GURS, 2021 Po podatkih o javnem vodovodnem omrežju iz ZKGJI na dan 24. 3. 2021 (GURS, 2021), je dolžina javnega vodovodnega omrežja v RS 25.892 km. Tabela 5: Material in dolžina vodovodnih cevi v javnem vodovodnem omrežju v RS glede na podatke ZKGJI na dan 24. 3. 2021 Material (amortizacijska skupina) Dolžina (km) Omrežje vodovoda GRP — armirane poliestrske cevi 47 Omrežje vodovoda JE — jeklo 462 Omrežje vodovoda PVC (DN ≤ 150 mm) 1.177 Omrežje vodovoda PVC (DN > 150 mm) 810 Omrežje vodovoda DL — duktilna (nodularna) litina 4.254 Omrežje vodovoda PE — polietilen 14.611 Omrežje vodovoda — drugi material (beton, kamen, keramika, opeka, pocinkano železo, polipropilen, svinec, neznani) 1.735 Omrežje vodovoda TE — tesal 0 Omrežje vodovoda LŽ — lito železo 1.534 Omrežje vodovoda AC — azbestni cement 1.263 Vir: GURS, 2021 30 Skladno z Delovnim dokumentom 4 – Metodološki del (SVLR, 2008) za analiziranje stroškov in koristi investicijskih projektov znaša ekonomsko koristna življenjska doba investicije v oskrbo s pitno vodo 30 let. Glede na razpoložljive podatke ZKGJI na dan 24. 3. 2021 (GURS, 2021) o starosti javnih vodovodnih cevi, bo dne 31. 12. 2027 11.680 km oziroma 45,1 % vodovodnih cevi starejših od 30 let. V kolikor se upoštevajo amortizacijske dobe po Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je dolžina javnih vodovodnih cevi, ki so bile vpisane v ZKGJI na dan 24. 3. 2021 in bi jih bilo potrebno zamenjati na dan 31. 12. 2021, 5.116 km (19,76 %), na dan 31.12.2022 5.450 km (21,05 %), na dan 31.12.2023 5.690 km (21,98 %), na dan 31.12.2024 5.846 km (22,58 %), na dan 31.12.2025 6.220 km (24,02 %), na dan 31.12.2026 6.398 (24,71 %) in na dan 31. 12. 2027 6.551 km oziroma 25,3 % vseh cevi v javnem vodovodnem omrežju. Tabela 6: Material in dolžina vodovodnih cevi v javnem vodovodnem omrežju v RS (starost 30 let in starost po uredbi*) glede na podatke ZKGJI na dan 24. 3. 2021 (starost dosežena 31. 12. 2027) Material (amortizacijska skupina) Starost na dan 31. 12. 2027 (leto) Dolžina (km) Starost na dan 31. 12. 2027 (leto) Dolžina (km) Omrežje vodovoda GRP — armirane poliestrske cevi 30 23 50 5 Omrežje vodovoda JE — jeklo 30 418 33,33 405 Omrežje vodovoda PVC (DN ≤ 150 mm) 30 933 33,33 816 Omrežje vodovoda PVC (DN > 150 mm) 30 711 20 761 Omrežje vodovoda DL — duktilna (nodularna) litina 30 430 50 30 Omrežje vodovoda PE — polietilen 30 6.589 50 2.324 Omrežje vodovoda — drugi material (beton, kamen, keramika, Opeka, pocinkano železo, polipropilen, svinec, neznani) 30 681 33,33 624 Omrežje vodovoda TE — tesal 30 0 33,33 0 Omrežje vodovoda LŽ — lito železo 30 867 50 603 Omrežje vodovoda AC — azbestni cement 30 1.028 40 984 Omrežje vodovoda Ni podatka 3.224 Ni podatka 3.224 *Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja Vir: GURS, 2021 31 8. STVARNA IN FINANČNA ANALIZA IZVAJANJA OPERATIVNEGA PROGRAMA OSKRBE S PITNO VODO 8.1 STVARNA ANALIZA ZAGOTAVLJANJE REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) je razvidno, da je bilo glede na podatke IJSVO - tabela VT3 - Vodovodni sistemi (IJSVO, 2013) v RS 315 vodovodnih sistemov z več kot 300 prebivalci. Rezervne zmogljivosti je imelo zagotovljenih 122 vodovodnih sistemov, zato je bilo rezervna zajetja za pitno vodo potrebno zagotoviti še za 193 vodovodnih sistemov. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da je v RS 268 javnih vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo vsaj 300 prebivalcev, od tega pa jih 157 nima zagotovljenih rezervnih zajetij za pitno vodo. DOSEGANJE STANDARDOV OPREMLJENOSTI IZ 9. ČLENA UREDBE O OSKRBI S PITNO VODO V Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) je bilo ugotovljeno, da je število območij poselitve, ki so opremljena z javnim vodovodom 2.718 oziroma 84,5 % vseh območij poselitve glede na AGLO 2013. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo bi moralo biti z javnim vodovodom opremljenih 3.218 območij poselitve, zato je bilo z javnim vodovodom potrebno opremiti še 500 območij poselitve. Število prebivalcev v vseh območjih poselitve glede na AGLO 2013 je bilo 1.627.202, medtem ko je znotraj 200 metrskega pasu od osi javnega vodovoda prebivalo 1.473.903 prebivalcev. Glede na navedeno je bilo z javnim vodovodom potrebno opremiti še 153.299 prebivalcev, ki prebivajo v območij javnih vodovodov glede na AGLO 2013. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da je število območij poselitve glede na AGLO 2013, ki v nobenem delu niso opremljena z javnim vodovodom, 238. Vseh območij poselitve glede na AGLO 2013, ki v nobenem delu niti delno niso opremljena z javnim vodovodom, je 486. Število stalno prijavljenih prebivalcev na dan 31. 12. 2018 (MNZ, 2021) v območjih poselitve glede na AGLO 2013 je 1.605.179, medtem ko je znotraj 200 metrskega pasu od osi javnega vodovoda prebivalo 1.546.184 (96,3 %) stalno prijavljenih prebivalcev. LASTNA OSKRBA S PITNO VODO IN SAMOOSKRBA STAVB S KAPNICO Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) je razvidno, da je bilo glede na poročane podatke občin z lastno oskrbo s pitno vodo oskrbovanih vsaj 163.384 prebivalcev. Poleg tega se je s kapnico oskrbovalo vsaj še 15.068 prebivalcev. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da se z lastno oskrbo s pitno vodo oskrbuje 137.750 prebivalcev, medtem ko se s kapnico oskrbuje 7.784 prebivalcev. MEDDRŽAVNA IZMENJAVA VODE, NAMENJENE OSKRBI S PITNO VODO Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) je razvidno, da so izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo izvajali meddržavno izmenjavo vode, namenjeno oskrbi s pitno vodo z Republiko Italijo (Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. – izvoz vode in Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. – uvoz vode) in Republiko Hrvaško (Javno podjetje – Azienda Publicca Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l in Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. – uvoz vode ter Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o., Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. in OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o. – izvoz vode). Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da so izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo izvajali meddržavno izmenjavo vode, namenjeno oskrbi s pitno vodo z Republiko Italijo (Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. – izvoz 32 vode in Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. – uvoz vode) in Republiko Hrvaško (Javno podjetje – Azienda Publicca Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l., Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. in Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost – uvoz vode ter Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o., Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. in OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o. – izvoz vode). DOLŽINA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA Iz operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) je razvidno, da je po podatkih ZKGJI dolžina javnega vodovodnega omrežja v RS 21.757 km. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 – 2027 je bilo ugotovljeno, da je po podatkih ZKGJI dolžina javnega vodovodnega omrežja v RS 25.892 km. OPREMLJENOST Z JAVNIM VODOVODOM V RS V operativnem programu oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) je bilo s presekom ZKGJI in podatkom o številu stalno prijavljenih prebivalcev v objektih s hišnimi številkami ugotovljeno, da je znotraj 200 m pasu z javnim vodovodom opremljenih 1.740.035 prebivalcev, kar znaša 84,5 % vseh prebivalcev v RS. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da znotraj 100 m pasu od osi javnega vodovodnega omrežja prebiva 1.825.804 stalno prijavljenih prebivalcev (88,8 %), medtem ko je znotraj 200 m pasu z javnim vodovodom opremljenih 1.883.441 prebivalcev ali 91,7 % vseh stalno prijavljenih prebivalcev v RS (2.055.003). PRIKLJUČENOST NA JAVNI VODOVOD V Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) priključenost prebivalcev na javni vodovod ni bila obravnavana. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da je na javni vodovod priključenih 1.895.294 prebivalcev RS, kar znaša več kot 92 % vseh prebivalcev v RS, za katere je bilo poročano oziroma prebivalcev, ki so kot stalno prijavljeni zavedeni v centralnem registru prebivalcev. INVESTICIJE V OSKRBO Z VODO Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) je razvidno, da so bile v šestih letih od 2007 do 2012 na ravni Slovenije izvedene investicije v vrednosti 356.516.469,79 EUR. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da so bile v šestih letih od 2013 do 2018 na ravni Slovenije izvedene investicije v višini 606.313.470,56 EUR. IZVAJALCI JAVNE SLUŽBE GLEDE NA ŠTEVILO OSKRBOVANIH PREBIVALCEV Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) izhaja, da je v RS 92 izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo, med njimi je osem takšnih, ki s pitno vodo oskrbujejo več kot 50.000 prebivalcev. Navedeni izvajalci s pitno vodo oskrbujejo 877.711 prebivalcev oziroma 48,9 % vseh prebivalcev, ki se oskrbujejo v okviru javne službe. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da je bilo v letu 2018 v RS 89 izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo, med njimi je devet izvajalcev oskrbovalo več kot 50.000 prebivalcev. Navedeni izvajalci so skupaj oskrbovali 937.663 prebivalcev, kar znaša skoraj polovico vseh oskrbovanih prebivalcev, ki se oskrbujejo iz javnih vodovodov (49,859 %). ZAJETJA, KI SO VAROVANA Z VODOVARSTVENIM OBMOČJEM 33 Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2016) izhaja, da je od 1726 zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, z uredbo varovanih 169 zajetij. Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da je od 1791 zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, za 309 zajetij izdana ena od uredb o vodovarstvenih območjih. 8.2 FINANČNA ANALIZA Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021 (MOP, 2016) je razvidno, da je bilo za ukrepe, ki so se nanašali na varstvo zajetij za pitno vodo pred onesnaženjem, monitoring kakovosti podzemne vode oziroma površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo, zmanjšanje vodnih izgub v javnih vodovodih, zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo, doseganje standardov opremljenosti iz 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo, povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo na območjih javnih vodovodov, povečanje učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe, ter spodbujanje varčne rabe pitne vode predvidenih 283 mio EUR stroškov. Tabela 7: Investicije v oskrbo z vodo po občinah od leta 2013 do leta 2018 OBČINA 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SKUPAJ 2013 - 2018 AJDOVŠČINA 444.672,02 456.595,41 384.124,73 363.210,91 99.070,77 88.798,34 1.836.472,18 ANKARAN 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 APAČE 143.444,00 2.489.334,99 4.714.682,36 507.416,38 109.317,28 59.007,24 8.023.202,25 BELTINCI 83.347,82 231.137,56 80.514,23 32.200,59 69.950,23 118.574,56 615.724,99 BENEDIKT 25.228,44 52.743,66 90.246,09 58.472,20 3.569,87 0,00 230.260,26 BISTRICA OB SOTLI 11.418,60 36.790,18 30.795,21 24.596,14 27.463,49 30.279,39 161.343,01 BLED 242.639,55 201.390,03 191.466,81 486.600,56 234.876,86 184.474,14 1.541.447,95 BLOKE 3.689,70 113.521,70 32.748,18 43.083,18 24.650,53 74.510,55 292.203,84 BOHINJ 426.025,10 701.549,26 864.362,15 153.027,20 249.825,50 194.392,84 2.589.182,05 BOROVNICA 94.808,63 132.762,09 12.732,01 20.062,40 64.932,36 116.050,49 441.347,98 BOVEC 70.333,24 82.132,72 326.863,58 82.056,79 101.691,91 72.983,20 736.061,44 BRASLOVČE 140.192,22 145.476,30 796.445,29 45.070,85 53.495,30 120.393,11 1.301.073,07 BRDA 192.790,50 754.143,47 1.286.388,56 139.373,02 168.618,26 363.018,11 2.904.331,92 BREZOVICA 303.185,95 1.084.158,36 983.110,49 695.449,66 1.374.807,64 31.037,53 4.471.749,63 BREŽICE 369.941,13 2.521.538,18 2.777.422,97 664.996,67 321.629,48 608.715,87 7.264.244,30 CANKOVA 47.409,34 230.635,49 87.723,17 31.815,06 98.098,13 13.085,08 508.766,27 CELJE 1.083.099,02 1.261.223,11 1.682.866,69 1.060.646,55 1.753.055,22 1.590.608,57 8.431.499,16 CERKLJE NA GORENJSKEM 165.487,34 46.162,23 228.309,28 205.930,44 1.010.382,20 1.098.404,88 2.754.676,37 CERKNICA 727.323,89 390.926,98 412.040,02 261.020,17 241.317,11 358.987,26 2.391.615,43 CERKNO 80.551,75 67.827,41 57.886,14 74.920,09 67.579,33 87.654,54 436.419,26 CERKVENJAK 19.363,78 3.215,48 10.429,05 10.006,07 65.588,33 107.722,28 216.324,99 CIRKULANE 0,00 1.838,81 6.848,89 12.866,02 18.573,13 21.501,90 61.628,75 ČRENŠOVCI 227.085,88 4.331.572,51 3.500.927,16 0,00 18.411,55 5.431,00 8.083.428,10 ČRNA NA KOROŠKEM 47.169,59 77,13 130.430,45 21.053,43 43.739,59 20.474,99 262.945,18 ČRNOMELJ 850.022,96 535.334,80 1.097.626,01 536.000,86 766.455,01 606.032,82 4.391.472,46 DESTRNIK 29.734,32 13.411,37 0,00 5.490,00 0,00 3.447,72 52.083,41 DIVAČA 21.063,44 23.592,50 1.636,08 35.023,85 42.340,80 18.157,16 141.813,83 34 OBČINA 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SKUPAJ 2013 - 2018 DOBJE 2.366,15 1.989,22 30.019,70 8.418,69 6.709,27 0,00 49.503,03 DOBREPOLJE 132.188,15 192.647,56 181.648,68 889.148,68 1.242.027,58 742.821,78 3.380.482,43 DOBRNA 94.815,48 186.418,88 290.952,13 139.798,72 294.911,65 207.144,21 1.214.041,07 DOBROVA POLHOV GRADEC 237.522,95 256.406,47 14.791,92 135.966,85 136.152,52 47.069,30 827.910,01 DOBROVNIK 263.515,98 877.513,89 2.079.547,98 3.926,45 8.356,39 10.670,48 3.243.531,17 DOL PRI LJUBLJANI 14.960,68 7.341,28 0,00 44.074,99 30.982,84 2.464,40 99.824,19 DOLENJSKE TOPLICE 70.117,49 104.697,51 310.478,99 894.488,99 2.080.345,40 2.036.555,04 5.496.683,42 DOMŽALE 72.083,02 33.397,51 199.687,78 338.176,63 78.886,00 261.636,95 983.867,89 DORNAVA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 DRAVOGRAD 187.070,76 99.297,70 175.625,13 1.590.432,14 3.552.982,34 3.884.586,06 9.489.994,13 DUPLEK 1.845.913,70 888.777,87 157.697,55 165.550,48 163.504,16 36.229,39 3.257.673,15 GORENJA VAS POLJANE 997.279,51 2.468.422,25 709.252,59 175.127,69 284.460,00 204.633,42 4.839.175,46 GORIŠNICA 16.556,34 0,00 95.068,85 13.933,80 4.454,01 7.476,22 137.489,22 GORJE 148.747,76 115.403,51 42.636,91 90.420,94 84.796,13 64.706,89 546.712,14 GORNJA RADGONA 349.508,76 2.412.007,75 4.166.836,75 872.699,21 121.900,72 159.273,49 8.082.226,68 GORNJI GRAD 12.232,75 24.395,71 16.943,75 14.091,19 22.240,31 34.392,22 124.295,93 GORNJI PETROVCI 5.385,63 180.864,54 282.206,33 211.275,13 48.463,40 30.430,66 758.625,69 GRAD 1.474.181,67 26.352.075,57 11.863.422,45 94.057,58 204.737,34 4.918,03 39.993.392,64 GROSUPLJE 247.163,62 378.600,81 758.785,82 184.604,64 179.877,41 409.747,43 2.158.779,73 HAJDINA 74.414,42 21.603,91 43.095,37 30.618,14 19.590,03 36.431,72 225.753,59 HOČE-SLIVNICA 128.438,69 340.482,04 38.846,70 277.121,21 235.447,94 458.528,91 1.478.865,49 HODOŠ 9.203,53 6.863,11 20.838,22 3.138,02 1.312,40 8,53 41.363,81 HORJUL 72.727,43 21.923,49 7.942,04 8.060,54 186.064,95 188.291,97 485.010,42 HRASTNIK 215.279,35 157.457,40 122.007,96 110.520,85 128.569,03 73.239,05 807.073,64 HRPELJE KOZINA 395.153,45 47.607,46 76.924,71 247.156,75 197.151,54 222.964,19 1.186.958,10 IDRIJA 492.226,22 189.305,43 116.528,08 211.298,63 185.324,17 297.589,48 1.492.272,01 IG 406.360,89 450.713,45 112.685,69 44.268,13 334.685,23 537.677,12 1.886.390,51 ILIRSKA BISTRICA 409.074,18 142.380,44 244.730,03 235.815,42 274.941,49 76.210,48 1.383.152,04 IVANČNA GORICA 1.014.358,55 641.691,41 310.208,10 109.455,55 715.011,62 2.433.304,47 5.224.029,70 IZOLA 319.537,46 1.205.538,60 1.287.781,49 54.092,59 573.678,90 343.193,44 3.783.822,48 JESENICE 337.420,26 596.179,80 155.980,30 152.461,23 205.097,45 843.416,89 2.290.555,93 JEZERSKO 10.051,04 15.199,60 475,00 0,00 20.610,67 48.518,26 94.854,57 JURŠINCI 7.529,04 16.092,68 27.771,53 889,33 5.524,90 30.424,11 88.231,59 KAMNIK 284.794,44 559.977,10 686.673,23 2.176.267,92 968.892,11 576.176,47 5.252.781,27 KANAL 134.060,73 222.187,37 78.124,61 437.574,54 984.598,11 903.889,06 2.760.434,42 KIDRIČEVO 0,00 46.307,48 49.055,37 46.880,69 198.136,13 94.108,22 434.487,89 KOBARID 208.362,42 148.983,47 104.593,33 206.092,70 201.122,32 249.790,49 1.118.944,73 KOBILJE 71.638,45 509.765,48 297.679,82 1.264,10 3.076,69 0,00 883.424,54 35 OBČINA 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SKUPAJ 2013 - 2018 KOČEVJE 669.439,08 555.777,39 302.815,46 2.924.639,22 6.827.322,04 5.561.083,12 16.841.076,31 KOMEN 161.147,71 70.571,04 1.491.596,34 65.756,19 98.438,39 79.412,51 1.966.922,18 KOMENDA 52.312,23 66.340,65 43.432,65 176.598,58 399.274,67 266.542,09 1.004.500,87 KOPER 1.186.493,99 3.330.881,23 1.859.739,11 501.380,85 826.078,54 489.260,77 8.193.834,49 KOSTANJEVICA NA KRKI 72.695,48 463.373,62 252.214,18 103.108,17 125.904,48 162.869,30 1.180.165,23 KOSTEL 25.726,80 0,00 1.748,91 61.371,71 2.500,00 0,00 91.347,42 KOZJE 95.981,01 1.304.794,96 606.951,18 140.520,97 122.001,07 107.354,90 2.377.604,09 KRANJ 666.646,57 9.154.956,15 5.304.404,30 616.744,60 224.295,05 525.075,05 16.492.121,72 KRANJSKA GORA 454.162,87 136.465,17 277.916,93 211.711,68 274.056,81 468.564,66 1.822.878,12 KRIŽEVCI 192.538,18 348.269,17 1.392.529,99 333.916,38 153.087,78 67.175,53 2.487.517,03 KRŠKO 632.514,22 3.202.228,31 1.439.260,79 0,00 9.121,05 976,00 5.284.100,37 KUNGOTA 30.447,64 151.653,86 67.948,78 45.723,81 65.000,00 98.776,27 459.550,36 KUZMA 52.771,59 84.439,28 72.842,38 193.541,37 84.200,87 62.075,90 549.871,39 LAŠKO 272.235,27 305.081,28 233.593,42 113.672,93 478.239,23 926.277,88 2.329.100,01 LENART 1.335.478,43 1.069.412,75 1.253.192,86 34.941,50 47.446,07 26.025,98 3.766.497,59 LENDAVA 205.434,34 2.448.886,44 2.028.656,69 52.754,95 285.558,24 273.807,55 5.295.098,21 LITIJA 366.883,57 111.778,58 299.709,85 23.722,77 123.263,97 554.418,99 1.479.777,73 LJUBLJANA 32.604,66 9.951,37 755.182,58 1.491.930,23 1.777.310,26 5.083.935,64 9.150.914,74 LJUBNO 4.076,50 19.241,83 89.768,33 111.221,78 58.840,49 66.769,70 349.918,63 LJUTOMER 361.536,93 2.807.013,76 8.517.756,30 184.136,96 255.695,25 470.174,80 12.596.314,00 LOGATEC 50.938,52 111.497,96 167.123,54 1.640.827,11 975.484,82 368.777,19 3.314.649,14 LOG DRAGOMER 95.950,92 140.847,08 69.828,93 536.087,77 124.302,26 131.894,15 1.098.911,11 LOŠKA DOLINA 310.797,52 187.419,98 50.533,40 768.841,95 0,00 305.504,78 1.623.097,63 LOŠKI POTOK 213.552,19 38.682,46 96.442,59 106.203,06 79.559,68 71.259,89 605.699,87 LOVRENC NA POHORJU 798.050,04 202.435,17 165.936,28 85.130,85 176.505,66 21.913,37 1.449.971,37 LUČE 6.161,52 0,00 3.051,00 3.732,94 5.240,88 37.504,86 55.691,20 LUKOVICA 98.134,22 226.692,86 261.131,66 350.831,57 186.388,93 277.466,28 1.400.645,52 MAJŠPERK 14.912,80 5.227,84 805.972,86 34.145,54 32.995,38 46.935,29 940.189,71 MAKOLE 224.023,30 1.171.394,80 1.180.215,66 68.629,88 10.373,80 24.759,70 2.679.397,14 MARIBOR 1.091.029,72 1.211.606,32 158.443,85 261.125,10 293.328,07 574.436,27 3.589.969,33 MARKOVCI 0,00 1.697,14 2.000,00 0,00 21.345,76 44.811,53 69.854,43 MEDVODE 484.496,96 405.980,01 386.749,39 355.165,99 289.482,95 237.047,98 2.158.923,28 MENGEŠ 88.162,81 991.802,91 967.655,79 405.277,86 273.653,65 354.642,94 3.081.195,96 METLIKA 3.344.417,00 1.730.230,34 9.117.327,44 668.534,68 311.804,60 293.062,28 15.465.376,34 MEŽICA 119.706,23 58.712,12 13.012,85 7.871,60 7.827,10 24.086,14 231.216,04 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 88.218,47 51.767,25 150.306,72 11.067,24 56.487,05 34.117,43 391.964,16 MIREN KOSTANJEVICA 73.271,26 93.886,10 64.379,16 63.740,41 220.253,28 82.755,52 598.285,73 MIRNA 87.862,67 225.779,20 1.007.869,65 1.406,08 37.535,55 82.575,59 1.443.028,74 MIRNA PEČ 38.056,86 75.137,44 232.924,35 87.807,47 1.150.704,59 1.440.527,39 3.025.158,10 MISLINJA 21.325,40 6.475,76 32.442,82 1.204,27 20.002,87 129.929,04 211.380,16 36 OBČINA 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SKUPAJ 2013 - 2018 MOKRONOG TREBELNO 168.150,72 664.530,06 150.350,97 19.017,59 2.662,28 52.401,02 1.057.112,64 MORAVČE 213.678,85 227.974,39 450.013,78 1.065.187,68 705.961,65 225.506,01 2.888.322,36 MORAVSKE TOPLICE 165.333,60 457.800,38 540.886,99 375.881,49 551.153,85 300.155,59 2.391.211,90 MOZIRJE 107.544,20 157.152,11 161.819,20 253.711,82 18.623,42 75.937,22 774.787,97 MURSKA SOBOTA 117.129,91 148.316,79 166.876,65 177.843,56 265.847,06 64.605,30 940.619,27 MUTA 171.528,98 186.959,56 50.139,62 70.111,84 595.202,82 1.279.369,77 2.353.312,59 NAKLO 267.016,45 1.995.974,95 901.243,32 36.175,71 12.035,44 26.449,55 3.238.895,42 NAZARJE 11.240,75 5.772,56 29.553,50 33.611,65 44.409,42 71.794,66 196.382,54 NOVA GORICA 855.151,37 414.180,80 203.780,56 340.779,92 366.501,15 740.562,54 2.920.956,34 NOVO MESTO 370.293,09 414.458,67 352.217,98 3.479.210,41 3.925.891,92 2.110.938,13 10.653.010,20 ODRANCI 39.557,53 1.071.965,32 510.351,84 0,00 5.695,94 0,00 1.627.570,63 OPLOTNICA 18.505,22 20.376,59 3.597,53 57.414,59 21.708,03 69.284,09 190.886,05 ORMOŽ 3.294.748,05 4.503.711,66 540.111,29 283.694,09 194.108,36 185.219,56 9.001.593,01 OSILNICA 47.980,16 10.210,52 8.042,97 244,00 31.925,89 20.326,85 118.730,39 PESNICA 366.414,18 52.054,25 32.833,39 2.524,32 16.901,93 13.010,78 483.738,85 PIRAN 801.870,55 1.188.570,83 764.347,38 488.542,71 448.891,51 546.559,51 4.238.782,49 PIVKA 576.754,87 577.230,22 187.191,04 4.307.005,83 5.195.560,40 1.509.422,68 12.353.165,04 PODČETRTEK 44.905,21 1.541.964,33 798.491,66 131.282,51 102.377,76 106.387,86 2.725.409,33 PODLEHNIK 71,26 46.048,64 942.617,15 0,00 230.981,56 0,00 1.219.718,61 PODVELKA 107.767,47 26.652,84 28.140,73 1.161.450,54 931.203,06 764.480,24 3.019.694,88 POLJČANE 167.554,95 1.150.376,20 2.513.143,62 0,00 0,00 739,69 3.831.814,46 POLZELA 200.936,05 117.382,03 55.094,79 70.124,21 56.585,33 116.681,94 616.804,35 POSTOJNA 242.572,65 192.966,13 266.961,39 5.049.595,69 8.633.429,21 4.417.733,49 18.803.258,56 PREBOLD 15.421,09 227.852,78 464.371,56 68.613,91 203.701,86 26.644,26 1.006.605,46 PREDDVOR 54.399,90 146.056,01 331.044,41 35.581,13 111.839,02 367.879,08 1.046.799,55 PREVALJE 284.537,56 191.922,96 42.452,59 6.609,83 20.909,02 37.585,14 584.017,10 PTUJ 352.374,82 50.613,37 48.765,94 106.394,64 36.017,72 130.060,95 724.227,44 PUCONCI 130.613,45 454.708,87 217.785,40 105.564,05 66.710,03 68.831,77 1.044.213,57 RAČE-FRAM 33.467,64 304.908,59 177.003,87 182.235,74 140.701,31 126.609,84 964.926,99 RADEČE 14.172,07 1.320,00 19.728,08 24.842,54 8.067,35 39.501,80 107.631,84 RADENCI 302.117,28 1.389.060,45 4.007.329,33 786.336,97 74.646,25 97.247,25 6.656.737,53 RADLJE OB DRAVI 1.662.636,78 6.046.239,43 2.342.087,42 102.053,24 1.779.809,75 3.734.901,31 15.667.727,93 RADOVLJICA 184.320,47 768.150,57 918.542,33 1.406.121,03 516.586,81 168.421,47 3.962.142,68 RAVNE NA KOROŠKEM 576.886,39 325.301,48 68.103,48 165.625,50 92.607,70 114.724,05 1.343.248,60 RAZKRIŽJE 30.718,70 209.394,46 452.679,22 57.557,44 30.960,02 26.976,34 808.286,18 REČICA OB SAVINJI 15.665,40 12.792,52 5.500,20 43.384,46 50.274,53 164.352,57 291.969,68 RENČE VOGRSKO 0,00 0,00 13.372,64 13.893,34 13.372,64 13.372,64 54.011,26 RIBNICA 89.330,15 0,00 95.828,85 1.159.194,75 2.685.774,02 2.580.707,87 6.610.835,64 RIBNICA NA POHORJU 105.560,77 19.147,21 1.363,61 2.859,43 4.499,57 5.180,34 138.610,93 37 OBČINA 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SKUPAJ 2013 - 2018 ROGAŠKA SLATINA 324.360,04 3.772.856,95 830.763,54 463.848,02 371.035,91 414.646,00 6.177.510,46 ROGAŠOVCI 89.191,80 163.959,70 150.702,27 112.273,99 26.868,48 7.926,68 550.922,92 ROGATEC 40.335,56 988.526,27 180.361,55 49.654,64 68.469,65 80.015,75 1.407.363,42 RUŠE 413.318,61 646.295,24 73.487,49 19.355,03 116.835,06 156.285,28 1.425.576,71 SELNICA OB DRAVI 22.906,15 32.127,99 0,00 7.200,00 38.454,38 23.300,02 123.988,54 SEMIČ 1.135.452,77 156.836,88 362.594,82 16.084,91 5.103,24 3.999,48 1.680.072,10 SEVNICA 1.669.244,69 304.913,92 211.664,30 188.912,75 376.385,94 473.374,29 3.224.495,89 SEŽANA 2.063.643,03 113.062,72 57.906,75 150.054,85 333.031,52 149.331,47 2.867.030,34 SLOVENJ GRADEC 298.629,64 255.445,36 397.303,16 204.817,21 53.486,59 52.668,52 1.262.350,48 SLOVENSKA BISTRICA 377.632,50 1.710.611,36 6.346.887,19 309.481,33 220.931,07 240.275,33 9.205.818,78 SLOVENSKE KONJICE 59.633,80 130.545,00 170.507,66 220.000,00 250.000,00 334.955,58 1.165.642,04 SODRAŽICA 98.491,41 20.056,00 0,00 533.846,30 1.218.313,57 1.153.114,46 3.023.821,74 SOLČAVA 172.890,36 4.770,22 39.454,89 19.565,64 17.176,31 14.819,78 268.677,20 SREDIŠČE OB DRAVI 423.230,86 369.150,89 41.098,87 9.687,00 32.438,76 25.580,55 901.186,93 STARŠE 220,51 1.957,12 7.377,89 10.562,09 26.226,64 38.437,48 84.781,73 STRAŽA 117.274,24 1.845,86 10.432,17 240.011,56 1.138.720,74 578.750,16 2.087.034,73 SVETA ANA 116.523,59 41.160,54 36.241,25 3.756,02 3.515,67 22.663,32 223.860,39 SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 53.419,37 66.329,39 614.666,43 12.871,27 12.817,13 14.132,60 774.236,19 SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH 466,01 29.233,21 3.449,35 50.119,79 51.410,39 169.157,54 303.836,29 SVETI JURIJ 161.457,48 1.281.826,94 2.224.900,63 310.116,34 91.530,82 88.474,29 4.158.306,50 SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH 74.421,06 29.569,06 17.081,45 8.837,81 9.433,41 8.935,17 148.277,96 SVETI TOMAŽ 72.526,92 136.413,70 49.696,57 12.348,43 42.328,19 67.144,67 380.458,48 ŠALOVCI 53.933,60 193.319,98 296.255,74 87.974,50 182.170,86 159.466,50 973.121,18 ŠEMPETER VRTOJBA 172.843,88 29.933,35 27.494,21 9.097,58 41.588,25 83.824,57 364.781,84 ŠENČUR 117.499,55 636.181,34 340.676,24 202.548,09 92.605,72 508.426,83 1.897.937,77 ŠENTILJ 1.140.626,90 136.940,73 75.403,56 57.719,84 62.434,41 59.191,97 1.532.317,41 ŠENTJERNEJ 72.512,77 123.313,58 157.661,50 303.250,96 623.180,99 388.162,25 1.668.082,05 ŠENTJUR 941.047,81 2.776.853,15 1.161.812,02 455.129,44 518.621,74 610.299,73 6.463.763,89 ŠENTRUPERT 55.636,07 3.229,99 98.732,47 44.002,89 5.732,80 131.469,24 338.803,46 ŠKOCJAN 133.549,96 124.934,80 126.614,24 16.169,30 1.305.300,47 922.772,64 2.629.341,41 ŠKOFJA LOKA 886.881,77 4.883.504,46 6.395.172,57 713.059,07 266.494,77 243.698,00 13.388.810,64 ŠKOFLJICA 130.375,14 830.521,02 113.579,18 1.841.537,57 239.904,83 45.945,27 3.201.863,01 ŠMARJE PRI JELŠAH 174.790,91 2.508.674,72 944.220,93 165.946,00 202.890,11 274.697,41 4.271.220,08 ŠMARJEŠKE TOPLICE 156.203,35 859.569,58 12.018,82 231.871,38 737.647,48 437.885,96 2.435.196,57 38 OBČINA 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SKUPAJ 2013 - 2018 ŠMARTNO OB PAKI 779.293,72 2.796.523,80 506.306,50 90.874,97 75.731,81 92.124,47 4.340.855,27 ŠMARTNO PRI LITIJI 222.337,97 197.875,39 152.975,61 135.569,05 62.775,35 122.340,19 893.873,56 ŠOŠTANJ 1.529.788,17 3.810.106,52 1.019.842,11 308.723,46 192.571,38 250.985,89 7.112.017,53 ŠTORE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 TABOR 15.127,83 26.773,41 119.496,90 7.854,61 426,02 11.189,61 180.868,38 TIŠINA 32.669,76 75.152,87 37.440,60 29.696,93 44.400,60 123.662,94 343.023,70 TOLMIN 319.253,79 530.606,72 637.939,00 420.321,14 367.008,45 978.760,51 3.253.889,61 TRBOVLJE 381.018,24 459.167,01 424.144,64 605.414,78 534.005,71 387.494,23 2.791.244,61 TREBNJE 1.574.522,89 780.527,55 479.057,76 556.356,46 202.384,75 277.035,04 3.869.884,45 TRNOVSKA VAS 0,00 0,00 0,00 0,00 4.741,72 1.607,47 6.349,19 TRZIN 111.451,82 566.842,03 334.130,52 246.704,50 206.722,87 315.348,64 1.781.200,38 TRŽIČ 273.678,55 224.891,04 435.120,82 432.666,96 195.615,70 97.906,72 1.659.879,79 TURNIŠČE 37.997,83 261.304,96 212.524,75 20.026,13 0,00 0,00 531.853,67 VELENJE 4.993.493,90 12.933.347,69 4.099.140,50 971.496,08 753.781,39 729.018,10 24.480.277,66 VELIKA POLANA 81.341,03 2.545.978,70 821.848,52 0,00 0,00 0,00 3.449.168,25 VELIKE LAŠČE 189.723,50 190.101,51 120.782,84 83.104,92 93.885,89 62.567,35 740.166,01 VERŽEJ 65.157,94 439.959,24 854.649,99 171.500,76 16.255,71 9.356,55 1.556.880,19 VIDEM 8.367,13 2.545,71 6.569,30 16.499,37 89.461,65 38.286,90 161.730,06 VIPAVA 101.448,71 140.972,91 68.989,08 30.309,47 57.152,95 350.311,67 749.184,79 VITANJE 27.270,00 13.606,34 21.041,50 0,00 16.581,65 71.251,06 149.750,55 VODICE 143.024,06 79.052,07 79.743,86 70.989,31 83.066,46 84.450,44 540.326,20 VOJNIK 432.184,39 356.358,98 312.538,18 368.439,15 355.927,07 420.920,74 2.246.368,51 VRANSKO 21.100,44 15.146,19 0,00 0,00 16.779,86 0,00 53.026,49 VRHNIKA 311.822,38 534.399,58 367.538,83 386.107,44 285.542,20 343.201,20 2.228.611,63 VUZENICA 69.220,74 47.457,46 10.268,47 111.715,71 557.074,06 1.157.562,77 1.953.299,21 ZAGORJE OB SAVI 205.691,30 249.141,52 272.455,78 120.612,14 246.707,28 78.162,64 1.172.770,66 ZAVRČ 0,00 800,08 2.063,17 4.935,46 6.751,55 22.106,35 36.656,61 ZREČE 79.198,45 17.596,00 30.172,89 25.097,51 30.486,29 102.378,86 284.930,00 ŽALEC 269.535,90 214.209,13 565.476,80 614.083,06 339.998,11 418.678,77 2.421.981,77 ŽELEZNIKI 687.484,89 56.413,43 1.315.525,12 4.769,96 150.317,83 222.769,71 2.437.280,94 ŽETALE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 ŽIRI 336.788,46 31.195,18 25.477,02 16.581,58 78.444,82 99.762,10 588.249,16 ŽIROVNICA 333.015,39 570.543,17 236.326,35 59.355,54 90.487,07 239.757,28 1.529.484,80 ŽUŽEMBERK 120.570,33 264.678,14 1.026.191,65 1.650.849,58 6.111.166,24 3.429.023,36 12.602.479,30 SKUPAJ VSE OBČINE 68.516.144,80 165.525.842,94 141.206.544,51 64.947.230,04 85.768.448,10 80.349.260,17 606.313.470,56 Vir: MF, 2020 9. ANALIZA STANJA ZAJETIJ ZA PITNO VODO Po podatkih DRSV glede vodnih dovoljenj na dan 10. februar 2020, se v RS nahaja 2.423 zajetij pitne vode, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, kar je več kot 40 % 39 povečanje glede na podatke prejšnjega operativnega programa. Poleg zajetij za oskrbo s pitno vodo, se na območju RS nahaja tudi 20.899 zajetij za lastno oskrbo s pitno vodo, kar predstavlja 430 zajetij več, kot je bilo ugotovljeno s predhodnim operativnim programom. Tabela 8: Pregled zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe glede na vrsto zajetja na dan 10. februar 2020 Vrsta zajetja Število zajetij Delež glede na število zajetij (%) Predviden odvzem (m3/leto) Delež glede na dovoljeno količino odvzema (%) drenaža 253 10,44 17.823.606 2,81 drugo 18 0,74 4.728.836 0,75 izvir 1444 59,60 349.508.315 55,16 vodotok 54 2,23 27.620.864 4,36 vrtina / vodnjak 653 26,95 233.886.833 36,91 zadrževalnik 1 0,04 45.000 0,01 skupaj 2423 100,00 633.613.454 100,00 Vir: DRSV 1, 2020 59,60 % vseh zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, je izvir, ki je prav tako najpogostejša vrsta zajetja glede na dovoljeno količino odvzema (55,16 %). Tabela 9: Pregled zajetij za lastno oskrbo s pitno vodo glede na vrsto zajetja na dan 10. februar 2020 Vrsta zajetja Število zajetij Delež glede na število zajetij (%) Dovoljen odvzem (m3/dan) Delež glede na dovoljeni odvzem (%) drenaža 53 0,25 257,68 1,17 drugo 7 0,03 2,50 0,01 izvir 13.168 63,01 15.089,46 68,46 neznano 2 0,01 9,10 0,04 vodotok 53 0,25 256,17 1,16 vodnjak 7.615 36,44 6.425,47 29,15 zadrževalnik 1 0,00 0,00 0,00 skupaj 20.899 100,00 22.040,38 100,00 Vir: DRSV 1, 2020 Izvir je tudi najpogostejša oblika zajetja za lastno oskrbo s pitno vodo (63,01 %) in glede na dovoljeno količino odvzema (68,46 %). Tabela 10: Zajetja, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe glede na občino na dan 10. februar 2020 40 Število zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe Občina Dovoljen odvzem (m3/leto) 38 AJDOVŠČINA 62.739.093 2 APAČE 2.475.128 4 BELTINCI 1.570.000 2 BISTRICA OB SOTLI 75.556 7 BLED 28.286 4 BLOKE 571.036 30 BOHINJ 494.743 18 BOROVNICA 21.544.853 13 BOVEC 1.070.458 3 BRASLOVČE 141.903 17 BREZOVICA 2.847.540 28 BREŽICE 6.087.491 2 CANKOVA 8.515 11 CELJE 6.575.900 1 CERKLJE 25.200 13 CERKLJE NA GORENJSKEM 4.581.336 24 CERKNICA 1.549.119 66 CERKNO 690.136 1 CERKVENJAK 120.000 21 ČRNA NA KOROŠKEM 861.965 4 ČRNOMELJ 102.000 1 DESTRNIK 346.896 3 DIVAČA 6.000 1 DOBREPOLJE 4.563 7 DOBRNA 578.137 30 DOBROVA - POLHOV GRADEC 489.107 2 DOBROVNIK 188.000 9 DOL PRI LJUBLJANI 228.300 3 DOLENJSKE TOPLICE 507.667 8 DOMŽALE 2.910.000 32 DRAVOGRAD 1.201.304 1 DUPLEK 0 29 GORENJA VAS - POLJANE 4.709.438 5 GORJE 2.393.903 2 GORNJA RADGONA 1.305.214 6 GORNJI GRAD 76.775 4 GORNJI PETROVCI 95.891 2 GRAD 119.836 15 GROSUPLJE 1.879.000 13 HAJDINA 12.282.880 43 HOČE - SLIVNICA 314.947 1 HODOŠ 35.000 4 HORJUL 226.000 41 Število zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe Občina Dovoljen odvzem (m3/leto) 45 HRASTNIK 1.785.962 1 HRPELJE - KOZINA 4.100 38 IDRIJA 2.548.221 21 IG 4.246.285 27 ILIRSKA BISTRICA 56.569.808 16 IVANČNA GORICA 3.923.760 9 JESENICE 205.608 1 JEZERSKO 80.000 1 JURŠINCI 3.100 14 KAMNIK 5.238.272 57 KANAL 2.655.183 5 KIDRIČEVO 1.786.719 19 KOBARID 674.868 1 KOBILJE 25.000 31 KOČEVJE 10.864.979 8 KOMEN 10.000 20 KOPER 90.003.000 3 KOSTANJEVICA NA KRKI 194.000 2 KOSTEL 13.150 9 KOZJE 765.359 14 KRANJ 4.276.860 24 KRANJSKA GORA 6.418.659 3 KRIŽEVCI 2.000.000 19 KRŠKO 5.062.012 2 KUZMA 7.500 47 LAŠKO 2.605.324 2 LENART 17.000 2 LENDAVA 2.995.920 41 LITIJA 1.354.326 88 LJUBLJANA 36.092.134 10 LJUBNO 147.300 2 LJUTOMER 473.040 23 LOGATEC 3.796.174 6 LOŠKA DOLINA 466.282 8 LOŠKI POTOK 291.611 6 LOVRENC NA POHORJU 104.000 4 LUČE 94.100 8 LUKOVICA 856.172 4 MAKOLE 37.212 30 MARIBOR 18.987.300 27 MEDVODE 2.691.779 8 MENGEŠ 3.145.000 14 METLIKA 7.020.000 42 Število zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe Občina Dovoljen odvzem (m3/leto) 6 MEŽICA 1.756.000 2 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 1.860.000 3 MIRNA 403.661 18 MISLINJA 2.668.772 12 MOKRONOG-TREBELNO 372.506 9 MORAVČE 461.112 1 MORAVSKE TOPLICE 14.191 3 MOZIRJE 35.676 4 MURSKA SOBOTA 1.419.120 20 MUTA 546.834 3 NAKLO 590.000 17 NAZARJE 13.308.800 54 NOVA GORICA 7.839.649 14 NOVO MESTO 2.371.201 1 OBČINA ZAGORJE OB SAVI 0 1 ODRANCI 5.000 6 OPLOTNICA 102.843 16 ORMOŽ 3.122.062 6 OSILNICA 12.200 2 PODČETRTEK 337.288 18 PODVELKA 24.283 2 POLJČANE 2.845.700 13 POLZELA 1.535.803 22 POSTOJNA 31.077.680 6 PREBOLD 686.717 16 PREDDVOR 11.239.654 8 PREVALJE 213.779 4 PTUJ 1.453.720 1 PUCONCI 23.021 5 RAČE - FRAM 454.800 10 RADEČE 579.150 2 RADENCI 50.282 17 RADLJE OB DRAVI 886.522 19 RADOVLJICA 4.066.571 4 RAVNE NA KOROŠKEM 315.500 3 RIBNICA 2.410.722 18 RIBNICA NA POHORJU 82.864 5 ROGAŠKA SLATINA 290.044 3 ROGAŠOVCI 355.834 4 ROGATEC 99.779 7 RUŠE 1.122.500 19 SELNICA OB DRAVI 5.605.799 6 SEMIČ 427.607 43 Število zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe Občina Dovoljen odvzem (m3/leto) 51 SEVNICA 2.055.066 3 SEŽANA 13.760 27 SLOVENJ GRADEC 1.732.861 78 SLOVENSKA BISTRICA 18.391.302 16 SLOVENSKE KONJICE 2.369.143 18 SODRAŽICA 953.161 2 SOLČAVA 9.000 1 SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH 5.000 1 SVETI JURIJ 5.992 2 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 222.000 2 ŠALOVCI 174.600 2 ŠENČUR 130.000 1 ŠENTILJ 420.000 18 ŠENTJERNEJ 756.864 23 ŠENTJUR 2.686.431 15 ŠENTJUR PRI CELJU 105.590 7 ŠENTRUPERT 473.132 4 ŠKOCJAN 48.100 37 ŠKOFJA LOKA 3.515.988 7 ŠKOFLJICA 804.000 6 ŠMARJE PRI JELŠAH 1.036.483 1 ŠMARTNO OB PAKI 3.469 27 ŠMARTNO PRI LITIJI 1.333.241 23 ŠOŠTANJ 7.514.322 12 ŠTORE 465.229 3 TABOR 441.504 18 TIŠINA 22.868.420 50 TOLMIN 4.820.658 39 TRBOVLJE 3.985.860 6 TREBNJE 9.235 23 TRŽIČ 3.264.637 1 TURNIŠČE 1.734.480 9 VELENJE 1.281.657 2 VELIKA POLANA 121.800 12 VELIKE LAŠČE 945.747 2 VIDEM 882.040 4 VIPAVA 306.000 14 VITANJE 7.407.000 3 VODICE 315.360 18 VOJNIK 4.078.864 9 VRANSKO 359.896 7 VRHNIKA 319.836 17 VUZENICA 102.251 44 Število zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe Občina Dovoljen odvzem (m3/leto) 29 ZAGORJE OB SAVI 3.672.979 7 ZREČE 454.700 23 ŽALEC 1.823.100 63 ŽELEZNIKI 1.040.155 14 ŽIRI 162.960 4 ŽIROVNICA 113.156 2 ŽUŽEMBERK 204.984 Skupaj 633.613.454 Vir: DRSV 1, 2020 Iz tabele 10 je razvidno, da so zajetja za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba in za katera je pridobljeno vodno dovoljenje, v 180 občinah. V navedenih občinah se nahaja najmanj 1 zajetje, pa vse do 88 zajetij, ki se nahajajo v ljubljanski občini. Skupni dovoljen odvzem vode v RS je 633.613.454 m3 na leto. Tabela 11: Zajetja za lastno oskrbo s pitno vodo glede na občino na dan 10. februar 2020 Število zajetij za lastno oskrbo Občina Dovoljen maksimalni odvzem vode (l/s) Dovoljen odvzem (m3/dan) 85 Ajdovščina 1,00 137,05 51 Apače 6,08 34,24 8 Beltinci neopredeljeno 8,55 54 Benedikt neopredeljeno 34,25 23 Bistrica ob Sotli neopredeljeno 33,80 45 Bled neopredeljeno 23,08 21 Bloke neopredeljeno 27,25 123 Bohinj 0,84 308,74 15 Borovnica neopredeljeno 33,14 184 Bovec 3,76 181,36 41 Braslovče 0,01 45,36 2 Brda neopredeljeno 1,35 13 Brezovica neopredeljeno 11,30 54 Brežice 70,50 48,70 241 Cankova 0,02 182,83 105 Celje neopredeljeno 89,12 20 Cerklje na Gorenjskem neopredeljeno 24,70 15 Cerknica neopredeljeno 40,35 276 Cerkno 0,06 266,36 45 Število zajetij za lastno oskrbo Občina Dovoljen maksimalni odvzem vode (l/s) Dovoljen odvzem (m3/dan) 40 Cerkvenjak neopredeljeno 28,66 10 Cirkulane neopredeljeno 4,30 6 Črenšovci neopredeljeno 2,55 222 Črna na Koroškem 1,10 210,74 2 Črnomelj neopredeljeno 3,20 73 Destrnik neopredeljeno 44,52 11 Divača neopredeljeno 12,95 34 Dobje neopredeljeno 23,77 1 Dobrepolje neopredeljeno 0,80 70 Dobrna 0,02 59,77 169 Dobrova-Polhov Gradec neopredeljeno 159,44 4 Dobrovnik neopredeljeno 0,45 25 Dol pri Ljubljani neopredeljeno 19,65 2 Dolenjske Toplice neopredeljeno 1,95 12 Domžale neopredeljeno 5,10 44 Dornava neopredeljeno 29,42 592 Dravograd neopredeljeno 548,94 91 Duplek neopredeljeno 69,07 384 Gorenja vas-Poljane 0,11 378,77 48 Gorišnica neopredeljeno 25,81 14 Gorje neopredeljeno 30,78 789 Gornja Radgona 0,70 426,21 138 Gornji Grad neopredeljeno 128,64 34 Gornji Petrovci 0,03 18,25 246 Grad neopredeljeno 208,23 28 Grosuplje 0,05 174,10 6 Hajdina neopredeljeno 2,55 154 Hoče-Slivnica 0,04 143,87 34 Hodoš neopredeljeno 17,30 12 Horjul neopredeljeno 13,55 126 Hrastnik neopredeljeno 113,35 10 Hrpelje-Kozina neopredeljeno 2,85 375 Idrija neopredeljeno 340,33 9 Ig neopredeljeno 13,06 19 Ilirska Bistrica neopredeljeno 18,59 59 Ivančna Gorica neopredeljeno 124,03 46 Število zajetij za lastno oskrbo Občina Dovoljen maksimalni odvzem vode (l/s) Dovoljen odvzem (m3/dan) 5 Izola neopredeljeno 2,60 86 Jesenice neopredeljeno 139,86 39 Jezersko neopredeljeno 45,52 47 Juršinci neopredeljeno 33,01 217 Kamnik 1,09 794,86 38 Kanal ob Soči 3,50 26,57 22 Kidričevo neopredeljeno 363 57 Kobarid neopredeljeno 56,71 1 Kobilje neopredeljeno 0,00 10 Kočevje 1,30 3,29 3 Komen neopredeljeno 1,30 58 Koper neopredeljeno 24,23 2 Kostanjevica na Krki neopredeljeno 8,70 38 Kostel neopredeljeno 23,80 106 Kozje neopredeljeno 155,28 50 Kranj neopredeljeno 43,86 35 Kranjska Gora 0,50 86,45 29 Križevci 0,46 52,35 118 Krško neopredeljeno 419,66 123 Kungota 0,01 61,76 4 Kuzma neopredeljeno 1,35 758 Laško 0,09 694,69 232 Lenart neopredeljeno 171,72 21 Lendava neopredeljeno 8,95 311 Litija neopredeljeno 379,43 137 Ljubljana 0,03 116,03 149 Ljubno 0,02 116,50 149 Ljutomer neopredeljeno 232,21 1 Log-Dragomer neopredeljeno 0,60 120 Logatec neopredeljeno 117,43 2 Loška dolina neopredeljeno 9,20 10 Loški Potok neopredeljeno 6,25 145 Lovrenc na Pohorju neopredeljeno 127,12 150 Luče neopredeljeno 146,15 96 Lukovica neopredeljeno 113 106 Majšperk neopredeljeno 57,11 47 Število zajetij za lastno oskrbo Občina Dovoljen maksimalni odvzem vode (l/s) Dovoljen odvzem (m3/dan) 3 Makole neopredeljeno 8,04 162 Maribor neopredeljeno 127,98 11 Markovci neopredeljeno 5,92 56 Medvode 0,20 103,48 2 Mengeš neopredeljeno 0,00 77 Mežica neopredeljeno 69,92 10 Miklavž na Dravskem polju neopredeljeno 6,80 1 Miren-Kostanjevica neopredeljeno 0,75 8 Mirna 0,20 25,84 5 Mirna Peč neopredeljeno 4,77 316 Mislinja neopredeljeno 264,67 10 Mokronog-Trebelno 9,50 64,06 27 Moravče neopredeljeno 27,15 338 Moravske Toplice 0,70 237,36 196 Mozirje 0,12 243,53 66 Murska Sobota neopredeljeno 34,75 144 Muta 0,01 118,34 5 Naklo neopredeljeno 9,60 36 Nazarje neopredeljeno 45,90 82 Nova Gorica neopredeljeno 81,69 12 Novo mesto neopredeljeno 11,55 1 Odranci neopredeljeno 0,40 123 Oplotnica neopredeljeno 135,76 450 Ormož neopredeljeno 231,23 9 Osilnica neopredeljeno 8,05 123 Pesnica neopredeljeno 68,67 8 Piran neopredeljeno 5,00 15 Pivka neopredeljeno 23,65 52 Podčetrtek neopredeljeno 50,47 9 Podlehnik neopredeljeno 4,74 315 Podvelka 0,12 224,12 1 Poljčane neopredeljeno 1,11 19 Polzela neopredeljeno 17,95 29 Postojna neopredeljeno 125,73 69 Prebold neopredeljeno 55,53 63 Preddvor 0,02 73,59 48 Število zajetij za lastno oskrbo Občina Dovoljen maksimalni odvzem vode (l/s) Dovoljen odvzem (m3/dan) 248 Prevalje neopredeljeno 220,56 68 Ptuj neopredeljeno 32,57 601 Puconci 0,03 442,70 54 Rače-Fram neopredeljeno 50,34 139 Radeče 0,16 142,62 79 Radenci neopredeljeno 39,70 262 Radlje ob Dravi 0,01 183,88 51 Radovljica 2,60 319,44 378 Ravne na Koroškem 10,01 398,85 17 Razkrižje neopredeljeno 9,20 8 Rečica ob Savinji neopredeljeno 4,90 3 Renče-Vogrsko neopredeljeno 1,75 29 Ribnica neopredeljeno 85,46 151 Ribnica na Pohorju neopredeljeno 107,96 92 Rogaška Slatina neopredeljeno 59,63 221 Rogašovci neopredeljeno 259,52 68 Rogatec neopredeljeno 51,21 90 Ruše neopredeljeno 70,40 239 Selnica ob Dravi 0,05 159,85 2 Semič neopredeljeno 5,15 446 Sevnica neopredeljeno 576,70 4 Sežana neopredeljeno 4,80 702 Slovenj Gradec neopredeljeno 630,70 314 Slovenska Bistrica 0,05 331,11 84 Slovenske Konjice neopredeljeno 63,60 38 Sodražica neopredeljeno 52,76 65 Solčava 0,50 69,94 9 Središče ob Dravi neopredeljeno 4,65 31 Starše neopredeljeno 16,10 1 Straža neopredeljeno 0,00 159 Sveta Ana neopredeljeno 116,14 5 Sveta Trojica v Slovenskih goricah neopredeljeno 23,33 33 Sveti Andraž v Slovenskih goricah neopredeljeno 17,00 4 Sveti Jurij ob Ščavnici 0,37 8,77 3 Sveti Jurij v Slovenskih goricah neopredeljeno 4,29 12 Sveti Tomaž neopredeljeno 9,69 49 Število zajetij za lastno oskrbo Občina Dovoljen maksimalni odvzem vode (l/s) Dovoljen odvzem (m3/dan) 246 Šalovci 0,45 167,72 3 Šempeter-Vrtojba neopredeljeno 3,00 1 Šenčur neopredeljeno 0,60 165 Šentilj neopredeljeno 107,16 6 Šentjernej neopredeljeno 14,50 464 Šentjur 0,05 426,34 2 Šentrupert 5,00 437,00 11 Škocjan neopredeljeno 14,90 290 Škofja Loka 1,91 338,93 3 Škofljica neopredeljeno 1,35 95 Šmarje pri Jelšah neopredeljeno 69,37 5 Šmarješke Toplice neopredeljeno 0,75 15 Šmartno ob Paki neopredeljeno 10,92 171 Šmartno pri Litiji 0,04 194,91 136 Šoštanj 0,10 126,60 55 Štore neopredeljeno 120,67 54 Tabor neopredeljeno 55,09 17 Tišina neopredeljeno 11,40 298 Tolmin neopredeljeno 262,82 88 Trbovlje 20,02 55,12 34 Trebnje 0,20 66,35 60 Trnovska vas neopredeljeno 35,64 119 Tržič neopredeljeno 178,44 2 Turnišče neopredeljeno 0,55 112 Velenje neopredeljeno 98,61 4 Velika Polana neopredeljeno 0,90 29 Velike Lašče neopredeljeno 26,18 9 Veržej neopredeljeno 2,95 29 Videm 8,34 163,02 15 Vipava neopredeljeno 27,57 223 Vitanje 0,75 197,18 8 Vodice neopredeljeno 8,10 165 Vojnik 1,60 220,79 91 Vransko neopredeljeno 77,94 58 Vrhnika neopredeljeno 56,05 189 Vuzenica neopredeljeno 149,22 50 Število zajetij za lastno oskrbo Občina Dovoljen maksimalni odvzem vode (l/s) Dovoljen odvzem (m3/dan) 379 Zagorje ob Savi 0,06 559,36 16 Zavrč neopredeljeno 8,16 170 Zreče 0,12 359,42 131 Žalec neopredeljeno 173,90 206 Železniki 1,30 272,84 50 Žetale neopredeljeno 34,97 211 Žiri 1,50 162,93 9 Žirovnica neopredeljeno 6,65 Vir: DRSV 1, 2020 Iz tabele 11 je razvidno, da se največ zajetij za lastno oskrbo s pitno vodo nahaja v občini Gornja Radgona, in sicer 789. Seštevek največjih dovoljenih dnevnih odvzemov iz zajetij za lastno oskrbo s pitno vodo je v občini Kamnik. 51 10. ANALIZA STANJA LASTNE OSKRBE S PITNO VODO Lastna oskrba s pitno vodo se v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe. Uredba o oskrbi s pitno vodo določa, da mora Občina Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 28. februarja tekočega leta posredovati poročilo o standardih opremljenosti na dan 31. decembra preteklega leta. Sestavni del poročila so tudi podatki o stanju lastne oskrbe s pitno vodo. Občine v IJSVO poročajo podatke za tabelo VOT0 – Stanje oskrbe s pitno vodo v občini, ki se nanašajo na število prebivalcev oskrbovanih s pitno vodo iz javnega vodovoda, število prebivalcev oskrbovanih z lastno oskrbo s pitno vodo, število prebivalcev oskrbovanih na način samooskrbe stavb s kapnico oziroma na druge načine. Ker do roka, podatkov za leto 2018 vse občine niso poročale oziroma so jih poročale pomanjkljivo, je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo več kot 200 pozivov in opravilo približno 100 telefonskih pogovorov, da bi se izboljšala kakovost poročanih podatkov. Do priprave operativnega programa je vseh 212 občin poročalo podatke za tabelo VOT0. Občine so poročale podatke za 2.046.864 oskrbovanih prebivalcev. V RS se glede na poročane podatke z lastno oskrbo s pitno vodo oskrbuje 137.750 prebivalcev, medtem ko se s kapnico oskrbuje 7.784 prebivalcev. Poleg navedenega je 5.986 takšnih prebivalcev, za katere občine niso mogle določiti načina oskrbe zaradi naslednjih razlogov: - pitna voda se jim dovaža s cisternami, - prijavljeni so na naslovu, vendar tam ne živijo, - oskrbujejo se iz lastnega vodnega vira, za katerega ni pridobljeno vodno dovoljenje, - oskrbujejo se iz odjemnega mesta sosednje stavbe. Tabela 12: Pregled lastne oskrbe s pitno vodo in samooskrbe stavb s kapnico – stanje na dan 31. 12. 2018 Občina Število vseh oskrbovanih prebivalcev Število prebivalcev z lastno oskrbo s pitno vodo Število prebivalcev oskrbovanih s kapnico Ajdovščina 19.441 2.168 0 Ankaran 3.152 0 0 Apače 3.573 522 0 Beltinci 8.370 5 0 Benedikt 2.587 225 0 Bistrica ob Sotli 1.421 167 0 Bled 8.164 44 0 Bloke 1.596 7 0 Bohinj 5.022 300 0 Borovnica 4.488 481 1 Bovec 3.154 349 0 Braslovče 5.727 264 0 Brda 5.693 0 12 Brezovica 12.280 7 18 Brežice 23.639 11 0 Cankova 1.833 626 0 Celje 48.959 125 105 Cerklje na Gorenjskem 7.556 120 0 Cerknica 11.491 0 8 Cerkno 4.701 1.752 0 Cerkvenjak 2.052 169 0 Cirkulane 2.359 0 0 52 Občina Število vseh oskrbovanih prebivalcev Število prebivalcev z lastno oskrbo s pitno vodo Število prebivalcev oskrbovanih s kapnico Črenšovci 4.074 0 0 Črna na Koroškem 3.194 806 0 Črnomelj 14.385 0 312 Destrnik 2.615 87 0 Divača 4.065 156 54 Dobje 1.019 225 0 Dobrepolje 3.789 34 0 Dobrna 2.186 279 0 Dobrova-Polhov Gradec 7.638 1.091 0 Dobrovnik 1.334 0 0 Dol pri Ljubljani 6.145 124 30 Dolenjske Toplice 3.557 0 176 Domžale 35.989 128 0 Dornava 2.677 0 0 Dravograd 8.799 4.699 0 Duplek 7.035 432 0 Gorenja vas-Poljane 7.703 3.869 0 Gorišnica 4.008 0 0 Gorje 2.858 35 12 Gornja Radgona 8.519 1.248 0 Gornji Grad 2.471 545 0 Gornji Petrovci 2.047 238 0 Grad 2.165 0 0 Grosuplje 20.294 1.135 0 Hajdina 3.843 0 0 Hoče-Slivnica 11.300 350 0 Hodoš 327 42 0 Horjul 2.915 35 0 Hrastnik 9.306 735 40 Hrpelje-Kozina 4.138 256 0 Idrija 11.688 1.986 0 Ig 7.176 30 51 Ilirska Bistrica 12.864 1.595 0 Ivančna Gorica 16.697 2.596 0 Izola 15.868 0 33 Jesenice 19.454 109 0 Jezersko 649 154 0 Juršinci 2.386 0 0 Kamnik 29.273 4.350 0 Kanal 5.506 174 288 Kidričevo 6.561 0 0 Kobarid 4.245 85 0 Kobilje 571 0 0 Kočevje 15.777 0 1397 53 Občina Število vseh oskrbovanih prebivalcev Število prebivalcev z lastno oskrbo s pitno vodo Število prebivalcev oskrbovanih s kapnico Komen 3.590 0 10 Komenda 6.280 0 0 Koper 50.441 17 128 Kostanjevica na Krki 2.519 16 0 Kostel 658 50 0 Kozje 3.218 540 0 Kranj 55.748 1.953 0 Kranjska Gora 5.246 123 0 Križevci 3.367 153 0 Krško 26.378 2.221 0 Kungota 4.855 243 0 Kuzma 1.579 256 0 Laško 13.277 3.302 10 Lenart 7.200 875 ni podatka Lendava 10.498 0 0 Litija 15.385 2.282 0 Ljubljana 273.317 7.902 450 Ljubno 2.650 864 0 Ljutomer 11.458 512 0 Logatec 13.979 122 1.172 Log-Dragomer 3.752 188 0 Loška dolina 3.731 33 0 Loški Potok 1.843 64 11 Lovrenc na Pohorju 3.075 784 0 Luče 1.528 1.124 0 Lukovica 5.827 1.088 0 Majšperk 4.080 163 0 Makole 2.082 236 0 Maribor 105.752 1.991 0 Markovci 4.099 39 0 Medvode 16.338 1.435 0 Mengeš 7.797 0 0 Metlika 8.373 0 233 Mežica 3.585 314 0 Miklavž na Dravskem polju 6.800 0 0 Miren-Kostanjevica 4.939 0 44 Mirna 2.625 357 3 Mirna Peč 3.046 0 0 Mislinja 4.700 1.601 0 Mokronog-Trebelno 3.127 1.311 27 Moravče 5.451 506 0 Moravske Toplice 4.945 393 0 Mozirje 4.208 1.350 0 Murska Sobota 19.101 276 0 54 Občina Število vseh oskrbovanih prebivalcev Število prebivalcev z lastno oskrbo s pitno vodo Število prebivalcev oskrbovanih s kapnico Muta 3.510 1.004 0 Naklo 5.406 47 0 Nazarje 2.676 240 0 Nova Gorica 31.338 131 676 Novo mesto 36.528 0 0 Odranci 1.666 0 0 Oplotnica 4.226 1.456 0 Ormož 12.239 607 0 Osilnica 402 50 0 Pesnica 7.339 813 0 Piran 17.323 0 0 Pivka 6.245 15 115 Podčetrtek 3.542 239 0 Podlehnik 1.823 37 0 Podvelka 2.437 0 0 Poljčane 4.303 170 0 Polzela 6.159 78 0 Postojna 15.959 270 8 Prebold 4.950 271 0 Preddvor 3.561 448 0 Prevalje 6.737 1.327 0 Ptuj 22.891 0 0 Puconci 6.082 2.031 0 Rače-Fram 7.350 900 0 Radeče 4.357 773 3 Radenci 5.139 783 0 Radlje ob Dravi 6.154 0 0 Radovljica 18.889 100 0 Ravne na Koroškem 11.510 1.791 0 Razkrižje 1.282 0 Rečica ob Savinji 2.322 409 0 Renče-Vogrsko 4.370 0 3 Ribnica 9.284 680 0 Ribnica na Pohorju 1.182 0 0 Rogaška Slatina 11.210 254 0 Rogašovci 3.225 2.101 0 Rogatec 3122 183 0 Ruše 7.278 1.247 0 Selnica ob Dravi 4.628 1.392 ni podatka Semič 3.958 0 21 Sevnica 17.443 2.744 0 Sežana 12.652 145 40 Slovenj Gradec 16.997 3.777 0 Slovenska Bistrica 25.687 564 0 55 Občina Število vseh oskrbovanih prebivalcev Število prebivalcev z lastno oskrbo s pitno vodo Število prebivalcev oskrbovanih s kapnico Slovenske Konjice 14.773 3.143 0 Sodražica 2.274 929 19 Solčava 539 241 0 Središče ob Dravi 2.041 178 0 Starše 4.119 69 0 Straža 3.924 0 99 Sveta Ana 2.271 609 0 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 2.139 389 0 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 1.218 13 0 Sveti Jurij ob Ščavnici 2.946 496 0 Sveti Jurij v Slovenskih goricah 2.117 0 74 Sveti Tomaž 2.106 195 0 Šalovci 1.437 0 0 Šempeter-Vrtojba 6.259 8 0 Šenčur 8.665 0 0 Šentilj 8.385 1.200 0 Šentjernej 7.331 18 10 Šentjur 19.592 3.721 0 Šentrupert 2.906 761 263 Škocjan 3.363 341 18 Škofja Loka 22.991 3.453 0 Škofljica 10.842 0 0 Šmarje pri Jelšah 10.418 476 0 Šmarješke Toplice 3.338 50 33 Šmartno ob Paki 3.331 486 0 Šmartno pri Litiji 5.515 1.821 0 Šoštanj 8.630 572 0 Štore 4.436 845 10 Tabor 1.725 269 0 Tišina 4.119 0 5 Tolmin 11.303 667 0 Trbovlje 16.384 339 51 Trebnje 12.544 208 61 Trnovska vas 1.376 272 0 Trzin 3.823 0 0 Tržič 15.060 2.854 0 Turnišče 3.302 0 0 Velenje 32.912 292 0 Velika Polana 1.407 0 0 Velike Lašče 4.407 307 300 Veržej 1.395 15 0 Videm 5.580 56 0 Vipava 5.625 114 0 Vitanje 2.286 1.481 0 56 Občina Število vseh oskrbovanih prebivalcev Število prebivalcev z lastno oskrbo s pitno vodo Število prebivalcev oskrbovanih s kapnico Vodice 4.909 0 0 Vojnik 9.021 1.208 339 Vransko 2.619 640 0 Vrhnika 15.514 394 293 Vuzenica 2.731 0 0 Zagorje ob Savi 14.662 4.710 0 Zavrč 1.428 56 0 Zreče 6.453 143 0 Žalec 21.652 1.979 5 Železniki 6.854 3.726 0 Žetale 1.314 53 0 Žiri 5.040 1.222 0 Žirovnica 4.535 0 0 Žužemberk 4.782 0 713 Vir: IJSVO, 2021 Poleg navedenih podatkov je iz tabele VOT0 – Stanje oskrbe s pitno vodo v občini za leto 2018 (IJSVO, 2021) razvidno, da je število zasebnih vodovodov v RS, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev ali z zmogljivostjo več kot 10 m3/dan 229. Število prebivalcev oskrbovanih iz zasebnih vodovodov, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev ali z zmogljivostjo več kot 10 m3/dan, je 44.594. 11. ANALIZA STANJA MEDDRŽAVNE IZMENJAVE VODE, NAMENJENE OSKRBI S PITNO VODO Podatki o meddržavni izmenjavi vode, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo za leto 2019, so bili pridobljeni s strani izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki oskrbujejo prebivalce v občinah, ki mejijo na 57 sosednje države. Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi podatkov, ki se vodijo v evidenci izvajalcev gospodarskih javnih služb varstva okolja, k predložitvi podatkov o meddržavni izmenjavi vode, namenjeni oskrbi s pitno vodo, pozvalo 36 izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo. Podatke o izmenjavi vode je posredovalo 7 izvajalcev oskrbe s pitno vodo. Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Izvajalec javne službe Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. je v letu 2019 družbi Irisacqua s.r.l. iz Gorice v Republiki Italiji dobavil 1.474.148 m3 vode, namenjene oskrbi s pitno vodo. Voda je bila odvzeta iz vodovodnega sistema: Vodovodni sistem Italija, ID 1243 (elektronsko sporočilo – Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. z dne 5. 2. 2020). Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. je v letu 2019 uvozilo 32.560 m3 vode, ki je bila dobavljena s strani podjetja AcegasApsAmg iz Trsta v Republiki Italiji. Voda je bila namenjena oskrbi vodovodnega sistema: Vodovodni sistem Brestovica, ID 1383, ki služi kot rezervni vodni vir (elektronsko sporočilo – Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. z dne 4. 2. 2020). Javno podjetje – Azienda Publicca Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l. Javno podjetje – Azienda Publicca Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l. je v letu 2019 uvozilo 890.776 m3 vode, ki je bila dobavljena s strani podjetja Istarski vodovod d.o.o. Buzet iz Republike Hrvaške. Voda je bila namenjena oskrbi vodovodnega sistema: Vodovodni sistem za oskrbo slovenske Istre – Rižanski vodovod, ID 1046 (elektronsko sporočilo - Javno podjetje – Azienda Publicca Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l. z dne 9. 1. 2020). Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. je v letu 2019 izvozil 159.594 m3 vode, ki jo je dobavil podjetju Liburnijske vode d.o.o. iz Republike Hrvaške. Voda je bila odvzeta iz vodovodnega sistema: Vodovodni sistem Ilirska Bistrica, ID 1452 (elektronsko sporočilo – Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. z dne 11. 2. 2020). Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. je v letu 2019 uvozila 135.800 m3 in v Republiko Hrvaško izvozila 2.839 m3 vode. Meddržavna izmenjava vode, namenjena oskrbi s pitno vodo, se je izvajala preko Vodovodnega sistema Jamniki, ID 1057 (elektronsko sporočilo - Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. z dne 11. 2. 2020). OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o. Izvajalec javne službe OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o. je v letu 2019 izvozil 33,0 m3 vode, ki jo je dobavil podjetju Humvio d.o.o. iz Huma na Sotli. Voda je bila odvzeta iz vodovodnega sistema: Vodovodni sistem Poljčane-Rogaška-Rogatec, ID 1818 (elektronsko sporočilo OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o. z dne 10. 1. 2020). Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost 58 Izvajalec javne službe Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost je v letu 2019 uvozil 1.632 m3 vode iz Republike Hrvaške. Voda je bila namenjena oskrbi vodovodnega sistema: Kuželj, ID 1909 (elektronsko sporočilo - Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost z dne 23. 1. 2020). Tabela 13: Meddržavna izmenjava vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, v letu 2019 Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo ID vodovodnega sistema Izvoz vode (m3) Uvoz vode (m3) Vir Meddržavna izmenjava vode z Republiko Italijo Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. 1243 1.474.148 Elektronsko sporočilo z dne 5. 2. 2020 Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. 1383 32.560 Elektronsko sporočilo z dne 4. 2. 2020 Meddržavna izmenjava vode z Republiko Hrvaško Javno podjetje – Azienda Publicca Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l. 1046 890.776 Elektronsko sporočilo z dne 9. 1. 2020 Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. 1452 159.594 Elektronsko sporočilo z dne 11. 2. 2020 Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. 1057 2.839 135.800 Elektronsko sporočilo z dne 11. 2. 2020 OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o. 1818 33 Elektronsko sporočilo z dne 10. 1. 2020 Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost 1909 1.632 Elektronsko sporočilo z dne 23. 1. 2020 Vir: Naveden v tabeli Iz tabele 13 je razvidno, da največ vode v RS uvaža Javno podjetje – Azienda Publicca Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l.. Meddržavna izmenjava vode se izvaja z Republiko Hrvaško. 59 12. ANALIZA UČINKOVITOSTI IN GOSPODARNOSTI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 12.1 GOSPODARNOST V Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je določeno, da ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat). Elaborat med drugim vsebuje tudi primerjavo izvajalca javne službe s povprečjem panoge tiste javne službe, za katero se oblikuje cena, s pomočjo kazalnikov, ki so: pospešena pokritost kratkoročnih obveznosti, gospodarnost poslovanja, povprečna mesečna plača na zaposlenca in ki jih objavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer se za povprečje panoge javne službe oskrbe s pitno vodo šteje dejavnost E36 Zbiranje prečiščevanje in distribucija vode. Izvajalec javne službe mora Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto poslati poročilo, med drugim tudi elaborat. Gospodarnost poslovanja: poslovni prihodki / poslovni odhodki Podatke o gospodarnosti poslovanja je predložilo 72 izvajalcev javne službe, medtem ko ostali izvajalci oskrbe s pitno vodo podatka niso poročali oziroma niso predložili elaborata. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES, 2021) je bilo v posameznem letu 2017, 2018 in 2019 povprečje panoge E36 1,02. Enako velja za povprečje gospodarskih družb. Tabela 14: Podatki o gospodarnosti poslovanja izvajalcev javne službe IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE G O S P O D A R N O S T L E T O P O D A T K A VIR JAVNO PODJETJE - AZIENDA PUBLICA RIŽANSKI VODOVOD KOPER D.O.O. - S.R.L. 0,98 2018 Elaborat o oblikovanju cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo za Občino Piran, Občino Izola, Mestno občino Koper in Občino Ankaran, 2020 JAVNO PODJETJE PRLEKIJA D.O.O. 1,00 2018 Elaborat 2020/2018 o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolje, oskrba s pitno vodo, Občina Apače, Občina Gornja Radgona, Občina Križevci, Občina Ljutomer, Občina Radenci, Občina Razkrižje, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Občina Veržej, 2020 INFRASTRUKTURA BLED D.O.O. 1,08 2017 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo v občini Bled Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Gorje Elektronsko sporočilo - Infrastruktura Bled d.o.o. z dne 6.11.2020 OBČINA BLOKE – REŽIJSKI OBRAT 1,00 2019 Elektronsko sporočilo - Občina Bloke z dne 16.11.2020 60 IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE G O S P O D A R N O S T L E T O P O D A T K A VIR MARIBORSKI VODOVOD JAVNO PODJETJE D.D. 1,01 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Benedikt za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Duplek za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Gornja Radgona za leto 2020, 2020 Elaborat za oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Kungota za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Lenart v Slovenskih goricah za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Maribor za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Pesnica za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Cerkvenjak za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Hoče-Slivnica za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Miklavž na Dravskem polju za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Ruše za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Selnica ob Dravi za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah za leto 2020, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Šentilj za leto 2020, 2020 OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAŠKA SLATINA, D.O.O. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo v občinah Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Poljčane, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, 2020 JAVNO PODJETJE KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, D.O.O. 1,03 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo v občini Borovnica, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo v občini Log-Dragomer, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolje oskrbe s pitno vodo v občini Vrhnika, 2020 61 IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE G O S P O D A R N O S T L E T O P O D A T K A VIR KOMUNALA TOLMIN JAVNO PODJETJE D.O.O. 1,00 2017 Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občine Bovec, 2019 Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občine Kobarid, 2019 Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občine Tolmin, 2019 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, D.O.O. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode občina Braslovče, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode občina Polzela, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode občina Prebold, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode občina Tabor, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode občina Vransko, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode občina Žalec, 2020 VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. 0,98 2019 Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo obračun 2019 občina Brda občina Miren-Kostanjevica Mestna občina Nova Gorica občina Šempeter-Vrtojba občina Renče-Vogrsko, 2020 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE BREZOVICA D.O.O. 1,03 2017 Elaborat o cenah storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2019, 2018 JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA D.O.O. 1,01 2019 Poročilo o oblikovanju cen storitev GJS oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2019 za Mestno občino Ljubljana in občine: Brezovica, Dobrova Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Medvode in Škofljica, 2020 JAVNO PODJETJE KOMUNALA BREŽICE D.O.O. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrba s pitno vodo za leto 2019, 2020 VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, D.O.O. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za poročanje za leto 2019, 2020 JAVNO PODJETJE KOMUNALA CERKNICA D.O.O. CERKNICA 0,99 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrba s pitno vodo obračunska cena za leto 2018, 2019 in predračunska cena za leto 2020 Občina Cerknica, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrba s pitno vodo obračunska cena za leto 2018 in 2019 in predračunska cena za leto 2020 Občina Loška dolina, 2020 62 IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE G O S P O D A R N O S T L E T O P O D A T K A VIR KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v občinah Cirkulane, Cerkvenjak, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Mestna občina Ptuj, Podlehnik, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale, 2019 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK KFT. LENDVA, KOZHASZNU VALLALAT 1,018 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja za javno službo oskrba s pitno vodo, 2019 HYDROVOD D.O.O., DRUŽBA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST 1,00 2019 Elaborat o oblikovanju cene storitve javne službe oskrba s pitno vodo v občini Kostel, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrba s pitno vodo za občine Kočevje, Ribnica Sodražica, 2020 Elaborat o oblikovanju cene storitve javne službe oskrba s pitno vodo v občini Loški Potok, 2020 JAVNO PODJETJE KRAŠKI VODOVOD SEŽANA D.O.O. 1,02 2019 Elaborat o oblikovanju cene oskrbe s pitno vodo v občini Divača, 2020 Elaborat o oblikovanju cene oskrbe s pitno vodo v občini Miren-Kostanjevica, 2020 Elaborat o oblikovanju cene oskrbe s pitno vodo v občini Komen, 2020 Elaborat o oblikovanju cene oskrbe s pitno vodo v občini Sežana, 2020 Elaborat o oblikovanju cene storitev oskrbe s pitno vodo v občini Hrpelje-Kozina, 2020 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE D.O.O. 1,01 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrba s pitno vodo Občina Dobrepolje, Občina Velike Lašče, 2019 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrba s pitno vodo Občina Grosuplje, 2019 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrba s pitno vodo Občina Ivančna Gorica, 2020 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE IZVAJANJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI, D.O.O. 0,98 2018 Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev gospodarskih javnih služb, 2020 KOMUNALA NOVO MESTO D.O.O., JAVNO PODJETJE 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo v občini Dolenjske Toplice, 2020 Elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo v občini Šentjernej, 2020 Elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo v občini Straža, 2020 Elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo v občini Mirna Peč, 2020 Elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo v občini Škocjan, 2020 Elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo v občini Šmarješke Toplice, 2020 Elaborat o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Novo mesto, 2020 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK D.O.O. 1,03 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitve oskrba s pitno vodo (vodarina) v občini Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, 2020 63 IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE G O S P O D A R N O S T L E T O P O D A T K A VIR JAVNO KOMUNALNO PODJETJE DRAVOGRAD D.O.O. 1,00 2019 Elektronsko sporočilo - Javno komunalno podjetje Dravograd d.o.o. z dne 5.11.2020 KOMUNALA RADGONA, JAVNO PODJETJE D.O.O. 1,01 2019 Elektronsko sporočilo - Komunala Radgona d.o.o. z dne 9.11.2020 KOMUNALA JAVNO KOMUNALNO PODJETJE D.O.O. GORNJI GRAD 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo občina Gornji Grad, 2019 KOMUNALA KOMUNALNO PODJETJE IDRIJA D.O.O. 0,99 2017 Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo v občini Idrija, 2019 JP KOMUNALA ILIRSKA BISTRICA D.O.O. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občine Ilirska Bistrica za obdobje 01.01.2019 – 31.12.2019, 2019 JEKO - IN, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O., JESENICE 1,05 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2020 občina Žirovnica, 2020 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2020 občina Jesenice, 2020 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D. 1,02 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe, Dejavnost oskrbe s pitno vodo v občini Kamnik, 2019 OBČINA KANAL OB SOČI – REŽIJSKI OBRAT 1,00 2018 Elektronsko sporočilo - Občina Kanal ob Soči z dne 5.11.2020 KOSTAK, KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE, D.D. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe Dejavnost oskrbe s pitno vodo v občini Kostanjevica na Krki, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe Dejavnost oskrbe s pitno vodo v občini Krško, 2019 KOMUNALA, JAVNO PODJETJE, KRANJSKA GORA, D.O.O. 1,02 2018 Elaborat o oblikovanju cen obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Kranjska gora, 2019 JAVNO PODJETJE KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, D.O.O. 1,01 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrba s pitno vodo v občini Litija in občini Šmartno pri Litiji obračunska cena za leto 2018 in predračunska cena za leto 2020 JAVNO PODJETJE KOMUNALA, D.O.O. MOZIRJE 0,99 2019 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo občina Rečica ob Savinji, 2020 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo občina Ljubno, 2020 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo občina Luče, 2020 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo občina Nazarje, 2020 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo občina Mozirje, 2020 64 IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE G O S P O D A R N O S T L E T O P O D A T K A VIR KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC D.O.O. 1,01 2017 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrba s pitno vodo, 2018 JAVNO PODJETJE KOMUNALA SLOVENJ GRADEC D.O.O. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe za občino Mislinja za leto 2020 oskrba s pitno vodo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 2020 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe - mestna občina Slovenj Gradec za leto 2020 oskrba s pitno vodo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 2020 KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ D.O.O. 1,02 2017 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž za leto 2019, 2018 JAVNO PODJETJE KOVOD POSTOJNA, VODOVOD, KANALIZACIJA, D.O.O., POSTOJNA 1,03 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini Pivka, 2020 Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini Postojna, 2020 VODOVODNA ZADRUGA PREDDVOR, Z.B.O. 1,00 2019 Elaborat oblikovanja cen oskrbe s pitno vodo za leto 2019, 2020 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE LOG D.O.O. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2020 Oskrba s pitno vodo Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini Prevalje, 2019 JAVNO PODJETJE KOMUNALA RADEČE D.O.O. 1,02 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrba s pitno vodo za občino Radeče, 2019 Elektronsko sporočilo - Javno podjetje Komunala Radeče d.o.o. z dne 17. 11. 2020 KOMUNALA RADOVLJICA, JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNO DEJAVNOST, D.O.O. 1,02 2018 Elaborati o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini Radovljica, 2020 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE RAVNE NA KOROŠKEM, D.O.O. 1,01 2019 Elektronsko sporočilo - Javno komunalno podjetje Ravne na Koroškem d.o.o. z dne 11. 11. 2020 JAVNO PODJETJE KOMUNALA D.O.O. SEVNICA 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe v občini Sevnica - oskrba s pitno vodo, 2019 JKP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE D.O.O. SLOVENSKE KONJICE 1,00 2019 Elaborat o oblikovanju cene oskrba s pitno vodo v občini Slovenske Konjice, 2020 JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. 1,00 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne gjs varstva okolja oskrba s pitno vodo v občini Šentjur, 2020 OBČINA TIŠINA – REŽIJSKI OBRAT 1,132 2019 Elektronsko sporočilo - Občina Tišina z dne 20. 11. 2020 JAVNO PODJETJE KOMUNALA TRBOVLJE D.O.O. 1,18 2018 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitve javne službe Oskrba s pitno vodo v občini Trbovlje, 2019 65 IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE G O S P O D A R N O S T L E T O P O D A T K A VIR KOMUNALA TRŽIČ D.O.O. 1,03 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev GJS na področju oskrbe s pitno vodo v Občini Tržič (2018 - 2019 2020), 2019 VODOKOMUNALNI SISTEMI IZGRADNJA IN VZDRŽEVAJE VODOKOMUNALNIH SISTEMOV D.O.O. 0,96 2017 Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v občini Velike Lašče za leto 2019, 2019 KOMUNALA VITANJE, JAVNO PODJETJE D.O.O. 1,03 2017 Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo občina Vitanje, 2019 JAVNO PODJETJE KOMUNALA VODICE, D.O.O. 1,05 2017 Elaborat o oblikovanju cen storitve obvezne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo v občini vodice za leto 2018, 2018 JAVNO PODJETJE KOMUNALA ZAGORJE, D.O.O. 1,01 2018 Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrba s pitno vodo, 2019 OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM – REŽIJSKI OBRAT 1,08 2018 Elektronsko sporočilo - Občina Črna na Koroškem z dne 20. 11. 2020 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE RADLJE OB DRAVI D.O.O. 0,951 2019 Elektronsko sporočilo - Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi d.o.o. z dne 24. 11. 2020 OBČINA LOVRENC NA POHORJU – REŽIJSKI OBRAT 1,04 2019 Elektronsko sporočilo - Občina Lovrenc na Pohorju z dne 24. 11. 2020 KOMUNALA METLIKA JAVNO PODJETJE D.O.O. 1,00 2019 Elektronsko sporočilo - Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. z dne 24. 11. 2020 OBČINA SOLČAVA – REŽIJSKI OBRAT 0,91 2019 Elektronsko sporočilo - Občina Solčava z dne 25. 11. 2020 KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE D.O.O. 0,98 2018 Elektronsko sporočilo - Komunala Slovenska Bistrica podjetje za komunalne in druge storitve d.o.o. z dne 25. 11. 2020 KOMUNALA TREBNJE D.O.O. 1,02 2019 Elektronsko sporočilo - Komunala Trebnje d.o.o. z dne 26. 11. 2020 OBČINA LAŠKO – REŽIJSKI OBRAT 1,06 2018 Elektronsko sporočilo - Občina Laško z dne 25. 11. 2020 KSP HRASTNIK KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE, D.D. 1,00 2019 Elektronsko sporočilo - KSP Hrastnik, Komunalno stanovanjsko podjetje, d.d. z dne 26. 11. 2020 VODOVODNA ZADRUGA SELCE Z.B.O. 1,01 2019 Elektronsko sporočilo - Vodovodne zadruga Selce z.b.o. z dne 26. 11. 2020 JAVNO PODJETJE KOMUNALA ČRNOMELJ D.O.O. 1,00 2019 Elektronsko sporočilo - Javno podjetje Komunala Črnomelj d.o.o. z dne 27. 11. 2020 OBČINA CERKNO – REŽIJSKI OBRAT 0,69 2018 Elektronsko sporočilo - Občina Cerkno z dne 27. 11. 2020 66 IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE G O S P O D A R N O S T L E T O P O D A T K A VIR KOMUNALA KRANJ, JAVNO PODJETJE, D.O.O. 1,03 2018 Elaborat o oblikovanju cene storitve oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Kranj ter občinah Medvode, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko, 2020 OBČINA ŽIRI – REŽIJSKI OBRAT 1,016 2019 Elektronsko sporočilo - Občina Žiri z dne 2. 12. 2020 LOŠKA KOMUNALA, OSKRBA Z VODO IN PLINOM, D.D., ŠKOFJA LOKA 1,00 2018 Elektronsko sporočilo - Loška komunala d.d., Škofja Loka z dne 8. 12. 2020 OBČINA OSILNICA – REŽIJSKI OBRAT 1,019 2018 Elektronsko sporočilo – Občina Osilnica z dne 28. 1. 2021 OBČINA DOBJE – REŽIJSKI OBRAT 1,00 2019 Elektronsko sporočilo - Občina Dobje z dne 9. 2. 2021 OBČINA ŽELEZNIKI – REŽIJSKI OBRAT 0,59 2019 Elektronsko sporočilo – Občina Železniki z dne 17. 3.2021 Vir: naveden v tabeli 12.2 UČINKOVITOST Kazalci, ki se nanašajo na učinkovitost izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo so različni, npr. zaposleni na mio m3 oddane količine vode, zaposleni na 100 km omrežja (Schielein in drugi, 2008), za potrebe operativnega programa pa je predstavljen kazalec, ki se nanaša na število prebivalcev, ki jih oskrbuje posamezen izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Tabela 15: Število prebivalcev v oskrbovanju izvajalca javne službe na dan 31. 12. 2018 Število prebivalcev Izvajalec javne službe 290.561 JAVNO PODJETJE VODOVOD-KANALIZACIJA D.O.O. (SEDAJ IZVAJALEC JAVNO PODJETJE VODOVOD-KANALIZACIJA SNAGA D.O.O.) 166.729 MARIBORSKI VODOVOD JAVNO PODJETJE D.D. 91.820 KOMUNALA KRANJ, JAVNO PODJETJE, D.O.O. 86.784 JAVNO PODJETJE - AZIENDA PUBLICA RIŽANSKI VODOVOD KOPER D.O.O. S.R.L. 70.697 KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D. 61.672 KOMUNALA NOVO MESTO D.O.O., JAVNO PODJETJE 60.943 VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, D.O.O. 57.098 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK D.O.O. 51.359 VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. 47.170 VODOVOD SISTEMA B d.o.o. 43.523 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE IZVAJANJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI, D.O.O. 38.445 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, D.O.O. 67 Število prebivalcev Izvajalec javne službe 35.801 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE D.O.O. 31.686 OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAŠKA SLATINA, D.O.O. 28.724 HYDROVOD D.O.O., DRUŽBA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST 28.215 KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE D.O.O. 25.964 KOSTAK, KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE, D.D. 24.327 JEKO - IN, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O., JESENICE 24.256 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D. 24.132 JAVNO PODJETJE KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, D.O.O. 23.633 JAVNO PODJETJE KRAŠKI VODOVOD SEŽANA D.O.O. 23.067 KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA D.O.O. AJDOVŠČINA 22.268 JAVNO PODJETJE PRLEKIJA D.O.O. 21.943 JAVNO PODJETJE KOMUNALA BREŽICE D.O.O. 21.927 JAVNO PODJETJE KOVOD POSTOJNA, VODOVOD, KANALIZACIJA, D.O.O., POSTOJNA 21.484 EKO-PARK D.O.O. LENDAVA, JAVNO PODJETJE OKO-PARK KFT. LENDVA, KOZHASZNU VALLALAT 19.711 KOMUNALA RADOVLJICA, JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNO DEJAVNOST, D.O.O. 19.538 LOŠKA KOMUNALA, OSKRBA Z VODO IN PLINOM, D.D., ŠKOFJA LOKA 17.398 JAVNO PODJETJE KOMUNALA ČRNOMELJ D.O.O. 16.438 KOMUNALA TOLMIN JAVNO PODJETJE D.O.O. 16.344 JAVNO PODJETJE KOMUNALA SLOVENJ GRADEC D.O.O. 15.816 KOMUNALA TREBNJE D.O.O. 15.406 KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ D.O.O. 15.181 JAVNO PODJETJE KOMUNALA CERKNICA D.O.O. CERKNICA 14.679 JKP ŠENTJUR, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, D.O.O. 14.313 JAVNO PODJETJE KOMUNALA TRBOVLJE D.O.O. 13.604 JAVNO PODJETJE KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, D.O.O. 12.658 KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC D.O.O. 12.206 KOMUNALA TRŽIČ D.O.O. 11.961 JKP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE D.O.O. SLOVENSKE KONJICE 11.144 JP KOMUNALA ILIRSKA BISTRICA D.O.O. 10.865 INFRASTRUKTURA BLED D.O.O. 10.326 JAVNO PODJETJE KOMUNALA D.O.O. SEVNICA 9.953 JAVNO PODJETJE KOMUNALA ZAGORJE, D.O.O. 9.879 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE RADLJE OB DRAVI D.O.O. 9.747 OBČINA LAŠKO 9.641 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE RAVNE NA KOROŠKEM, D.O.O. 9.525 KOMUNALA KOMUNALNO PODJETJE IDRIJA D.O.O. 68 Število prebivalcev Izvajalec javne službe 9.506 JAVNO PODJETJE KOMUNALA, D.O.O. MOZIRJE 8.366 KSP HRASTNIK KOMUNALNO - STANOVANJSKO PODJETJE, D.D. 8.140 KOMUNALA METLIKA JAVNO PODJETJE D.O.O. 7.879 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE BREZOVICA D.O.O. 7.733 KOMUNALA RADGONA, JAVNO PODJETJE D.O.O. 7.095 OBČINA IG 6.821 OBČINA HOČE - SLIVNICA 6.280 OBČINA KOMENDA 6.036 OBČINA DOBROVA-POLHOV GRADEC 5.629 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE LOG D.O.O. 5.246 KOMUNALA, JAVNO PODJETJE, KRANJSKA GORA, D.O.O. 4.915 JAVNO PODJETJE KOMUNALA VODICE, D.O.O. 4.834 OBČINA KANAL OB SOČI 4.661 OBČINA RADENCI (PREJ IZVAJALEC SIM TRGOVSKO IN TURISTIČNO PODJETJE RADENCI D.O.O.) 4.340 OBČINA ZREČE 4.135 OBČINA BOHINJ 4.100 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE DRAVOGRAD D.O.O. 4.074 OBČINA ČRENŠOVCI 4.033 OBČINA RAČE-FRAM 3.834 OBČINA GORENJA VAS-POLJANE 3.818 OBČINA ŽIRI 3.593 VODOKOMUNALNI SISTEMI IZGRADNJA IN VZDRŽEVANJE VODOKOMUNALNIH SISTEMOV D.O.O. 3.461 JAVNO PODJETJE KOMUNALA RADEČE D.O.O. 3.321 KOMUNALA MEŽICA JAVNO KOMUNALNO PODJETJE D.O.O. 3.277 DANA, PROIZVODNJA IN PRODAJA PIJAČ, d.o.o. 3.156 OBČINA ŽELEZNIKI 3.037 OBČINA CERKNO 2.872 OBČINA HORJUL 2.392 OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 2.291 OBČINA LOVRENC NA POHORJU 1.926 KOMUNALA JAVNO KOMUNALNO PODJETJE D.O.O. GORNJI GRAD 1.888 OBČINA TIŠINA 1.800 VODOVODNA ZADRUGA PREDDVOR, Z.B.O. 1.578 OBČINA BLOKE 1.407 OBČINA VELIKA POLANA 940 KOMUNALA VITANJE, JAVNO PODJETJE D.O.O., 794 OBČINA DOBJE 309 OBČINA SOLČAVA 69 Število prebivalcev Izvajalec javne službe 280 VODOVODNA ZADRUGA SELCE Z.B.O. 230 OBČINA OSILNICA 20 PLEST, STORITVE IN TURIZEM D.O.O. Vir: IJSVO, 2021 Iz tabele 15 je razvidno, da devet izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo oskrbuje več kot 50.000 prebivalcev. Izvajalci javno službo izvajajo na večjih območjih poselitve: Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Ptuj, Novo mesto, Celje, Domžale in Nova Gorica. Navedeni izvajalci skupaj oskrbujejo 937.663 prebivalcev, kar znaša skoraj polovico vseh oskrbovanih prebivalcev, ki se oskrbujejo iz javnih vodovodov (49,859 %). Izvajalcev oskrbe s pitno vodo, ki oskrbujejo med 10.000 in 50.000 prebivalcev je 34. Navedeni izvajalci skupaj oskrbujejo 734.153 prebivalcev, kar je 39,038 %. 40 izvajalcev javne službe oskrbuje med 1.000 in 10.000 prebivalcev. Skupno število prebivalcev je 206.219, kar znaša 10,965 % vseh prebivalcev, ki se oskrbujejo iz javnih vodovodov. Ostalih 2.573 prebivalcev (0,136 % vseh prebivalcev) oskrbuje 6 izvajalcev javne službe. 70 13. METODOLOGIJA ZA DOLOČANJE DOPUSTNE RAVNI VODNIH IZGUB Uredba o oskrbi s pitno vodo določa, da mora izvajalec javne službe vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci javnega vodovoda, prav tako pa mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo. Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub. Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub. Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub, določeno v skladu z metodologijo, ki je določena v tem poglavju. Če občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo dopustne ravni vodnih izgub, določene v skladu z metodologijo za določane dopustne ravni vodnih izgub. Metodologija za določanje dopustne ravni vodnih izgub za javne vodovode, ki oskrbujejo 5.000 ali več prebivalcev Tabela 16: Izsek vodne bilance – ILI NEPRODANE KOLIČINE VODE (m3/leto) VODNE IZGUBE (m3/leto) DEJANSKE IZGUBE (m3/leto) NAVIDEZNE IZGUBE (m3/leto) NEOBRAČUNANA PORABA (m3/leto) Dejanske izgube na vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vode (če obstajajo) (m3/leto) Neugotovljena poraba (m3/leto) Neobračunana merjena poraba (vključujoč izvoz vode) (m3/leto) Puščanje na transportnih in razdelilnih vodih (m3/leto) Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih (m3/leto) Nenatančnost meritev (m3/leto) Neobračunana nemerjena poraba (m3/leto) Puščanje na priključkih do merilnega mesta (m3/leto) Vir: Uredba o oskrbi s pitno vodo Neprodana voda je pri upravljanju vodovodnih sistemov pereč problem. Pristop k izbiri ukrepov za zmanjševanje neprodane vode je odvisen od znanja, izkušenosti in finančnih omejitev, ki so specifični za vsakega upravljavca vodovodnih sistemov posebej. Z zmanjšanjem neprodane vode se pridobi večja varnost in zanesljivost obratovanja vodovodnega sistema, ohranja se vrednost infrastrukture vodovodnega sistema, zmanjšajo se stroški obratovanja vodovodnega sistema, poleg tega pa se zagotavlja obratovalna sposobnost vodovodnega sistema (Banovec in drugi, 2013). Z zmanjšanjem neprodane vode se doseže pozitivne vplive na: 71 povečanje razpoložljivih kapacitet vodovodnega sistema, zmanjšanje stroškov investicij v dodatne vodne vire, manjše tveganje za zdravje ljudi zaradi morebitnega vpliva na zdravstveno ustreznost in skladnost vode, nižje stroške človeških in materialnih virov zaradi nenadnih in pogostih intervencijskih posegov, ob pogoju, da je zmanjševanje vodnih izgub povezano tudi s skrbno načrtovano obnovo vodovodnega omrežja, in trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri in s komunalno infrastrukturo (Banovec in drugi, 2013). Iz izseka vodne bilance je razvidno, da se neprodane količine vode delijo na dejanske izgube, navidezne izgube in neobračunano porabo. Kljub temu, da je za uspešno upravljanje vodovodnega sistema potrebno zmanjševati vse segmente neprodane vode, pa se metodologija za določanje dopustne ravni vodnih izgub nanaša le na dejanske izgube. Kazalniki učinkovitosti (Performance Indicators) za obvladovanje dejanskih izgub, ki so razvidni iz priročnika najboljših praks mednarodnega vodnega združenja (IWA) in se uporabljajo za primerjavo učinkovitosti obvladovanja vodnih izgub, so: infrastrukturni indikator vodnih izgub (ILI – infrastructural leakage index) vodne izgube na hišni priključek vodne izgube na km omrežja na dan (gostota priključkov <20 na km omrežja) vodne izgube in dejanske izgube kot % vtoka v sistem (Winarni, 2009). V skladu s priporočili mednarodnega vodnega združenja (IWA) se v RS, kot tudi drugih državah po svetu uporablja kazalnik učinkovitosti ILI, ki je kategoriziran kot kazalnik stopnje 3, tj. indikator, ki zagotavlja največje število natančnih podrobnosti, vendar je še vedno pomemben na najvišjem vodstvenem nivoju. Infrastrukturni indikator vodnih izgub najbolje opisuje učinkovitost obvladovanja dejanskih izgub v vodovodnih sistemih. Z indeksom se meri kako dobro se upravlja (vzdrževanje, popravila in sanacija) z distribucijskim omrežjem za kontrolo dejanskih izgub ob trenutnem operativnem tlaku. Ker se ILI uporablja kot razmerje, in ne enota, je z njim mogoča primerjava med državami, ki uporabljajo različne merske enote (Winarni, 2009). Infrastrukturni indikator vodnih izgub (ILI) je kazalnik učinkovitosti dejanskih ali fizičnih vodnih izgub, ki ga je razvilo mednarodno vodno združenje (IWA) in je bil prvič objavljen leta 1999 (Taylor, 2008). CARL (Current Annual Real Losses – trenutne letne dejanske izgube) ILI = UARL (Unavoidable Annual Real Losses – neizogibne letne dejanske izgube) CARL se določi z meritvijo ali oceno na vodovodnem sistemu. UARL (l/dan) = (18 x Lm + 0.8 x Nc + 25 x Lp) x P V skladu s formulo je UARL odvisen od naslednjih parametrov: dolžine javnega vodovodnega omrežja v km (Lm), števila priključkov (Nc), celotne dolžine priključkov na javni vodovod v km (Lp), povprečnega operativnega tlaka v m (P). Štirje ključni dejavniki, ki vplivajo na dejanske vodne izgube v distribucijskih sistemih so: hitrost in kakovost popravil, upravljanje cevovodov in objektov – obnova vodovodnega omrežja, aktivno ugotavljanje mest puščanj, upravljanje s tlakom (Taylor, 2008). Tabela 17: Mednarodne kategorije učinkovitosti izgub (LPC) 72 ILI razpon za države z visokim dohodkom* Kategorija učinkovitosti izgub (LPC) Splošen opis LPC < 1,5 A1 Nadaljnje zmanjševanje izgub je lahko neekonomično, razen če ne pride do pomanjkanja vode. Potrebna je natančna analiza za določitev stroškovno učinkovitih izboljšav. 1,5 do < 2 A2 2 do < 3 B1 Potencial za izrazite izboljšave skozi upravljanje s tlakom, boljše aktivno upravljanje izgub in boljše vzdrževanje omrežja. 3 do < 4 B2 4 do < 6 C1 Slabo beleženje izgub, ki je sprejemljivo le, če je vode v izobilju in je poceni. Celo takrat je potrebno analizirati raven in naravo izgub ter okrepiti napore za zmanjšanje izgub. 6 do < 8 C2 8 do < 12 D1 Zelo neučinkovita raba virov. Nujna in prednostna naloga je priprava programov za zmanjšanje izgub. 12 ali več D2 *Klasifikacija Svetovne banke, 2021 Vir: Lambert, 2020 Priporočeni so tudi ukrepi (Lambert, 2020) za vsak LPC razpon. Tako je za LPC A predvideno: - raziskati možnosti upravljanja tlaka, - raziskati hitrost in kakovost popravil, - preveriti pogostost ekonomskih posegov, - uvesti/izboljšati aktivno ugotavljanje mest puščanj in - oceniti stopnjo ekonomskih izgub. Za LPC B je poleg ukrepov za LPC A priporočeno tudi: - opredeliti možnosti za boljše vzdrževanje, pregledati pogostost lomov in – pregledati politiko upravljanja sredstev. Metodologija za določanje dopustne ravni vodnih izgub za javne vodovode, ki oskrbujejo manj kot 5.000 prebivalcev Iz literature, ki obravnava infrastrukturni indikator vodnih izgub (ILI), izhaja, da je ta manj primeren kazalnik učinkovitosti obvladovanja vodnih izgub za javne vodovode, ki oskrbujejo manj kot 5.000 prebivalcev, zato se za določitev dopustne ravni vodnih izgub uporabi % načrpane vode. Tabela 18: Izsek vodne bilance – % načrpane vode NEPRODANE KOLIČINE VODE (m3/leto) VODNE IZGUBE (m3/leto) DEJANSKE IZGUBE (m3/leto) NAVIDEZNE IZGUBE (m3/leto) NEOBRAČUNANA PORABA (m3/leto) Dejanske izgube na vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vode (če obstajajo) (m3/leto) Neugotovljena poraba (m3/leto) Neobračunana merjena poraba (vključujoč izvoz vode) (m3/leto) Puščanje na transportnih in razdelilnih vodih (m3/leto) Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih (m3/leto) Nenatančnost meritev (m3/leto) Neobračunana nemerjena poraba (m3/leto) Puščanje na priključkih do merilnega mesta (m3/leto) Vir: Uredba o oskrbi s pitno vodo 73 14. CILJI, UKREPI, ROKI ZA IZVEDBO, OCENA STROŠKOV IN NOSILCI UKREPOV 14.1 VARSTVO ZAJETIJ ZA PITNO VODO PRED ONESNAŽENJEM Vire pitne vode v RS predstavljajo predvsem podzemna vodna telesa, ki jih je 21, in površinska vodna telesa, ki jih je 155. Po ocenah ministrstva se okoli 97 odstotkov prebivalcev v okviru oskrbe s pitno vodo in lastne oskrbe s pitno vodo, z le-to oskrbuje iz podzemnih vodnih teles, 3 odstotki pa iz površinskih vodnih teles. Voda, namenjena oskrbi s pitno vodo ali lastni oskrbi s pitno vodo, se odvzema na zajetjih (na primer v obliki izvira, črpalne vrtine, površinskega zajetja), na katerih ima občina ali posameznik vodno pravico (RS, 2019). CILJ Zajetja, ki so namenjena oskrbi s pitno vodo so zavarovana pred onesnaženjem. UKREPI Ukrep 1: Določitev vodovarstvenih območij (VVO) za vsa vodna telesa, ki se uporabljajo za odvzem ali so namenjena za oskrbo s pitno vodo. Zakon o vodah določa, da vlada določi vodovarstveno območje, s katerim zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino. Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja. V aktu, s katerim se določi vodovarstveno območje se določi zlasti: 1. meje vodovarstvenega območja, 2. meje notranjih območij, 3. ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem območju in posameznih notranjih območjih (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni režim), 4. vrsta rabe vodnega telesa,5. navedbo lokalne skupnosti, če je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, 6. nadzor nad izvajanjem predpisanega režima. Vodovarstveno območje se prikaže v načrtu upravljanja z vodami. Na podlagi Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja se vodovarstveno območje zaradi različnih stopenj varovanja lahko deli na notranja območja, in sicer na: 1. širše območje, na katerem se izvaja varovanje z blažjim vodovarstvenim režimom, 2. ožje območje, na katerem se izvaja varovanje s strogim vodovarstvenim režimo, in 3. najožje območje, na katerem se izvaja varovanje z najstrožjim vodovarstvenim režimom. Tabela 19: Pokritost zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, z vodovarstvenimi območji na dan 9. 7. 2021 Število zajetij Dovoljen letni odvzem (m3/leto) Zajetja z veljavnim vodnim dovoljenjem ne glede na VVO 1791 0 do 24.300.000 Zajetja, ki se nahajajo na občinskih VVO 705 0 do 7.000.000 Zajetja, ki se nahajajo na državnih VVO 309 0 do 24.300.000 Zajetja, ki se nahajajo na vreličnih VVO 0 / Vir: DRSV 1, 2021; DRSV 2, 2021 74 Iz tabele 19 je razvidno, da je za 309 zajetij, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, izdana ena od uredb o vodovarstvenih območjih, kar glede na skupno število zajetij z veljavnim vodnim dovoljenjem predstavlja 17 %. V tabeli ni upoštevanih 724 zajetij za oskrbo s pitno vodo, katerim je veljavnost vodnega dovoljenja potekla konec leta 2020 in upravni postopek za izdajo vodnega dovoljenja še ni zaključen. Tabela 20: Izdane uredbe o vodovarstvenih območjih po letih Leto Število osnovnih uredb Število sprememb uredb 2006 - 2015 11 19 2016 2 1 2017 / / 2018 / 1 2019 / / 2020 2 2 2021 / / Vir: Uradni list RS, 2021 Iz tabele 20 je razvidno, da je bilo v skoraj šestnajstih letih izdanih 15 uredb o vodovarstvenih območjih in 23 njihovih sprememb. Večina uredb je bila izdana med leti 2006 in 2015, v kasnejših letih pa je bila v povprečju izdana manj kot ena osnovna uredba na leto. Tabela 21: Zajetja z veljavnim vodnim dovoljenjem, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, z izdelanimi strokovnimi podlagami za pripravo akta o zavarovanju na dan 9. 7. 2021 Število Zajetja za oskrbo s pitno vodo z veljavnim vodnim dovoljenjem 1791 Zajetja za oskrbo s pitno vodo, za katera so izdelane strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju / uredba še ni izdana 554 Zajetja, ki se nahajajo na državnih VVO 309 Razlika 928 Vir: DRSV 1, 2021; DRSV 2; 2021; DRSV 3, 2021 Iz tabele 21 izhaja, da za 928 zajetij z veljavnim vodnim dovoljenjem, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju niso izdelane. Strokovne podlage, ne pa tudi uredbe o vodovarstvenih območjih, so izdelane za več kot 550 zajetij. Tabela 22: Zajetja ne glede na veljavno vodno dovoljenje, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, z izdelanimi strokovnimi podlagami za pripravo akta o zavarovanju na dan 9. 7. 2021 Število Zajetja za oskrbo s pitno vodo ne glede na veljavnost vodnega dovoljenja 2515 Zajetja za oskrbo s pitno vodo, za katera so izdelane strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju / uredba še ni izdana 756 Zajetja, ki se nahajajo na državnih VVO 471 75 Razlika 1288 Vir: DRSV 1, 2021; DRSV 2, 2021; DRSV 3, 2021 Iz tabele 22 je razvidno, da za 1288 zajetij z veljavnimi ali neveljavnim vodnim dovoljenjem, iz katerih se oskrba s pitno vodo izvaja v okviru gospodarske javne službe, strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju niso izdelane. Strokovne podlage, ne pa tudi uredbe o vodovarstvenih območjih, so izdelane za več kot 750 zajetij z veljavnim ali neveljavnim vodnim dovoljenjem. Ukrep 2: Sanirajo se 3 potencialno onesnažena območja, ki se nahajajo na območju zajetja znotraj vodovarstvenih območij. Definicija pojma potencialno onesnaženo območje se med evropskimi državami razlikuje. V nekaterih državah, kot npr. v Belgiji, Franciji in na Nizozemskem, so potencialno onesnažena območja opredeljena kot območja, kjer so bile zaznane oziroma so se izvajale dejavnosti, ki onesnažujejo tla oziroma podtalnico. V drugih državah, kot npr. v Avstriji, na Madžarskem in Norveškem, pa so kriteriji kompleksnejši, za opredelitev potencialno onesnaženega območja pa je potrebnih več podatkov (Lampič in drugi, 2021). V Sloveniji ustrezne celovite opredelitve potencialno onesnaženega območja še nimamo, kar posledično ovira tudi nadaljnje korake pri reševanju celovite problematike onesnaženih območij v Sloveniji (Državni svet RS v Lampič in drugi, 2021), V bazi potencialno onesnaženih območij (POO, 2021) je zajetih 532 potencialno onesnaženih območij, od tega 124 na vodovarstvenih območjih (državnih in občinskih). Tabela 23: Potencialno onesnažena območja na vodovarstvenih območjih po glavnem viru onesnaženja Glavni vir onesnaženja Število Odlaganje in nasipanje različnih odpadkov in materialov 33 Industrija 23 Rudarjenje, pridobivanje mineralnih surovin 33 Kmetijstvo 14 Skladiščenje 4 Storitev 7 Obramba, zaščita in reševanje 4 Infrastruktura 1 Drugo 5 Skupaj 124 Vir: POO, 2021 Iz tabele 23 je razvidno, da sta glavna vira onesnaženja na vodovarstvenih območjih odlaganje in nasipanje različnih odpadkov in materialov ter rudarjenje, pridobivanje mineralnih surovin. Tabela 24: Potencialno onesnažena območja na najožjih vodovarstvenih območjih na državni ravni po statistični regiji, glavnem viru onesnaženja in površini Statistična regija / glavni vir onesnaženja Število na območju zajetja / ha Število na VVO I / ha Osrednjeslovenska 3 / 15,54 4 / 50,35 Odlaganje in nasipanje različnih odpadkov in materialov 1 / 15,52* 1 / 47,24 76 Rudarjenje, pridobivanje mineralnih surovin 2 / 0,01* 2 / 1,31 Storitev 1 / 1,8 Podravska 5 / 13,26 Industrija 1 / 7,3 Kmetijstvo 2 / 1,68 Rudarjenje, pridobivanje mineralnih surovin 2 / 4,28 Pomurska 1 / 0,78 Rudarjenje, pridobivanje mineralnih surovin 1 / 0,78 Savinjska 1 / 0,13 Industrija 1 / 0,13 * razdeljena površina zaradi zaokroževanja decimalnih števil ni enaka skupni površini Vir: POO, 2021 Iz tabele 24 je razvidno, da se vsa tri potencialno onesnažena območja na območju zajetja znotraj vodovarstvenih območij nahajajo v Osrednjeslovenski regiji, njihova skupna površina pa znaša 15,54 ha. OCENA STROŠKOV UKREPOV Strošek ukrepa 1: Upoštevati je potrebno strošek izdelave strokovnih podlag za pripravo akta o zavarovanju, medtem ko se uredbe o vodovarstvenih območjih pripravljajo v okviru rednega dela Ministrstva za okolje in prostor, zato stroški v tem delu niso predvideni. Iz podatkov je razvidno, da obstaja 1288 potencialnih zajetij za oskrbo s pitno vodo, za katera strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju še niso izdelane, kar predstavlja približno polovico vseh zajetij. Glede na podatke o izdanih uredbah o vodovarstvenih območjih, pripravljenih strokovnih podlagah za pripravo akta o zavarovanju in njim pripadajočih zajetij je bilo ocenjeno, da se z eno strokovno podlago za pripravo akta o zavarovanju pokrije približno 30 zajetij. Iz navedenega sledi, da je potrebno pripraviti še približno 43 strokovnih podlag. Strošek izdelave ene strokovne podlage se predvidi glede na program dela Geološkega zavoda Slovenije za leta 2018/2019 in 2020/2021, v zvezi s strokovnimi nalogami za vodovarstvena območja (MOP, 2018, 2020) ter znaša med 10.000 EUR in 40.000 EUR. Skupni strošek ukrepa znaša med 430.000 EUR in 1.720.000 EUR in se ga oceni na 1.500.000 EUR. Strošek ukrepa 2: Glede na podatke o stroških izvedenih sanacij onesnaženih območij znaša sanacija enega hektarja 1.250.000 EUR. Za sanacijo 3 potencialno onesnaženih območij s površino 15,54 ha, ki se nahajajo na območju zajetja znotraj vodovarstvenih območij, se predvidi 19.500.000 EUR. Pri tem ni bilo upoštevano, da stroški sanacije bremenijo povzročitelja, v kolikor je ta znan. ROK ZA IZVEDBO Rok za izvedbo je do konca leta 2027. NOSILCI UKREPOV Nosilec ukrepa 1: MOP in Geološki zavod Slovenije Nosilec ukrepa 2: MOP, Občine in inšpekcijske službe 14.2 MONITORING KAKOVOSTI PODZEMNE VODE OZIROMA POVRŠINSKE VODE, KI SE UPORABLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO Monitoring kakovosti podzemne vode oziroma površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo je namenjen oceni stanja podzemnih in površinskih voda. Stanje površinskih voda se v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda in Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda ugotavlja na podlagi rezultatov monitoringa kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda. Stanje 77 podzemnih voda pa se v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda in Pravilnikom o monitoringu podzemnih voda ugotavlja na podlagi rezultatov monitoringa kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda. Uredba o stanju površinskih voda glede monitoringa kakovosti površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo, določa, da se v program operativnega monitoringa vključijo vodna telesa ali njihovi deli, kjer se površinska voda odvzema za oskrbo s pitno vodo in v povprečju zagotavljajo več kot 100 m3 vode na dan. Vodno telo ali del vodnega telesa površinske vode, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo, je ustrezne kakovosti če: - ima dobro kemijsko stanje, - rezultati monitoringa za nobeno od snovi, ki se odvajajo v površinsko vodo v pomembnih količinah in bi lahko vplivale na stanje tega vodnega telesa ter se v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, spremljajo zaradi ugotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode, ne izkazujejo poslabšanja glede na rezultate predhodnega leta, - rezultati monitoringa za snovi iz prejšnjega odstavka izkazujejo, da bo voda po uporabljenem postopku obdelave ustrezala zahtevam predpisa, ki ureja pitno vodo. Operativni monitoring se v skladu s Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda izvaja skozi celotno obdobje veljavnosti načrtov upravljanja voda za vsa vodna telesa površinske vode, za katera velja da: - je bilo na podlagi analize vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih voda ali rezultatov nadzornega monitoringa ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev, - se izvajajo ukrepi zaradi doseganja dobrega stanja površinskih voda ali ukrepi, da se prepreči poslabšanje stanja površinskih voda, in - ne dosegajo dobrega stanja. Operativni monitoring se izvaja tudi na območjih s posebnimi zahtevami, kamor spada vodno telo ali njegov del, kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo. Za ta vodna telesa je predpisana pogostost monitoringa (od 4-krat do 12-krat letno), ki je odvisna od števila oskrbovanih prebivalcev. Monitoring stanja vodnih teles površinskih voda se izvaja na podlagi programa monitoringa, ki ga pripravi ARSO. Uredba o stanju podzemnih voda določa, da se kemijsko stanje podzemnih voda ugotavlja na podlagi rezultatov monitoringa stanja podzemne vode in ugotavljanja drugih pogojev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja podzemnih voda po merilih: - preseganja standardov kakovosti in vrednosti praga, - učinkov vdora slane vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode, - koncentracije onesnaževal, ki povzročajo poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode in škodljivo vplivajo na vodne ter kopenske ekosisteme, ki so od njih neposredno odvisni. Dobro kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je stanje, pri katerem: a) je kemijska sestava podzemne vode taka, da na nobenem merilnem mestu letna aritmetična srednja vrednost parametrov podzemne vode ne presega vrednosti standardov kakovosti in vrednosti praga, b) koncentracije onesnaževal: - ne izkazujejo vdorov morske vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode, - ne preprečujejo doseganja okoljskih ciljev za površinske vode, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode ali - ne povzročajo pomembnega in značilnega poslabšanja ekološkega ali kemijskega stanja površinskih voda, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode, in - ne povzročajo pomembnih in značilnih poškodb vodnih ter kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od podzemne vode, ter c) spremembe v električni prevodnosti ne izkazujejo vdorov morske vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode. Vodno telo podzemne vode ima, ne glede na prej navedeno, dobro kemijsko stanje tudi, če je vrednost za standard kakovosti podzemne vode ali vrednost praga sicer presežena na enem ali več merilnih mestih, vendar ustrezna preiskava, izvedena v skladu s predpisi potrjuje, da: - koncentracije onesnaževal, ki presegajo standarde kakovosti podzemne vode ali vrednosti praga, znatno ne ogrožajo okolja, pri čemer se tudi upošteva, če je to potrebno, v kolikšnem obsegu je vodno telo podzemne vode prizadeto, - je s skladu s predpisanim postopkom ugotovljeno, da so izpolnjeni drugi pogoji za dobro kemijsko stanje podzemne vode iz prejšnjega stavka, - je preprečeno poslabšanje kakovosti vodnih teles podzemne vode, ki so pomembna za odvzem pitne vode, ter se s tem zmanjša stopnja čiščenja za pripravo pitne vode in - onesnaženje znatno ne poslabšuje zmožnosti vodnega telesa ali drugih teles v skupini teles podzemne vode, da se uporabljajo za človekove dejavnosti. Monitoring stanja podzemnih voda se izvaja za vsa vodna telesa podzemne vode, določena s predpisom, ki ureja določitev vodnih teles podzemnih voda, in ne ločuje med vodnimi telesi, iz katerih se izvaja oskrba s pitno vodo. 78 V skladu s Pravilnikom o monitoringu podzemnih voda sta monitoringa kemijskega stanja nadzorni in operativni. Nadzorni monitoring kemijskega stanja se izvaja eno leto na vsakem merilnem mestu v obdobju veljavnosti načrta upravljanja voda, tako da je na podlagi ugotovitev monitoringa mogoče: dopolniti in ovrednotiti dosedanji prikaz vpliva človekovega delovanja na stanje podzemnih voda, ugotavljati dolgoročne naravne spremembe in dolgoročne spremembe, ki so posledica človekovih dejavnosti, in - načrtovati pripravo naslednjega programa monitoringa stanja podzemnih voda. Operativni monitoring kemijskega stanja se izvaja v celotnem obdobju veljavnosti načrta upravljanja voda, tako da je na podlagi ugotovitev monitoringa mogoče: - ugotavljati kemijsko stanje vodnih teles ali skupin vodnih teles podzemnih voda, za katere obstaja tveganje, da ne bodo dosegle ciljev za podzemne vode v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in - ugotavljati pomembne in stalno naraščajoče trende onesnaževanja, ki so posledica človekovih dejavnosti. Meritve monitoringa kemijskega stanja se izvajajo za: - fizikalno-kemijske parametre: pH, raztopljeni kisik, električno prevodnost in amonij, - parametre kemijskega stanja, določene s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, in - druge parametre, pomembne za ugotavljanje naravnih sprememb kakovosti podzemne vode in sprememb, ki so posledica človekovih dejavnosti. Pogostost izvajanja meritev monitoringa kemijskega stanja se določi tako, da se zaznajo vplivi pomembnih obremenitev in da so rezultati meritev značilni za kemijsko stanje podzemnih voda v celotnem obdobju posameznega hidrološkega leta, pri čemer se: - nadzorni monitoring kemijskega stanja izvaja najmanj eno leto v šestletnem obdobju, tako da se meritve izvajajo v enakomernih presledkih najmanj dvakrat v letu; - operativni monitoring kemijskega stanja izvaja v celotnem obdobju veljavnosti načrta upravljanja voda dovolj pogosto, da se zaznajo vplivi pomembnih obremenitev, najmanj pa dvakrat letno. Pogostost izvajanja meritev monitoringa kemijskega stanja se določi v programu monitoringa podzemnih voda. Iz kratkega poročila o kemijskem stanju podzemne vode v Sloveniji za leto 2020 (ARSO, 2021) izhaja, da je v letu 2020 je potekal nadzorni monitoring, ki se izvaja enkrat v okviru šestletnega Načrta upravljanja voda. Kakovost podzemne vode se je spremljala na vseh 21 vodnih telesih. Rezultati monitoringa kemijskega stanja podzemne vode so pokazali, tako kot tudi v preteklih letih, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je podzemna voda v vodnih telesih s prevladujočo razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije, in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo. Slabo kemijsko stanje je bilo določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino, kjer je podzemna voda prekomerno obremenjena z nitrati, na Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetilatrazinom. Na nekaterih vodnih telesih je bila občasno ugotovljena tudi lokalna obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki. Iz Načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016 - 2021 (MOP 1, 2016) in Načrta upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016 - 2021 (MOP 2, 2016) izhaja, da so vse površinske vode (Soča, Ljubija, Hudinja, Bistrica, Podresnik, Markov izvir – pritok Kobilščice in Kolpa), ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo in za katere se glede na količino odvzete vode izvaja operativni monitoring, skladne z zahtevami, ki se nanašajo na fizikalno-kemijske parametre. CILJ Monitoring kakovosti podzemne oziroma površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo, se izvaja na ustreznih merilnih mestih, v ustreznem časovnem intervalu in s parametri, ki zagotavljajo zanesljivo oceno stanja podzemnih oziroma površinskih voda. UKREP V okviru Načrta upravljanja voda se za naslednje šestletno obdobje izdela prikaz merilnih mest, opiše časovne intervale izvajanja monitoringov in parametre. V okviru priprave Načrta upravljanja voda se podrobno pregledajo vse dejavnosti, ki lahko pri svojem delovanju škodljivo vplivajo na vode, oceni obseg tega vpliva, stanje površinskih in podzemnih voda, 79 pregleda, kakšni ukrepi in režimi se že izvajajo ter oceni verjetnost, da bodo cilji za vode v naslednjem obdobju doseženi. Na podlagi izvedenih ocen se ugotovi, ali je treba določiti dodatne ukrepe ali strožje režime za varstvo voda, ter oceni finančne posledice ukrepov za posamezno šestletno upravljavsko obdobje (MOP, 2021). Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda določa, da mora Načrt upravljanja voda med drugim vključevati tudi poglavje o opisu monitoringa vodnih teles površinskih in podzemnih voda. Načrt upravljanja voda mora vključevati opis monitoringa vodnih teles površinskih voda, ki se pripravi ločeno za ekološko in kemijsko stanje, zlasti pa opis nadzornega monitoringa vodnih teles površinskih voda, operativnega monitoringa vodnih teles površinskih voda in preiskovalnega monitoringa vodnih teles površinskih voda, če je ta vzpostavljen. Načrt upravljanja voda mora vključevati tudi opis monitoringa vodnih teles podzemnih voda, ki se pripravi ločeno za kemijsko in količinsko stanje, zlasti pa opis nadzornega monitoringa vodnih teles podzemnih voda in operativnega monitoringa vodnih teles podzemnih voda. Opis monitoringa vodnih teles površinskih voda med drugim vključuje prikaz mreže merilnih mest, opis elementov kakovosti, opis pogostosti za nadzorni in operativni monitoring površinskih voda in prikaz ekološkega in kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda. Opis monitoringa mora vključevati tudi opis merilnih mrež in rezultatov monitoringa vodnih teles površinskih voda ali njihovih delov na območjih s posebnimi zahtevami (kamor spadajo tudi površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo) v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda. Opis monitoringa vodnih teles podzemnih voda med drugim vključuje prikaz mreže merilnih mest, opis elementov kakovosti in pogostosti za nadzorni in operativni monitoring ter prikaz količinskega in kemijskega stanja vodnih teles podzemnih voda. Cilji načrta upravljanja voda so okoljski cilji, ki zajemajo cilje v zvezi z varstvom voda, in cilji v zvezi z urejanjem in rabo voda. Okoljski cilji morajo biti oblikovani na podlagi standardov kakovosti okolja tako, da se zagotovi zlasti preprečitev poslabšanja stanja in doseganje dobrega stanja vseh vodnih teles. OCENA STROŠKOV UKREPA Analiza monitoringa bo pripravljena v sklopu priprave Načrta upravljanja voda v okviru rednega dela Ministrstva za okolje in prostor ter sodelujočih organov, zato stroški niso predvideni. ROK ZA IZVEDBO Rok za izvedbo je do konca leta 2021. NOSILCI UKREPA MOP in ARSO 14.3 ZMANJŠANJE VODNIH IZGUB V JAVNIH VODOVODIH Po podatkih Statističnega urada RS (SURS, 2021) se je v javnem vodovodnem omrežju v letu 2019 izgubilo 47,8 mio m3 oziroma 28 % načrpane vode. Vodnim izgubam (dejanskim in navideznim) oziroma metodi ocenjevanja infrastrukturnega indikatorja vodnih izgub (ILI) je potrebno nameniti posebno pozornost tudi zaradi sprejete Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev), ki daje temu problemu velik poudarek. CILJ Javni vodovodi, ki oskrbujejo 5.000 ali več prebivalcev imajo infrastrukturni indikator vodnih izgub (ILI) manjši ali enak 1,5. 80 Javni vodovodi, ki oskrbujejo manj kot 5.000 prebivalcev imajo vodne izgube manjše ali enake 20% načrpane vode. UKREPI Ukrep 1: Vključitev stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo, le do dopustne ravni vodnih izgub. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da je vodarina tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe. V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine: neposredne stroške materiala in storitev, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške, splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, druge poslovne odhodke in donos iz 16. točke 2. člena te uredbe. Podlaga za izvedbo ukrepa je podana v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Ukrep se ni izvajal, saj je uredba, ki je začela veljati 1. januarja 2013, s prehodno določbo podaljšala začetek uporabe na 1. januarja 2018, nato pa je bil začetek izvajanja ukrepa s prehodnimi določbami še dvakrat podaljšan. Namen ukrepa je spodbuditi občine, ki so lastnice javne infrastrukture, in izvajalce javne službe, da zavzeto pristopijo k zmanjševanju vodnih izgub in da vsega bremena ne nosijo uporabniki, ki na zmanjševanje vodnih izgub ne morejo vplivati. Dopustna raven vodnih izgub za namen vključitve stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo za javne vodovode, ki oskrbujejo 5.000 ali več prebivalcev Pri pripravi dopustne ravni vodnih izgub za namen vključitve stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo je bilo upoštevano, da se vodnih izgub ne da občutno zmanjšati v kratkem časovnem obdobju; to je v obdobju veljavnosti tega operativnega programa. Prav tako je bilo upoštevano, da je bil eden izmed ciljev Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021 (MOP, 2016), da vodovodni sistemi v RS dosežejo infrastrukturni indikator vodnih izgub (ILI) manjši oziroma enak 4. Zaradi navedenega je dopustna raven vodnih izgub za namen vključitve stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo določena višje, kot pa to določa cilj zmanjševanja vodnih izgub v javnih vodovodih, hkrati pa se dopustna raven vodnih izgub po letih znižuje. Tabela 25: Dopustna raven vodnih izgub za namen vključitve stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja oskrbe s pitno vodo - 5.000 ali več prebivalcev, po letih LETO DOPUSTNA RAVEN VODNIH IZGUB 2022 ILI = 6 2023 ILI = 6 81 LETO DOPUSTNA RAVEN VODNIH IZGUB 2024 ILI = 5 2025 ILI = 5 2026 ILI = 5 2027 ILI = 4 MOP, 2021 Dopustna raven vodnih izgub za namen vključitve stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo za javne vodovode, ki oskrbujejo manj kot 5.000 prebivalcev Tabela 26: Dopustna raven vodnih izgub za namen vključitve stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja oskrbe s pitno vodo - manj kot 5.000 prebivalcev, po letih LETO DOPUSTNA RAVEN VODNIH IZGUB 2022 30% načrpane vode 2023 30% načrpane vode 2024 29% načrpane vode 2025 29% načrpane vode 2026 29% načrpane vode 2027 28% načrpane vode MOP, 2021 Ukrep 2: Obnova cevovodov na javnem vodovodu Iz programov oskrbe s pitno vodo (POPV, 2017, 2018), ki so jih pripravili izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo z več kot 50.000 oskrbovanimi prebivalci je razvidno, da je sistematična obnova cevovodov (primarnih in sekundarnih) ključnega pomena za zmanjšanje vodnih izgub, saj se zaradi starosti in neustreznih lastnosti materialov pojavljajo številne okvare, ki terjajo odkop mesta poškodbe, popravilo ter vrnitev mesta v prvotno stanje. Takšni posegi se zaradi dotrajanosti vodovoda dnevno dogajajo na istih odsekih, kar je moteče tudi za uporabnike. Razlogi za obnovo javnega vodovoda so poleg velike dotrajanosti tudi v pod dimenzioniranosti sistema. Po podatkih o javnem vodovodnem omrežju iz ZKGJI na dan 24. 3. 2021 (GURS, 2021) je dolžina javnega vodovodnega omrežja v RS 25.892 km. Več kot polovica vodovodnih cevi (14.611 km) je iz PE – polietilena medtem, ko nobena vodovodna cev ni iz materiala TE – tesal. V skladu z amortizacijskimi dobami iz Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je dolžina javnih vodovodnih cevi, ki so bile vpisane v ZKGJI na dan 24. 3. 2021 in bi jih bilo na dan 31. 12. 2027 potrebno obnoviti, 6.551 km oziroma 25,3 % vseh cevi v javnem vodovodnem omrežju. Za oceno sredstev, ki so potrebna za zamenjavo vseh vodovodnih cevi s pretečeno amortizacijsko dobo, so bili upoštevani podatki iz programov oskrbe s pitno vodo (POPV, 2017, 2018), ki so jih pripravili izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo z več kot 50.000 oskrbovanimi prebivalci, pri čemer je bil ocenjen strošek za cevovod s premerom DN 100, približno 150 EUR/m. Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2006) namreč izhaja, da je slaba polovica vodovodnih cevi s premerom nad 80 mm, iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021 (MOP, 2016) pa glede na podatke Programa oskrbe s pitno vodo za leto 2013 (VO-KA, 2012), da ima ljubljanski vodovodni sistem slabo polovico vseh cevi pod 100 mm. V skladu z navedenim se je pri izračunu stroškov obnove cevovodov s pretečeno amortizacijsko dobo upoštevala povprečna vrednost 200 EUR po metru cevovoda. 82 Tabela 27: Ocena stroškov obnove cevovodov s pretečeno amortizacijsko dobo v RS Datum Dolžina javnega vodovoda s pretečeno amortizacijsko dobo (km) Strošek obnove cevovodov (mio EUR) 31. 12. 2021 5.116 1.023 1. 1. 2022 - 31. 12. 2022 334 67 1. 1. 2023 - 31. 12. 2023 240 48 1. 1. 2024 - 31. 12. 2024 156 31 1. 1. 2025 - 31. 12. 2025 374 75 1. 1. 2026 - 31. 12. 2026 178 36 1. 1. 2027 - 31. 12. 2027 153 31 SKUPAJ 6.551 1.311 Vir: GURS, 2021 Iz tabele 27 je razvidno, da bo na dan 31. 12. 2027 dolžina cevi javnega vodovoda s pretečeno amortizacijsko dobo 6.551 km, kar pomeni 1.311 mio EUR potrebnih sredstev za obnovo. V obdobju veljavnosti tega operativnega programa tako časovno kot finančno ni mogoče obnoviti vseh cevovodov s pretečeno amortizacijsko dobo, zato so bili za oceno potrebnih sredstev upoštevani podatki iz programov oskrbe s pitno vodo (POPV, 2017, 2018), ki so jih pripravili izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo z več kot 50.000 oskrbovanimi prebivalci. Iz programov izhaja, da se načrtuje letna obnova 2 % cevovodov, kar na ravni RS pomeni približno 500 km cevovodov. Kljub potrebam in dejstvu, da bi bilo potrebno na letni ravni obnoviti vsaj 3 % cevovodov, se dejansko obnovi manj cevovodov, zato se za potrebe tega operativnega programa predvideva obnova 1,5 % cevovodov letno, kar pomeni približno 380 km na leto oziroma 2.280 km na ravni RS v obdobju veljavnosti tega operativnega programa. Ukrep 3: Drugi ukrepi, povezani z zmanjšanjem vodnih izgub Poleg obnove cevovodov obstajajo številni drugi načini zmanjšanja vodnih izgub in znižanja infrastrukturnega indikatorja vodnih izgub, njihova uporabnost pa je odvisna od posebnosti posameznega vodovoda. S katerimi ukrepi bo izvajalec javne službe zmanjšal vodne izgube na javnem vodovodu, ki ga upravlja, je stvar njegove presoje, znanja in izkušenj. Ukrepi morajo zajemati različne faze, ki se nanašajo na spremljanje, analiziranje, nadziranje, odkrivanje in saniranje tistih elementov javnega vodovoda, ki vplivajo na vodne izgube oziroma infrastrukturni indikator vodnih izgub, Iz programov oskrbe s pitno vodo (POPV, 2017, 2018), ki so jih pripravili izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo z več kot 50.000 oskrbovanimi prebivalci, je razvidno, da bi lahko najbolj učinkovite ukrepe v zvezi z zmanjšanjem vodnih izgub strnili v: zniževanje tlaka v tistih delih javnega vodovoda, kjer je to tehnično mogoče in smiselno, nadzor z vzpostavitvijo stalnih merilnih mest in aktivno odkrivanje okvar s sodobnejšo opremo in usposobljenim kadrom ter njihovo saniranje. OCENA STROŠKOV UKREPOV Strošek ukrepa 1: Ker gre za administrativni ukrep, stroški za izvedbo ukrepa niso predvideni. Strošek ukrepa 2: Predvideni stroški za izvedbo ukrepa so 456 mio EUR oziroma 76 mio EUR na leto. Strošek ukrepa 3: Za druge ukrepe, povezane z zmanjšanjem vodnih izgub se stroški predvidijo glede na vrednosti in oceno iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021 (MOP, 2016), in znašajo 30 mio EUR oziroma 5 mio EUR na leto. ROK ZA IZVEDBO 83 Rok za izvedbo ukrepa 1: je v letu 2022. Rok za izvedbo ukrepa 2: je do konca leta 2027. Rok za izvedbo ukrepa 3: je do konca leta 2027. NOSILCI UKREPOV Nosilec ukrepa 1: MOP Nosilec ukrepa 2: Občine in izvajalci javne službe Nosilec ukrepa 3: Občine in izvajalci javne službe 14.4 ZAGOTAVLJANJE REZERVNIH ZAJETIJ ZA PITNO VODO Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda. Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda. Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod. Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe. Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega stavka nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določena za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje. Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode. Po podatkih IJSVO za leto 2018 (IJSVO, 2021) je v RS 561 javnih vodovodov, med njimi 6 takšnih, ki s pitno vodo oskrbujejo več kot 50.000 prebivalcev. 262 javnih vodovodov oskrbuje med 300 in 49.999 prebivalcev, 209 javnih vodovodov oskrbuje med 50 in 299 prebivalcev, medtem ko 84 javnih vodovodov oskrbuje manj kot 50 prebivalcev. Glede na podatke IJSVO za leto 2018 (IJSVO, 2021) je med 268 javnimi vodovodi, ki oskrbujejo vsaj 300 prebivalcev, 157 javnih vodovodov, ki nimajo zagotovljenega rezervnega zajetja. Po podatkih IJSVO za leto 2018 (IJSVO, 2021), nobeden od šestih javnih vodovodov (ID 1046 Vodovodni sistem za oskrbo slovenske Istre – Rižanski vodovod; ID 1088 Osrednji celjski; ID 1126 Centralni vodovodni sistem – Ljubljana; ID 1159 Vodooskrbni sistem Ptuj; ID 1171 Centralni vodovodni sistem in ID 1190 Kranj), ki oskrbujejo več kot 50.000 prebivalcev, nima zagotovljenega rezervnega zajetja. CILJ Zagotovitev rezervnih zajetij za pitno vodo za javne vodovodne sisteme, ki oskrbujejo 300 ali več prebivalcev. UKREP Zagotovitev rezervnega zajetja za pitno vodo za 157 javnih vodovodov. 84 OCENA STROŠKOV UKREPA Za oceno stroškov ukrepa so bili ocenjeni stroški, ki se nanašajo na 157 javnih vodovodov, za katere je bilo ugotovljeno, da nimajo drugega neodvisnega zajetja za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod. Pri ugotavljanju števila javnih vodovodov brez rezervnega zajetja niso bile upoštevane navezave na drug neodvisen javni vodovod, ki so v skladu s predpisi, saj o tem ni bilo zanesljivih podatkov. Ocena stroškov novih zajetij je bila izračunana na podlagi opredelitve okvirnih stroškov izvedbe in sanacije nekaterih ključnih delov vodovodnih sistemov iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2006). Stroški novih zajetij so bili razdeljeni v tri kategorije in sicer: - javni vodovodi z dobavo do 37 m3 pitne vode na dan (540 EUR/m3), - javni vodovodi z dobavo do 3.700 m3 pitne vode na dan (270 EUR/m3) in – javni vodovodi z večjo zmogljivostjo (135 EUR/m3). Stroški ne zajemajo stroškov raziskav za nov vodni vir, stroški izdelave strokovnih podlag za zaščito vodnih virov, pa so predstavljeni v drugem ukrepu. Stroški investicije za zagotovitev rezervnih zajetij za 157 javnih vodovodov so bili ocenjeni na 50.000.000 EUR, od tega več kot polovico za 6 največjih javnih vodovodov, ki s pitno vodo oskrbujejo več kot 50.000 prebivalcev. Stroški investicije, razdeljeni na obdobje veljavnosti operativnega programa oskrbe s pitno vodo, na leto znašajo približno 8.333.333 EUR. Povprečen strošek na prebivalca za vse javne vodovode, ki oskrbujejo vsaj 300 prebivalcev znaša 41 EUR. V kolikor bi iz rezervnih zajetij zagotavljali le nujen obseg porabe pitne vode, kar v skladu z mnenjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ, 2021) o potrebnih količinah pitne vode v primeru omejitve ali prekinitve dobave pitne vode predstavlja 20 litrov na osebo na dan, bilo potrebno zagotoviti približno 24.600 m3 rezervnih virov pitne vode na dan, s čimer bi se stroški investicije bistveno znižali. ROK ZA IZVEDBO Rok za izvedbo za javne vodovode, ki s pitno vodo oskrbujejo več kot 50.000 prebivalcev, je do konca leta 2025. Rok za izvedbo za ostale javne vodovode je do konca leta 2027. NOSILCI UKREPA Občine 14.5 DOSEGANJE STANDARDOV OPREMLJENOSTI IZ 9. ČLENA UREDBE O OSKRBI S PITNO VODO Z analizo podatkov je bilo ugotovljeno, da je območij poselitve, ki ustrezajo kriteriju števila prebivalcev in gostote poselitve 3.053. Število območij poselitve, ki jih je potrebno v celoti ali delno opremiti z javnim vodovodom je 409 ali 13,4 % vseh območij poselitve v RS. Med temi območji se nahaja 260 takšnih območij poselitve, ki jih potrebno v celoti opremiti z javnim vodovodom. V celoti ali delno neopremljena območja poselitve se nahajajo v 95 občinah. V vseh območjih poselitve v RS prebiva 1.575.810 stalno prijavljenih prebivalcev. Glede na opremljenost le-teh znotraj 200 m pasu od osi javnega vodovoda, je javni vodovod potrebno zagotoviti za 54.797 prebivalcev oziroma 3,5 % vseh stalno prijavljenih prebivalcev. CILJ Doseganje standarda opremljenosti iz 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo. UKREP 85 Zagotovitev javnega vodovoda na 409 območjih poselitve oziroma za 54.797 prebivalcev. OCENA STROŠKOV UKREPA Ocena stroškov ukrepa je bila narejena glede na nova območja poselitve, ki v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo izpolnjujejo kriterij števila prebivalcev in gostote poselitve. Od števila vseh stalno prijavljenih prebivalcev v območjih poselitve so bili odšteti tisti stalno prijavljeni prebivalci, ki bivajo znotraj 200 m pasu od osi javnega vodovoda. Predpostavljeno je bilo, da so vsi objekti, v katerih bivajo navedeni prebivalci, na javni vodovod tudi priključeni. Izračun je pokazal, da bi bilo z javnim vodovodom potrebno opremiti še 54.797 prebivalcev. Za točen izračun stroškov bi bilo potrebno razpolagati s podatki o potrebni dolžini izgradnje javnega vodovodnega omrežja oziroma številu vodovodnih priključkov. Ker podatki o tem niso na voljo, je bil za oceno stroškov ukrepa uporabljen pavšalni strošek izgradnje vodovodnega priključka, in sicer 4.000 EUR po priključku. Iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021 (MOP, 2016) je namreč razvidno, da se strošek izgradnje javnega vodovoda na priključek v RS giblje (odvisno na primer od zahtevnosti izgradnje, gostote poselitve) med 1.500 EUR do 7.000 EUR in več. Ugotovljeno je bilo, da gre za opremljanje zadnjih, z javnim vodovodom neopremljenih objektov, ki se v večini primerov ne nahajajo v urbanih naseljih, prav tako pa je v posameznem območju poselitve potrebno opremiti majhno število prebivalcev, zato je bilo predpostavljeno, da bodo stroški opremljanja z javnim vodovodom višji. Poleg tega je bilo upoštevano, da vsi objekti, ki se nahajajo znotraj 200 m pasu od osi javnega vodovoda nanj niso nujno tudi priključeni, tako da je lahko dejansko število prebivalcev, ki jih je potrebno opremiti z javnim vodovodom tudi večje. Pri izračunu ni bilo upoštevano, da je na območju poselitve lahko zgrajen zasebni vodovod, saj o tem ni podatkov. Poleg tega gre v primeru zasebnih vodovodov za starejše in v veliki večini amortizirane vodovode, ki bi jih bilo v primeru odkupa ali drugega dogovora potrebno sanirati oziroma zgraditi nov javni vodovod. Glede na Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021 (MOP, 2016) je bil za oceno števila priključkov na javni vodovod uporabljen faktor 3.74 prebivalca na priključek. Stroški ukrepa so bili ocenjeni na 58.608.000 EUR. Tabela 28: Ocena stroškov doseganja standardov opremljenosti z javnim vodovodom Število prebivalcev v območjih poselitve s 50 ali več prebivalci in z gostoto poselitve večjo kot 5 prebivalcev na hektar 1.575.810 Ocenjeno število prebivalcev v območjih poselitve s 50 ali več prebivalci in z gostoto poselitve večjo kot 5 prebivalcev na hektar, ki so opremljeni z javnim vodovodom (predpostavka 200 m pas) 1.521.013 Razlika med prvo in drugo vrstico 54.797 Ocenjeno število potrebnih priključkov na javni vodovod 14.652 Okvirni strošek zagotovitve javnega vodovoda na priključek 4.000 EUR Ocena stroškov doseganja standardov opremljenosti z javnim vodovodom 58.608.000 EUR Vir: MNZ, 2021; GURS, 2021; GURS 1, 2021; MOP, 2016 ROK ZA IZVEDBO Rok za izvedbo je do konca leta 2027. 86 NOSILCI UKREPA Občine 14.6 POVEČANJE VARNOSTI OSKRBE S PITNO VODO NA OBMOČJIH JAVNIH VODOVODOV Z varnostjo oskrbe s pitno vodo na območjih javnih vodovodov je zajeto zagotavljanje ustrezne količine in kakovosti pitne vode, pod katero spadata zdravstvena ustreznost in skladnost pitne vode. Navedeno se lahko zagotavlja z različnimi ukrepi kot npr. z zagotavljanjem rezervnih zajetij za pitno vodo, s pokritostjo zajetij javnih vodovodov z vodovarstvenimi območji. Ker so nekateri ukrepi obravnavani v drugih poglavjih, na tem mestu niso zajeti. CILJ Povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo na območjih javnih vodovodov. UKREP Zagotovitev ustrezne priprave vode za 55 javnih vodovodov. Pravilnik o pitni vodi določa, da je priprava vode obdelava vode, s katero se zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost. Pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna. Vodi se ne sme dodati nobenih drugih snovi, razen snovi, ki so potrebne za pripravo. Snovi, ki se uporabljajo za pripravo, in nečistoče, ki jih te snovi vsebujejo, ne smejo biti v pitni vodi v višji koncentraciji, kot določa ta pravilnik in ne smejo, posredno ali neposredno, vplivati na zdravje ljudi. Kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije pitne vode, mora upravljavec preverjati učinkovitost uporabljenega postopka in zagotoviti, da je vsako onesnaženje s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi pri tem ogrožen učinek razkuževanja. Po podatkih IJSVO za leto 2018 (IJSVO, 2021) ima 78 javnih vodovodov najmanj en dan v letu neustrezno kakovost pitne vode, od tega 21 javnih vodovodov vseh 365 dni. Od 78 javnih vodovodov z neustrezno kakovostjo pitne vode, jih 55 (upravlja jih 19 različnih izvajalcev javne službe, oskrbujejo pa 55.160 prebivalcev) nima zagotovljenih rezervnih zajetij za pitno vodo, od tega pa jih je 18 takšnih, ki oskrbujejo najmanj 300 prebivalcev. Slednji vodovodi s pitno vodo oskrbujejo 51.513 prebivalcev. OCENA STROŠKOV UKREPA Za zagotovitev ustrezne priprave vode so bili ocenjeni stroški, ki se nanašajo na 55 javnih vodovodov, za katere je bilo ugotovljeno, da so imeli vsaj en dan v letu neustrezno kakovost pitne vode, poleg tega pa nimajo drugega neodvisnega zajetja za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod. Ocena stroškov za zagotovitev ustrezne priprave vode (predpostavljena je filtracija, saj o potrebnem načinu priprave vode ni podatkov) je bila izračunana na podlagi opredelitve okvirnih stroškov izvedbe in sanacije nekaterih ključnih delov vodovodnih sistemov iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (MOP, 2006). Stroški za zagotovitev ustrezne priprave vode so bili razdeljeni v tri kategorije, in sicer: javni vodovodi z dobavo do 37 m3 pitne vode na dan (pavšal 2.700 EUR/vodovod), - javni vodovodi z dobavo med 37 m3 in 370 m3 pitne vode na dan (980 EUR/m3) in - javni vodovodi z večjo zmogljivostjo (380 EUR/m3). Stroški investicije za zagotovitev ustrezne priprave vode za 55 javnih vodovodov so bili ocenjeni na 5.800.000 EUR. Stroški investicije, razdeljeni na obdobje veljavnosti operativnega programa oskrbe s pitno vodo, na leto znašajo približno 966.666 EUR. V kolikor bi obravnavali le 18 javnih vodovodov z neustrezno kakovostjo pitne vode, brez drugega neodvisnega zajetja za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod in ki oskrbujejo najmanj 300 prebivalcev, se stroški investicije ne bi bistveno zmanjšali, saj je razlika v številu oskrbovanih prebivalcev le 3.647 oziroma 879 m3 dobavljene vode na dan. 87 ROK ZA IZVEDBO Rok za izvedbo je do konca leta 2027. NOSILCI UKREPA Izvajalci javne službe in občine 14.7 POVEČANJE UČINKOVITOSTI IN GOSPODARNOSTI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Načelo gospodarnosti zahteva, da naj bodo viri, ki jih uporablja organizacija za opravljanje svojih dejavnosti, na voljo ob pravem času, v ustrezni količini in kakovosti ter po najboljši ceni, medtem ko se načelo učinkovitosti ukvarja z najboljšim razmerjem med uporabljenimi vložki in doseženimi učinki (EU v RS, 2006). CILJ Povečanje učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo. UKREPI Ukrep 1: Priprava sprememb predpisov s področja javne službe oskrbe s pitno vodo. Ministrstvo za okolje in prostor bo pregledalo določbe predpisov, ki se nanašajo na področje javne službe oskrbe s pitno vodo; to je predvsem Uredbe o oskrbi s pitno vodo in Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Navedeni uredbi se po vsebini nista spremenili vse od leta 2012. Po pregledu določb predpisov s področja javne službe oskrbe s pitno vodo se predvideva posodobitev določb tako, da bo omogočeno zanesljivo, učinkovito in pregledno izvajanje javne službe. V zvezi s povečanjem učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe, kar je delno povezano tudi z določbo Ustave Republike Slovenije, sta predvideni spremembi, ki se nanašata na: 1. zmanjšanje števila možnih oblik zagotavljanja javne službe oskrbe s pitno vodo in 2. določitev najmanjšega števila uporabnikov, ki jih mora oskrbovati izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Ukrep 2: Izobraževanje izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo in izmenjava dobrih praks med izvajalci javne službe. Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG, 2021) je samostojno, prostovoljno, nepridobitno in interesno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo pridobitno gospodarsko dejavnost na področju dejavnosti komunalnega gospodarstva. Zbornica komunalnega gospodarstva je samostojni sestavni del Gospodarske zbornice Slovenije in povezuje člane zaradi skupnega interesa nastopanja in uveljavljanja vpliva na področjih, ki so pomembna za člane iz dejavnosti javnih in tržnih gospodarskih služb varstva okolja, v razmerju do države, sindikatov, organov in institucij Evropske skupnosti ter drugih partnerjev pri sprejemanju in uresničevanju gospodarske politike, zakonodaje ter pogojev za delovanje gospodarskega sistema. Zbornica komunalnega gospodarstva organizira konferenco komunalnega gospodarstva, ki je namenjena osvetlitvi najpomembnejših tematik v komunalnem gospodarstvu, razpravi o aktualnih vprašanjih in povezovanju stroke. Je osrednji letni dogodek komunalne sfere in predstavlja pomembno stičišče znanj, mnenj in informacij, ki so ključni za razvoj in napredek panoge (ZKG, 2021). Na konferenci s svojimi prispevki sodelujeta tudi Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za zdravje. Zbornica komunalnega gospodarstva organizira tudi druga izobraževanja s področja oskrbe s pitno vodo, v katerih sodelujejo izvajalci javne službe. Izobraževanja so organizirana tudi s strani posameznih 88 izvajalcev javne službe, predvsem večji izvajalci pa svoje znanje in izkušnje prenašajo drugim izvajalcem. Poleg navedenega je v okviru Centra RS za poklicno izobraževanje oblikovana delovna skupina za pripravo poklicnih standardov in katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti na področju oskrbe s pitno vodo. V delovni skupini, poleg predstavnikov izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo in Zbornice komunalnega gospodarstva, sodelujeta tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor ter predstavnik Ministrstva za zdravje. Ukrep 3: Spodbujanje izvedbe primerjalne analize izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo. Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru projekta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja »Razvoj finančnih instrumentov za upravljanje z vodami na podlagi Okvirne direktive o vodah 2000/60/ES« v letih 2007 in 2008 izvedlo pilotni projekt primerjalne analize (Benchmarking) na področju oskrbe s pitno vodo, v katerem je sodelovalo osem izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo. V projektu je bilo določenih 39 kazalnikov v kategorijah zanesljivost oskrbe, kakovost oskrbe, trajnost oskrbe in učinkovitost oskrbe (Theuretzbacher-Fritz in drugi, 2008). Po zaključenem projektu Ministrstvo za okolje in prostor primerjalne analize ni več izvajalo. Izvajalec primerjalne analize izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ki je bila izvedena za leta 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019, je Inštitut za javne službe ob sodelovanju Zbornice komunalnega gospodarstva in treh reprezentativnih združenj občin. V okviru primerjalne analize se s pomočjo vprašalnika pridobijo in analizirajo podatki o ključnih oskrbovalnih pogojih in stroških izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo za posamezne izvajalce javne službe in za obravnavano leto. S tem se zagotavlja kontinuiteta primerjave pogojev izvajanja oskrbe s pitno vodo. Primerjalna analiza je metodološko prilagojena posebnostim javnih služb in potrebam presoje upravičenosti cen. Izvajalci javne službe izvajajo storitve v različnih oskrbovalnih pogojih, ki vplivajo na stroške. Za namene presoje upravičenosti cen je zato najbolj ustrezna primerjalna analiza po parametru, ki statistično kaže največjo povezanost s stroški izvajanja storitve. Odstopanje od ključnega parametra je analizirano s pomočjo pojasnjevalnih kriterijev s področja kakovosti, zanesljivosti in učinkovitosti izvajanja storitev. Cilj primerjalne analize je predvsem ugotoviti, kako učinkovit je posamezen izvajalec javne službe in na katerih področjih lahko izboljša svoje poslovanje. Primerjalna analiza omogoča: - analizo kakovosti in učinkovitosti izvajanja dejavnosti posameznih izvajalcev, - primerjavo in pozicioniranje posameznega izvajalca glede na ostale izvajalce, - ugotavljanje odstopanja posameznega izvajalca in identifikacijo razlogov za odstopanje in možnosti za izboljšave (Inštitut za javne službe, 2020). OCENA STROŠKOV UKREPOV Strošek ukrepa 1: Predpisi s področja javne službe oskrbe s pitno vodo bodo pripravljeni v okviru rednega dela Ministrstva za okolje in prostor ter sodelujočih organov, zato stroški niso predvideni. Strošek ukrepa 2: Izobraževanje izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo in izmenjava dobrih praks med izvajalci javne službe se večinoma izvajata v okviru rednega dela. Kljub temu lahko nastanejo stroški, ki so povezani z organizacijo izobraževanj. Ocenjeni stroški znašajo 300.000 EUR oziroma 50.000 EUR na leto. Strošek ukrepa 3: Spodbujanje izvedbe primerjalne analize ni povezano s stroški. ROK ZA IZVEDBO Rok za izvedbo je do konca leta 2027. NOSILCI UKREPOV Nosilec ukrepa 1: Ministrstvo za okolje in prostor 89 Nosilec ukrepa 2: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Zbornica komunalnega gospodarstva, Občine in izvajalci javne službe Nosilec ukrepa 3: Ministrstvo za okolje in prostor 14.8 SPODBUJANJE VARČNE RABE PITNE VODE Zmanjšanje porabe vode v gospodinjstvu je preprost in enostaven način za zmanjšanje računov za vodo in energijo ter zmanjšanje vpliva gospodinjstva na okolje. Ohranjanje vodnih virov, tudi na območjih brez pomanjkanja, pomaga zmanjšati potrebo po gradnji jezov ali črpanju vode iz rek, zmanjša odpadno vodo, ki se proizvaja in prečiščuje v kanalizacijskih sistemih oziroma na čistilnih napravah, znižuje energetske potrebe za čiščenje in prevoz vode in odpadne vode ter zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Vsako gospodinjstvo lahko zmanjša porabo vode z nizkimi stroški, pogosto s stroški, povrnjenimi s prihranki vode in energije v enem letu (Sarac in drugi, 2013). CILJ Zmanjšanje porabe pitne vode v gospodinjstvih, ki ni namenjena prehrani ljudi in živali. UKREPI Ukrep 1: Uporaba varčnih in učinkovitih naprav. Tuš je ena od najlažjih in stroškovno najučinkovitejših naprav, s katerimi se lahko zmanjša poraba vode. Neučinkovita glava tuša lahko vsako minuto porabi med 15 in 25 litrov vode, medtem ko učinkovit tuš zagotavlja visoko kakovostno prho, ki na minuto porabi le 5 litrov vode. Poleg manjše porabe vode sta okoljski koristi tudi manjša količina odpadne vode in manj emisij CO2 zaradi zmanjšane porabe tople vode (Sarac in drugi, 2013). Vzdrževanje kotličkov za splakovanje WC školjke lahko znatno zmanjša porabo vode v gospodinjstvu. Počasno, komaj vidno puščanje lahko letno porabi več kot 4.000 litrov vode, medtem ko lahko vidno, stalno puščanje porabi več kot 96 m3 (Sarac in drugi, 2013). Redno je potrebno odpravljati puščanja na pipi, saj pipa, ki pušča s hitrostjo ene kaplje na sekundo, letno zapravi več kot 12 m3 vode (Sarac in drugi, 2013). Poraba pitne vode se lahko zmanjša tudi z energetsko učinkovitimi modeli pralnih in pomivalnih strojev ter njihovo ustrezno uporabo, kot je npr. pranje polnega stroja, uporaba pomivalnega stroja namesto ročnega pranja posode (Sarac in drugi, 2013). Ukrep 2: Zajem in uporaba padavinske odpadne vode. Z rabo deževnice lahko nadomestimo kar polovico potreb po vodi v gospodinjstvu. Namesto pitne vode lahko deževnico uporabimo za: - splakovanje stranišča, - pranje perila, - pranje avtomobila, - zalivanje vrta. Za zbiranje in shranjevanje deževnice so idealni podzemni zbiralniki ali zbiralniki v kleteh, saj jih zemlja oziroma klet ščitita pred toploto in svetlobo. V vsak sistem za rabo deževnice mora biti vgrajen vsaj predfilter, ki iz vode še preden le-ta pride do zbiralnika, odstrani listje, pesek in mah. Sodobni sistemi za zbiranje deževnice delujejo samodejno, se avtomatsko polnijo in praznijo, imajo zaščito v primeru izpraznitve in so varni za uporabo. Voda doteka skozi posebne filtre, kjer se upočasni, pri tem se umazanija odplakne v kanalizacijo, čista voda pa steče navzdol proti umirjenemu dotoku, ki poskrbi, da se v zbiralniku ne dvigujejo morebitne usedline. Črpalni moduli z integriranimi črpalkami in ustreznim krmiljenjem omogočajo avtomatsko uporabo, če je zbiralnik prazen, pa avtomatski preklop na vodovodno omrežje (Eko Sklad, 2021). Ukrep 3: Ponovna uporaba sive vode. 90 V gospodinjstvih nastaneta dve vrsti komunalne odpadne vode in sicer: - siva voda, ki je odpadna voda iz sanitarnih vodovodnih instalacij, kot so prhe, bazeni in pipe, - črna voda, to je voda, ki je bila pomešana z odpadki iz stranišča. Zaradi možnosti kontaminacije s patogeni in maščobami je treba vodo iz kuhinj in pomivalnih strojev izključiti iz sive vode in jo šteti za črno vodo. Siva voda je idealna za zalivanje vrtov z ustreznimi previdnostnimi ukrepi, kot je uporaba izdelkov z nizko vsebnostjo natrija in fosforja ali nanašanje vode pod površino. Ustrezno obdelano sivo vodo se lahko ponovno uporabi v zaprtih prostorih za splakovanje stranišč in pranje oblačil, saj sta oba pomembna porabnika vode (Fane in drugi, 2013). Posebej je potrebno opozoriti, da je pri uvajanju ukrepa 2 (zajem in uporaba padavinske odpadne vode) in ukrepa 3 (ponovna uporaba sive vode) potrebna previdnost pri izvajanju tehničnih rešitev za to uporabo, tako da se onemogoči vpliv na interno napeljavo za pitno vodo. Za ustreznost tehničnih rešitev so odgovorni investitor, projektant in izvajalec. OCENA STROŠKOV UKREPOV Ukrepi se nanašajo na spodbujanje, zato stroški niso predvideni. ROK ZA IZVEDBO Rok za izvedbo je do konca leta 2027. NOSILCI UKREPOV Lastniki stanovanj Tabela 29: Cilji, ukrepi in stroški operativnega programa 91 Cilj Ukrep Strošek (mio EUR) Varstvo zajetij za pitno vodo pred onesnaženjem Zajetja, ki so namenjena oskrbi s pitno vodo so zavarovana pred onesnaženjem. Ukrep 1: Določitev vodovarstvenih območij (VVO) za vsa vodna telesa, ki se uporabljajo za odvzem ali so namenjena za oskrbo s pitno vodo. 1,5 Ukrep 2: Sanirajo se 3 potencialno onesnažena območja, ki se nahajajo na območju zajetja znotraj vodovarstvenih območij. 19,5 Monitoring kakovosti podzemne vode oziroma površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo Monitoring kakovosti podzemne oziroma površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo se izvaja na ustreznih merilnih mestih, v ustreznem časovnem intervalu in s parametri, ki zagotavljajo zanesljivo oceno stanja podzemnih oziroma površinskih voda. V okviru Načrta upravljanja voda se za naslednje šestletno obdobje izdela prikaz merilnih mest, opiše časovne intervale izvajanja monitoringov in parametre. / Zmanjšanje vodnih izgub v javnih vodovodih Javni vodovodi, ki oskrbujejo 5.000 ali več prebivalcev imajo infrastrukturni indikator vodnih izgub (ILI) manjši ali enak 1,5. Javni vodovodi, ki oskrbujejo manj kot 5.000 prebivalcev imajo vodne izgube manjše ali enake 20% načrpane vode. Ukrep 1: Vključitev stroškov vodnega povračila za vodne izgube v ceno izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo, le do dopustne ravni vodnih izgub. / Ukrep 2: Obnova cevovodov na javnem vodovodu 456 Ukrep 3: Drugi ukrepi povezani z zmanjšanjem vodnih izgub 30 Zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo Zagotovitev rezervnih zajetij za pitno vodo za javne vodovodne sisteme, ki oskrbujejo 300 ali več prebivalcev. Zagotovitev rezervnega zajetja za pitno vodo za 157 javnih vodovodov. 50 Doseganje standardov opremljenosti iz 9. člena uredbe Doseganje standarda opremljenosti iz 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Zagotovitev javnega vodovoda na 409 območjih poselitve oziroma za 54.797 prebivalcev. 58,6 Povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo na območjih javnih vodovodov Povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo na območjih javnih vodovodov. Zagotovitev ustrezne priprave vode za 55 javnih vodovodov. 5,8 Povečanje učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe Povečanje učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo. Ukrep 1: Priprava sprememb predpisov s področja javne službe oskrbe s pitno vodo. / Ukrep 2: Izobraževanje izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo in izmenjava dobrih praks med izvajalci javne službe. 0,3 Ukrep 3: Spodbujanje izvedbe primerjalne analize izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo. / Spodbujanje varčne rabe pitne vode Zmanjšanje porabe pitne vode v gospodinjstvih, ki ni namenjena prehrani ljudi in živali. Ukrep 1: Uporaba varčnih in učinkovitih naprav. / Ukrep 2: Zajem in uporaba padavinske odpadne vode. Ukrep 3: Ponovna uporaba sive vode. Skupaj: 621,7 mio EUR Vir: navedeno v predhodnem tekstu 15. FINANČNI VIRI 92 Eden pomembnejših finančnih virov za izvedbo ukrepov na področju oskrbe s pitno vodo je Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Za sofinanciranje projektov je zagotovljena tudi lastna udeležba Republike Slovenije s sredstvi državnega proračuna ter s sredstvi občinskih proračunov. Republika Slovenija si bo tudi v okviru nove finančne perspektive prizadevala zagotoviti ustrezne finančne vire za izvedbo ukrepov iz tega operativnega programa. V osnutku vladnega gradiva, pripravljenega s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko z naslovom Poročilo o izvajanju kohezijskih projektov OP 2014-2020 in razdelitev sredstev 2021 – 2027, so predvidena sredstva za ukrepe na področju oskrbe s pitno vodo za vodovodne sisteme, ki oskrbujejo več kot 10.000 prebivalcev. Področje oskrbe s pitno vodo se bo sofinanciralo v okviru cilja politike 2 (Bolj zelena Evropa) in specifičnega cilja 3.5 Spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri. Indikativna alokacija sredstev še ni določena, kljub temu pa se po vsebini predvideva sofinanciranje projekta, ki se nanaša na zagotavljanje vodnih virov na območju Slovenske Istre in Krasa. Finančni viri, predvideni za izvedbo tega operativnega programa, so tudi druga sredstva evropskih politik, kamor spada Načrt za okrevanje in odpornost (SVRK, 2021), ki predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj RS po zastoju, ki ga je povzročila pandemija covid-19. Načrt vključuje naslednje sklope reformnih in naložbenih ukrepov: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast, zdravstvo in socialna varnost. Cilji projektov oskrbe s pitno vodo so: zagotoviti učinkovit sistem upravljanja z vodo s poudarkom na rabi vode; zagotoviti zanesljivo oskrbo s pitno vodo in zaščito vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne količine); zagotoviti oskrbo s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda); zagotoviti stroškovno učinkovito storitev oskrbe s pitno vodo za uporabnike; obnoviti zastarelo infrastrukturo, vgraditi opremo in izdelati informacijski sistem z namenom odkrivanja, nadzora in zmanjševanja vodnih izgub na področju oskrbe s pitno vodo z namenom zagotavljanja ustrezne kakovosti pitne vode in zmanjševanja vodnih izgub; izboljšati dostop do pitne vode in izgraditi manjkajoče vodovodne sisteme ali njihove dele na območjih poselitve, kjer je predpisana javna oskrba s pitno vodo, pa ta še ni zagotovljena (SVRK, 2021). Iz Priloge k predlogu izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo izhaja, da je cilj investicij v projekte oskrbe in varčevanja s pitno vodo zmanjšanje vodnih izgub, ki so zaradi starosti vodne infrastrukture še vedno znatne. Investicija vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indikatorjem vodnih izgub (ILI) ≤ 1,5 ter obnovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, z namenom, da se povprečna poraba energije ali vodne izgube zmanjšajo za več kot 20 %. Projekte, ki jih prijavijo občine, izbere MOP na podlagi posebnega razpisa. Naložba, ki se zaključi do 30. junija 2026, se kot je razvidno iz povzetka Načrta za okrevanje in odpornost (SVRK 1, 2021), izvaja z nepovratnimi sredstvi v višini 33,7 mio EUR in povratnimi sredstvi v višini 20 mio EUR. V skladu z Zakonom o vodah je eden izmed finančnih virov tudi Sklad za vode (v nadaljnjem besedilu: Sklad). Viri Sklada so namenski prejemki proračuna, in sicer: sredstva od prodaje vodnih in priobalnih zemljišč, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, nadomestila za ustanovljene stvarne služnosti ali stavbne pravice v skladu s tem zakonom in 93 plačila za vodne pravice v delu, ki pripada državi, in vodna povračila. Sredstva Sklada se porabljajo za financiranje: 1. gradnje vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo, 2. gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne infrastrukture, 3. izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izvedbe izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda, 4. gradnje in posodobitve vodnih zadrževalnikov namenjenih za namakanje kmetijskih zemljišč, ki so državna vodna infrastruktura, 5. nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti na podlagi 16. člena tega zakona, 6. strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona, ki jih opravljajo pravne osebe javnega prava, ki jih je ustanovila Republika Slovenija v ta namen, 7. medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo v skladu z operativnimi programi varstva okolja, 8. občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javnim vodovodom, 9. odkupa zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javnim vodovodom, 10. občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javno kanalizacijo, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, ter 11. drugih posameznih strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona. Sredstva Sklada se lahko porabljajo za sofinanciranje projektov iz 8. do 10. točke prejšnjega odstavka v obliki nepovratnih sredstev in v okviru razpoložljivih predvidenih sredstev, in sicer na leto največ do višine 50 % predvidenih prilivov v Sklad iz naslova vodnih povračil za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Sredstva Sklada se porabijo za sofinanciranje projektov iz prejšnjega stavka največ do višine 80 % vrednosti investicije. Med pomembnejšimi finančnimi viri za izvajanje ukrepov operativnega programa so občinski proračuni, ki pridobivajo sredstva za te namene iz najemnine za uporabo javne infrastrukture, ki jo plačujejo izvajalci javne službe in predstavlja prihodek občinskega proračuna, izhaja pa iz obračunane in plačane omrežnine javne infrastrukture. Omrežnina je del cene storitve, ki je prvenstveno namenjena kritju stroška najemnine za uporabo javne infrastrukture. V skladu z Zakonom o javnih financah se ta najemnina uporabi samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja občine, sočasno pa imajo občine možnost, da same z odlokom določijo, da so najemnine namenski prihodek (npr. za investicije v javno infrastrukturo). Tabela 30: Ocenjeni finančni viri Leto Skupaj Finančni vir 2022 2023 2024 2025 2026 2027 94 Vir: lastni izračun MOP, 2022 V tabeli 30 so navedeni ocenjeni zneski razdeljeni po letih in možnih virih različnih programov (npr. Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020, Načrt za okrevanje in odpornost) s katerimi se okvirno uresničujejo ukrepi tega operativnega programa. 16. VIRI Kohezijski sklad 2014 2020 28.390.000,00 42.500.000,00 0,00 0,00 0,00 0,00 70.890.000,00 Kohezijski sklad 2021 2027 0,00 0,00 6.430.000,00 12.000.000,00 30.000.000,00 30.000.000,00 78.430.000,00 Načrt za okrevanje in odpornost 1.680.000,00 9.290.000,00 14.250.000,00 21.230.000,00 7.250.000,00 0,00 53.700.000,00 Sklad za vode 2.150.000,00 3.220.000,00 8.000.000,00 8.000.000,00 8.000.000,00 8.000.000,00 37.370.000,00 Državni proračun 5.010.000,00 7.500.000,00 29.645.000,00 38.000.000,00 52.615.000,00 45.000.000,00 177.770.000,00 Občinski proračuni 13.480.000,00 26.990.000,00 44.250.000,00 51.230.000,00 37.250.000,00 30.000.000,00 203.200.000,00 Drugi projekti (Interreg, CRP…) 70.000,00 70.000,00 50.000,00 50.000,00 50.000,00 50.000,00 340.000,00 Skupaj 50.780.000,00 89.570.000,00 102.625.000,00 130.510.000,00 135.165.000,00 113.050.000,00 621.700.000,00 95 Informacijski sistem javnih služb varstva okolja (IJSVO). Ministrstvo za okolje in prostor. Medmrežje: www.ijsvo.si (citirano v obdobju januar 2020 – junij 2021). Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV). Medmrežje: www.evode.gov.si/index.php?id=59 (citirano julij 2020). Seznam vodnih dovoljenj. Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV 1). Vodna knjiga. Ljubljana, februar 2020, julij 2021. Vodovarstvena območja. Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV 2). Vodni kataster. Ljubljana, 2021. Vodovarstvena območja - interno. Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV 3). Ljubljana, 2021. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZKGJI). Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Ljubljana, 2021. Centralni register prebivalcev (MNZ). Ministrstvo za notranje zadeve. Ljubljana, 2021. Pregled Uradnih listov RS 2006 – 2021. Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/ (13. 7. 2021). Načrt za okrevanje in odpornost – junij 2021. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Medmrežje: https://www.eu skladi.si/sl/dokumenti/rrf/noo koncna.pdf (24. 8. 2021). Povzetek Načrta za okrevanje in odpornost. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK 1). Medmrežje: https://www.eu skladi.si/sl/dokumenti/rrf/povzetek-noo 08 07 2021 cistopis-1.pdf (27. 8. 2021). Mnenje o potrebnih količinah pitne vode v primeru omejitve ali prekinitve dobave pitne vode. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Medmrežje: https://www.nijz.si/sl/priporocila navodila-mnenja-za-pitno-vodo (2.3.2021). Register prostorskih enot. Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS 1). Medmrežje: https://egp.gu.gov.si/egp/ (2021). Baza potencialno onesnaženih območij. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo (POO). Medmrežje: https://www.arcgis.com/apps/dashboards/ - povezava ni javno dostopna (julij 2021). Izvajalci javnih služb. Programi oskrbe s pitno vodo (POPV) za posamezne občine za obdobje 2018-2022 (Program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2018-2021. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o. Ljubljana, 2017; Program oskrbe s pitno vodo 2018-2021. Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. Maribor, 2017; Program oskrbe s pitno vodo. Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Nova Gorica, 2017; Program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2018 do 2021. Vodovod-kanalizacija, javno podjetje d.o.o. Celje, 2017; Program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2018-2021. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. 2017; Program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2018-2021. Javno podjetje – Azienda pubblica Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l. Koper, 2017; Program oskrbe s pitno vodo 2019-2022. Komunalno podjetje Ptuj d.d. Ptuj, 2018; Program oskrbe s pitno vodo na območju MO Novo mesto za obdobje 2018 2022. Komunala Novo mesto d.o.o. Novo mesto, 2017; Program oskrbe s pitno vodo za Mestno občino Kranj 2018-2021. Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o. 2017). Izvajalci javnih služb. Elaborati ali elektronska sporočila posameznih izvajalcev o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo v obdobju 2017 do 2019. Delovni dokument 4 – Metodološki del. Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Ljubljana, 2008. Dopis z dne 27. 1. 2021. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Ljubljana, 2021. Strokovne podlage za vodovarstvena območja – Program za leti 2018/2019. Pogodba med Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Geološkim zavodom Slovenije. Ljubljana, 2018. Strokovne podlage za vodovarstvena območja – Program dela za leti 2020/2021. Pogodba med Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Geološkim zavodom Slovenije. Ljubljana, 2020. Javni vodovod, Slovenija, 2019 - končni podatki. Statistični urad Republike Slovenije (SURS). 2020. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9152 (7. 5. 2021). Operativni program oskrbe s pitno vodo. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Ljubljana, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Ljubljana, 2016. http://www.ijsvo.si/ https://www.uradni-list.si/ https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/noo koncna.pdf%20(24 https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/noo koncna.pdf%20(24 https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/povzetek-noo 08 07 2021 cistopis-1.pdf%20(27 https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/povzetek-noo 08 07 2021 cistopis-1.pdf%20(27 https://egp.gu.gov.si/egp/ https://www.arcgis.com/apps/dashboards/ https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9152%20(7 96 Tahir, A. J., Ganc, M., Kunšek, J., Bunčić, G., Kovač, M. Strokovne podlage za operativni program oskrbe s pitno vodo. Končno poročilo. BOSON, trajnostno načrtovanje, d.o.o., Ljubljana, 2014 (povezava z Operativnim programom oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021). Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016–2021. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP 1). Ljubljana, 2016. Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016–2021. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP 2). Ljubljana, 2016. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Medmrežje: https://www.gov.si/teme/nacrt-upravljanja voda-na-vodnih-obmocjih/ (5. 7. 2021). Ministrstvo za finance (MF). Medmrežje: https://www.gov.si/teme/financiranje-obcin/ (citirano v obdobju 2020). Zbornica komunalnega gospodarstva. Medmrežje: https://www.gzs.si/zbornica komunalnega gospodarstva/ (18. 4. 2021). Primerjalna analiza izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Primerjalna analiza izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2019. Inštitut za javne službe. 2020. Medmrežje: https://skupnostobcin.si/wp content/uploads/2021/01/primerjalna-analiza oskrba-s-pitno-vodo 2019 zakljucno porocilo.pdf (18. 4. 2021). Revizijsko poročilo. Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode. Računsko sodišče Republike Slovenije (RS). Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://www.rs rs.si/fileadmin/user upload/Datoteke/Revizije/2019/PitnaVoda/PitnaVoda RSP.pdf (23. 4. 2021). Priročnik za revizije smotrnosti poslovanja. Računsko sodišče (RS). Ljubljana, 2006. Medmrežje: https://www.rs-rs.si/fileadmin/user upload/Datoteke/Prirocniki projekti/Prirocniki/Prirocnik RSP.pdf (7. 7. 2021). Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji. Kratko poročilo za leto 2020. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). 2021. Medmrežje: http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Podze mne vode 2020.pdf (8. 5. 2021). Meddržavna izmenjava vode (Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Nova Gorica, 5. 2. 2020; Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. Sežana, 4. 2. 2020; Javno podjetje – Azienda Publicca Rižanski vodovod Koper d.o.o. – s.r.l. Koper, 9. 1. 2020; Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. Ilirska Bistrica, 11.2.2020; Komunala Metlika javno podjetje d.o.o. Metlika, 11.2.2020; OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o. Rogaška Slatina, 10. 1. 2020; Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost Kočevje, 23. 1. 2020). Schielein J., Kiesl H., Laber J., Theuretzbacher-Fritz H. Pilotni projekt benchmarkinga na področju oskrbe s pitno vodo v Sloveniji. Twinning Project SI06/IB/EN/01 Development of financial instruments for water management based on Water Framework Directive 2000/60/EC. Ljubljana, 2008. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a). Zakon o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE). Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40. Zakon o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20). Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US). Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uredba; Uradni list RS, št. 88/12). Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16). https://www.gov.si/teme/nacrt-upravljanja-voda-na-vodnih-obmocjih/ https://www.gov.si/teme/nacrt-upravljanja-voda-na-vodnih-obmocjih/ https://www.gzs.si/zbornica komunalnega gospodarstva/ https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2021/01/primerjalna-analiza oskrba-s-pitno-vodo 2019 zakljucno-porocilo.pdf%20(18 https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2021/01/primerjalna-analiza oskrba-s-pitno-vodo 2019 zakljucno-porocilo.pdf%20(18 https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2021/01/primerjalna-analiza oskrba-s-pitno-vodo 2019 zakljucno-porocilo.pdf%20(18 https://www.rs-rs.si/fileadmin/user upload/Datoteke/Revizije/2019/PitnaVoda/PitnaVoda RSP.pdf%20(23 https://www.rs-rs.si/fileadmin/user upload/Datoteke/Revizije/2019/PitnaVoda/PitnaVoda RSP.pdf%20(23 https://www.rs-rs.si/fileadmin/user upload/Datoteke/Prirocniki-projekti/Prirocniki/Prirocnik RSP.pdf%20(7 https://www.rs-rs.si/fileadmin/user upload/Datoteke/Prirocniki-projekti/Prirocniki/Prirocnik RSP.pdf%20(7 http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Podzemne vode 2020.pdf%20(8 http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Podzemne vode 2020.pdf%20(8 97 Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16). Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16). Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16). Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, št. 31/09). Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19). Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (UL L 435, 23.12.2020). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000). Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaženjem in poslabšanjem (UL L 372, 27. 12. 2006). Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348, 24. 12. 2008). Priloga k predlogu izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal content/EN/TXT/?uri=CELEX:52021PC0384 (27. 8. 2021). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Uradni list RS, št. 62/13, 92/14 in 93/20). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jezersko (Uradni list RS, št. 24/12). Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče (Uradni list RS, št. 98/11, 93/13 in 84/16). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/08, 72/12 in 69/13). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12 in 93/13). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 22/13 in 79/15). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13, 79/15 in 182/20). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava (Uradni list RS, št. 72/06, 32/11, 22/13 in 79/15). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15). Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca (Uradni list RS, št. 56/15 in 21/18). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16). Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič (Uradni list RS, št. 53/16). Uredba o vodovarstvenem območju za javno oskrbo s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 191/20). Uredba o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane (Uradni list RS, št. 164/20). Odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-396/2021-2550-18 z dne 10. 12. 2021. Banovec, P., Cerk, M., Cilenšek, A. Waterloss – orodje za podporo odločanju pri izboru ukrepov za zmanjšanje neprodane vode (NRW): prispevek k varovanju vodnih virov. 2013. Medmrežje: http://waterloss.vokas.si/AppSpec/WATERLOSS/downloads/WATERLOSS%20 %20orodje%20za%20podporo%20odlocanju.pdf (6. 4. 2021). Winarni, W. Infrastructure Leakage Index (ILI) as Water Losses Indicator. 2009. Medmrežje: https://www.researchgate.net/publication/26872179 Infrastructure Leakage Index ILI as water Losses Indicator (9. 4. 2021). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52021PC0384 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52021PC0384 http://waterloss.vokas.si/AppSpec/WATERLOSS/downloads/WATERLOSS%20-%20orodje%20za%20podporo%20odlocanju.pdf http://waterloss.vokas.si/AppSpec/WATERLOSS/downloads/WATERLOSS%20-%20orodje%20za%20podporo%20odlocanju.pdf 98 Taylor, R. What is the infrastructure leakage index (ILI) and how did Waitakere city council manage to achieve an iLI of 1.0?. 2008. Medmrežje: https://www.thesustainabilitysociety.org.nz/conference/2008/papers/Taylor.R.pdf (11. 4. 2021). Sarac, K., Cordell, D., Milne, G. Reducing water demand. 2013. Medmrežje: https://www.yourhome.gov.au/water/reducing-water-demand (25. 3. 2021). Fane, S., Reardon, C., Milne, G., Wastewater reuse. 2013. Medmrežje: https://www.yourhome.gov.au/water/wastewater-reuse (25. 3. 2021). Zloženka raba vode. Eko sklad, j.s. (Eko sklad). Medmrežje: https://ekosklad.si/uploads/b9f9162d-c53f-42a0-801a 2f37b4c79519/EkoSklad TBES zlozenka RabaVode.pdf (25. 3. 2021). Country Income Groups (World Bank Classification). Medmrežje: http://chartsbin.com/view/2438 (11. 4. 2021). Lambert, A. Unavoidable Annual Real Losses & Infrastructure Leakage Index. 2020 Medmrežje: https://www.leakssuitelibrary.com/uarl-and-ili/ (11. 4. 2021). Theuretzbacher-Fritz, H., Schielein, J. Splošno poročilo. Benchmarking na področju oskrbe s pitno vodo v Sloveniji – pilotni projekt 2007/2008. 2008. Lampič, B., Bobovnik, N., Rebernik, L., Repe, B., Trobec, T., Vintar Mally, K. Izdelava Baze potencialno onesnaženih območij skupaj z aplikacijo in njihov prostorski zajem. Zaključno poročilo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo (UL FF). Ljubljana, 2021. https://www.thesustainabilitysociety.org.nz/conference/2008/papers/Taylor.R.pdf%20(11 https://www.yourhome.gov.au/water/reducing-water-demand https://www.yourhome.gov.au/water/wastewater-reuse%20(25 https://ekosklad.si/uploads/b9f9162d-c53f-42a0-801a-2f37b4c79519/EkoSklad TBES zlozenka RabaVode.pdf%20(25 https://ekosklad.si/uploads/b9f9162d-c53f-42a0-801a-2f37b4c79519/EkoSklad TBES zlozenka RabaVode.pdf%20(25 http://chartsbin.com/view/2438%20(11 https://www.leakssuitelibrary.com/uarl-and-ili/