Decree on the measures of agri-environment-climate payments, organic farming, and payments to areas facing natural or other specific constraints, laid down in the Rural Development Programme of the Republic of Slovenia 2014–2020

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 obsega: Uredbo o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16 z dne 26. 2. 2016), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 51/16 z dne 22. 7. 2016), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 84/16 z dne 23. 12. 2016), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 15/17 z dne 31. 3. 2017), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 63/17 z dne 10. 11. 2017), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 68/17 z dne 1. 12. 2017), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 5/18 z dne 26. 1. 2018), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 65/18 z dne 5. 10. 2018), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 81/18 z dne 14. 12. 2018), Uredbo o spremembi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 10/19 z dne 15. 2. 2019), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 76/19 z dne 13. 12. 2019), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 7/20 z dne 31. 1. 2020), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4. 2020), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 78/20 z dne 29. 5. 2020), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 26/21 z dne 19. 2. 2021), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 197/21 z dne 17. 12. 2021), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 20/22 z dne 18. 2. 2022), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 157/22 z dne 16. 12. 2022), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 34/23 z dne 24. 3. 2023), Uredbo o dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 118/23 z dne 24. 11. 2023). U R E D B A o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (neuradno prečiščeno besedilo št. 19) I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) (1) Ta uredba določa ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za ohranjanje in izboljševanje ekosistemov ter blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam (v nadaljnjem besedilu: ukrepi razvoja podeželja) iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave, spletni strani programa razvoja podeželja (https://program-podezelja.si/sl/) in pri izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: kmetijska svetovalna služba) za izvajanje: 1. Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), razveljavljene z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES); 2. Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES); 3. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU in uvedbo stroškov na enoto (UL L št. 115 z dne 13. 4. 2022, str. 38), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU); 4. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU); 5. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU); 6. Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/42 z dne 8. novembra 2021 o spremembi prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih in neto zgornjih mej za neposredna plačila za nekatere države članice za koledarsko leto 2022 (UL L št. 9 z dne 14. 1. 2022, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1307/2013/EU); 7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (UL L št. 69 z dne 8. 3. 2014, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/439 z dne 3. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2014 glede vključitve novega tematskega cilja v nomenklaturo kategorij ukrepov za ESRR, ESS in Kohezijski sklad v okviru cilja »naložbe za rast in delovna mesta« (UL L št. 85 z dne 12. 3. 2021, str. 149); 8. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 138 z dne 13. 5. 2014, str. 5), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/886 z dne 12. februarja 2019 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 glede določb o finančnih instrumentih, možnostih poenostavljenega obračunavanja stroškov, revizijski sledi, obsegu in vsebini revizij operacij in metodologiji za izbor vzorca operacij ter glede Priloge III (UL L št. 142 z dne 29. 5. 2019, str. 9); 9. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1784 z dne 9. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 glede nekaterih določb o praksah zelene komponente, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 293 z dne 20. 11. 2018, str. 1); 10. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1418 z dne 23. junija 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 glede pravil o kaznih v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival (UL L št. 305 z dne 31. 8. 2021, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU); 11. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/557 z dne 9. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 glede obvestila o povečanju zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino iz člena 36(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 93 z dne 11. 4. 2018, str. 1); 12. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/94 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 19 z dne 22. 1. 2019, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU); 13. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1227 z dne 15. julija 2022 o spremembi izvedbenih uredb (EU) št. 808/2014 in (EU) št. 809/2014 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 189 z dne 18. 7. 2022, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU); 14. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1227 z dne 15. julija 2022 o spremembi izvedbenih uredb (EU) št. 808/2014 in (EU) št. 809/2014 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 189 z dne 18. 7. 2022, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU); 15. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 223 z dne 29. 7. 2014, str. 7), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/255 z dne 13. februarja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 43 z dne 14. 2. 2019, str. 15); 16. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1336 z dne 2. junija 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 glede finančnega upravljanja (UL L št. 289 z dne 12. 8. 2021, str. 6); 17. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 59), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1337 z dne 18. junija 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 glede finančnega upravljanja (UL L št. 289 z dne 12. 8. 2021, str. 9); 18. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1). (2) Ta uredba določa tudi roke in odstopanja v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi ter v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, v letu 2020 za izvajanje: 1. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2020/501 z dne 6. aprila 2020 o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede končnega roka za predložitev zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, končnega roka za sporočanje sprememb zbirne vloge ali zahtevka za plačilo ter končnega roka za vloge za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila v letu 2020 (UL L št. 109 z dne 7. 4. 2020, str. 8); 2. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/531 z dne 16. aprila 2020 o odstopanju glede leta 2020 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L 119 z dne 17. 4. 2020, str. 1) in 3. Izvedbene uredbe Komisije št. 2020/532 z dne 16. aprila 2020 o odstopanju glede leta 2020 od izvedbenih uredb (EU) št. 809/2014, (EU) št. 180/2014, (EU) št. 181/2014, (EU) 2017/892, (EU) 2016/1150, (EU) 2018/274, (EU) 2017/39, (EU) 2015/1368 in (EU) 2016/1240 v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike (UL L št. 119 z dne 17. 4. 2020, str. 3). (3) Ta uredba določa tudi izvajanje in financiranje ukrepov razvoja podeželja v letih 2021 in 2022 za izvajanje Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/2220/EU). 2. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen: 1. aktiven kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki izvaja: a) kmetijsko dejavnost, ki je v skladu s točko (c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali, ali vzdrževanje kmetijskih zemljišč v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, in sicer: kateri koli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov, kadar gre za orno zemljišče, košnja vsaj enkrat do 15. oktobra v tekočem letu, kadar gre za trajne nasade, košnja vsaj enkrat do 15. oktobra v tekočem letu, kadar gre za trajno travinje, ne glede na prejšnjo alinejo košnja vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za trajno travinje, za katero se v tekočem letu uveljavlja ukrep kmetijsko okoljska-podnebna plačila v okviru operacij »Trajno travinje I« z obvezno zahtevo TRZ I NPAS, »Trajno travinje II« z izbirno zahtevo TRZ II NPAS, »Posebni traviščni habitati« z izbirno zahtevo HAB NPAS, »Traviščni habitati metuljev« z obvezno zahtevo MET NPAS, »Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov« z izbirno zahtevo VTR NPAS oziroma »Steljniki« iz te uredbe; b) je za preteklo leto prejel več kot 5.000 eurov neposrednih plačil in upravlja letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča, ki so na seznamu nekmetijskih podjetij ali dejavnosti iz prvega pododstavka drugega odstavka 9. člena Uredbe 1307/2013/EU in so navedeni v tretji alineji te točke, ni upravičen do plačil za intervencijo plačila za naravne ali druge omejitve za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: intervencija OMD za leto 2023), razen če dokaže, da njegova kmetijska dejavnost ni nezanemarljiva, s tem, da dokaže, da njegov letni prihodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja najmanj tretjino njegovih skupnih prihodkov vseh dejavnosti, prejetih v zadnjem obračunskem letu, za katero so takšni dokazi na voljo, pri čemer se: kot dokazilo o prihodkih upošteva izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma revidiranega letnega poročila ali izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu; prihodki iz kmetijskih dejavnosti, iz nekmetijskih dejavnosti in skupni prihodki iz te točke določijo v skladu z 11. členom Uredbe 639/2014/EU. Znesek neposrednih plačil za preteklo leto iz te točke se določi v skladu z 12. členom Uredbe 639/2014/EU. Če je nosilec KMG enotno podjetje in eno izmed povezanih podjetij, vključno z nosilcem KMG, upravlja letališče, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča, se prihodki in znesek neposrednih plačil določijo za enotno podjetje; za letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uporabljajo klasifikacije, navedene pod: upravljanje letališč (51.100 Potniški zračni promet, 51.210 Tovorni zračni promet, 52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu), upravljanje železniških storitev (49.100 Železniški potniški promet, 49.200 Železniški tovorni promet), upravljanje vodnih objektov (36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode), upravljanje nepremičninske storitve (68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami; upravljanje športnih in rekreacijskih igrišč, razen tistih igrišč, ki se uporabljajo v zasebne namene: 93.110 Obratovanje športnih objektov, 93.190 Druge športne dejavnosti, 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov, 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov). 2. glavni posevek je kmetijska rastlina, za katero se vloži zahtevek za plačilo za glavni posevek za ukrepe iz te uredbe na geoprostorskem obrazcu za vloge in zahtevke na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec); 3. kmetijska dejavnost je kmetijska dejavnost, kot je opredeljena z Uredbo o shemah neposrednih plačil; 4. kmetijska parcela je strnjena površina zemljišča, ki jo prijavi en upravičenec in ne obsega več kot ene skupine kmetijskih rastlin iz 15. točke tega člena; 5. kmetijska površina je kmetijska površina v skladu z Uredbo o shemah neposrednih plačil; 6. lokacija izvajanja operacije oziroma zahteve je blok oziroma GERK znotraj območja izvajanja operacije oziroma zahteve, na katerem se ta operacija oziroma zahteva izvaja; 7. lokalne pasme domačih živali so avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali; 8. mejica je vsaj deset metrov dolga in pri krošnji največ 20 metrov široka strnjena in samostojna linija lesne vegetacije vrst drevja oziroma grmičevja, ki ni gozdni rob ali del zaraščajoče se površine, in ni del GERK ter služi namenu razmejevanja, pri čemer je znotraj vsakih deset metrov mejice dopustna ena vrzel, ki ne sme biti večja od treh metrov; 9. mineralna gnojila so gnojila, kot jih določa predpis, ki ureja mineralna gnojila; 10. najožja vodovarstvena območja – državni nivo so najožja vodovarstvena območja, ki so določena z uredbami, ki urejajo vodovarstvena območja; 11. njivske površine so GERK z vrsto rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi« za ukrep iz prve alineje 4. člena te uredbe in GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1161 – hmeljišče v premeni«, »1170 – jagode na njivi«, »1180 – trajne rastline na njivskih površinah« in »1190 – rastlinjak« za ukrep iz druge alineje 4. člena te uredbe; 12. območje izvajanja operacije oziroma zahteve je območje, na katerem se operacija oziroma zahteva izvaja; območje izvajanja operacije oziroma zahteve se lahko nanaša na območje celotne Republike Slovenije ali pa je geografsko omejeno in se nanaša le na določena območja Republike Slovenije; 13. obveznost ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz prve alineje 4. člena te uredbe je izvajanje posamezne zahteve v okviru operacije tega ukrepa oziroma posamezne operacije tega ukrepa; 14. organska gnojila so gnojila, kot jih določa predpis, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; 15. skupina kmetijskih rastlin je v skladu s točko (b) prvega odstavka 17. člena Uredbe 640/2014/EU skupina kmetijskih rastlin za vsako od prijavljenih površin za ukrep podpore na površino, za katero se uporabi drugačna višina pomoči ali podpore; 16. trajni nasadi so GERK z vrsto rabe »1160 – hmeljišče«, »1211 – vinograd«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak« in »1230 – oljčnik«; 17. trajno travinje so GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi «; 18. travojede živali so govedo, drobnica, kopitarji in jelenjad (damjaki, mufloni, navadni jeleni, druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa); 19. ugotovljena dolžina mejice je dolžina mejice, ugotovljena z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem; 20. ugotovljena površina je v skladu s 23. točko pod (b) prvega odstavka 2. člena Uredbe 640/2014/EU površina delov parcele ali parcel, ugotovljena z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem; 21. ukrep iz te uredbe je tudi intervencija OMD za leto 2023; 22. upravna kazen je upravna kazen iz Uredbe 1306/2013/EU, Uredbe 640/2014/EU in Uredbe 809/2014/EU in pomeni ustrezen znesek zmanjšanja, zavrnitev oziroma ukinitev plačil iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, plačil na podlagi 28., 29., 31. in 33. člena Uredbe 1305/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: zmanjšanje, zavrnitev oziroma ukinitev plačil); 23. vstopna dolžina mejic je ugotovljena dolžina mejic prvega leta obveznosti oziroma v primeru razširitve ali nadomestitve obveznosti ugotovljena dolžina mejic leta razširitve ali nadomestitve obveznosti; 24. vstopna površina je ugotovljena površina prvega leta obveznosti – oziroma v primeru razširitve ali nadomestitve obveznosti – ugotovljena površina leta razširitve ali nadomestitve obveznosti; 25. zahtevek je zahtevek za plačilo, ki je vložen v zbirni vlogi za tekoče leto, za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. 3. člen (pristojni organi in odbor za spremljanje) (1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Naloge OU opravljata ministrstvo in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija). (2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je agencija. (3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna. (4) Odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije. 4. člen (ukrepi) Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednji ukrepi razvoja podeželja: kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP); ekološko kmetovanje (v nadaljnjem besedilu: ukrep EK); plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD). 5. člen (upravičenci) (1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so KMG, ki so določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in izpolnjujejo pogoje iz te uredbe. (2) Za KMG vlaga zahtevke za plačilo za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe nosilec KMG, na katerega se glasi tudi odločba za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe. (3) Ob spremembi nosilca KMG v roku za vložitev zbirne vloge, določenem v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, ali v roku za pozno predložitev vloge v skladu s 13. in 14. členom Uredbe 640/2014/EU mora novi nosilec KMG vložiti zahtevek za plačilo za ukrepe razvoja podeželja in obvezne sestavine zbirne vloge za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: zbirna vloga), da je lahko upravičen do plačil za ukrepe razvoja podeželja. (4) V primeru prenosa KMG z enega upravičenca na drugega upravičenca v obdobju oddaje zbirne vloge oziroma v obdobju od izteka roka za oddajo zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023, se zahtevki za intervencijo OMD za leto 2023 vlagajo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023. 6. člen (sredstva) (1) Ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov. (2) Za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe je skupno namenjenih do 744.233.314,67 eura, od katerih se namenja do: 270.487.386,67 eura za ukrep KOPOP, od tega se namenja do 33,6 milijona eurov za prevzete obveznosti za kmetijsko okoljske podukrepe, razen za podukrep ekološko kmetovanje, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013); 88.131.000 eurov za ukrep EK, od tega se namenja do 6,4 milijona eurov za prevzete obveznosti za podukrep ekološko kmetovanje v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih plačil iz PRP 2007–2013; 337.614.928 eurov za ukrep OMD, od tega se namenja do 1.333.333,33 eura za prevzete obveznosti za ukrep območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP 2007–2013; 48.000.000 eurov za intervencijo OMD za leto 2023. (3) Skupna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti presežena. (4) Plačila za izvajanje ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe se za zahtevke za te ukrepe, vložene v tekočem letu vložitve zahtevkov, izvršijo najpozneje v obdobju tekočega leta in treh naslednjih let (obdobje n + 3) v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. (5) Sredstva, zagotovljena v tekočem proračunskem letu, se namenijo za plačilo odobrenih zahtevkov za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe in prevzete obveznosti za ukrepe iz PRP 2007–2013 ter plačilo pritožb za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno. (6) Če se sredstva, namenjena za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, v tekočem letu ne porabijo v celoti, se sredstva med temi ukrepi za tekoče leto lahko prerazporedijo. (7) Neporabljena sredstva iz drugega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih ukrepom razvoja podeželja iz te uredbe za programsko obdobje 2014–2020. (8) Sredstva za obveznosti za ukrepe razvoja podeželja, prevzete v letih 2021 in 2022, se namenjajo v skladu z Uredbo 2020/2220/EU in s PRP 2014–2020. 7. člen (sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja) Plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se ne smejo sofinancirati iz drugih javnih virov. II. poglavje KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA 1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE 8. člen (namen ukrepa) Namen ukrepa KOPOP je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi KMG, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin. 9. člen (upravičenci) Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP so KMG, ki se vključijo v izvajanje tega ukrepa in ves čas trajanja obveznosti izpolnjujejo pogoje in zahteve iz te uredbe. 10. člen (vstopi v ukrep KOPOP) (1) V ukrep KOPOP je mogoče vstopiti v letu 2016. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v operacije iz 7. do 16. točke in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe mogoče vstopiti v obdobju 2016–2020 in v operacijo iz 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe v obdobju 2017–2020, v operacijo iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe pa tudi v obdobju 2019–2020. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je mogoče v operacijo iz 7. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe na območjih iz evidence iz 11. točke prvega odstavka 19. člena te uredbe vstopiti v obdobju 2018–2020. (4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je v letih 2021 in 2022 v operacije iz 7. do 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe mogoče vstopiti v skladu s 7. členom Uredbe 2020/2220/EU in PRP 2014–2020. 11. člen (trajanje in podaljšanje obveznosti) (1) Obveznost za izvajanje ukrepa KOPOP iz te uredbe traja pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih: prevzeta obveznost lahko preneha v skladu z drugim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU; višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 2. člen Uredbe 1306/2013/EU in so opredeljeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v skladu z drugim pododstavkom petega odstavka 28. člena Uredbe 1305/2013/EU in PRP 2014–2020 nove obveznosti za izvajanje ukrepa KOPOP, prevzete v letu 2021, trajajo dve leti (v letih 2021 in 2022), nove obveznosti, prevzete v letu 2022, pa eno leto (v letu 2022). (3) Obveznost izvajanja ukrepa KOPOP traja celotno koledarsko leto. (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so izjeme glede koledarskega leta mogoče pri izvajanju zahtev: Ozelenitev njivskih površin znotraj operacij iz 1. in 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; Kompostiranje rastlinskih odpadkov po obiranju hmelja znotraj operacije iz 2. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino znotraj operacije iz 4. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; Za GERK-e, ki so večji od 1 hektar (v nadaljnjem besedilu: ha) v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika znotraj operacij iz 5. in 6. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe in Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika znotraj operacij iz 7. do 9. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe. (5) Po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe je možno letno podaljšanje te obveznosti, pri čemer se lahko podaljša le celotna obveznost, sicer se podaljšanje obveznosti zavrne. V letih 2021 in 2022 se obveznost podaljša v skladu s tretjim pododstavkom petega odstavka 28. člena Uredbe 1305/2013/EU in PRP 2014–2020. (6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zaključena petletna obveznost za izvajanje operacije iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe lahko podaljša, le če število v to operacijo vključenih živali ni manjše od števila živali, določenega v drugem odstavku 111. člena te uredbe. (7) Pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe upravičenec lahko vstopno površino te obveznosti poveča za več kot deset odstotkov, vendar za največ 20 odstotkov oziroma 2 ha, pri čemer se upošteva dovoljeni obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost pa se nadaljuje. (8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravičenec pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz 7. do 16. točke in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe vstopno površino te obveznosti poveča za več kot 20 odstotkov oziroma 2 ha, pri čemer se upošteva dovoljeni obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, obstoječa obveznost pa se nadomesti z novo petletno obveznostjo za celotni obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine. (9) Pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz 1. do 6. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe, je lahko ugotovljena površina od vstopne površine te obveznosti zmanjšana za največ deset odstotkov, sicer se plačilo operacije zavrne. (10) Če se vstopna površina zaključene petletne obveznosti operacij iz 7. do 16. točke in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe zmanjša za več kot deset odstotkov, zaključene petletne obveznosti posamezne operacije ni mogoče podaljšati, lahko pa upravičenec znova vstopi v isto operacijo in prevzame novo petletno obveznost izvajanja te operacije. (11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je zaključene petletne obveznosti mogoče podaljšati, če v primerih, določenih na obrazcu o zmanjšanju ali prenosu površin, vključenih v ukrep KOPOP oziroma EK v predhodnem letu, za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, agencija več kot desetodstotno zmanjšanje površin odobri. (12) Upravičenci zaključeno petletno obveznost za izvajanje posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe podaljšajo tako, da podajo izjavo glede podaljšanja zaključene petletne obveznosti za ukrep KOPOP oziroma EK na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, zahtevek pa vložijo v skladu s prvim odstavkom 153. člena te uredbe. (13) Upravičenci, ki so na določenih površinah KMG izvajali ukrep KOPOP, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje tega ukrepa te površine vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep KOPOP v predhodnem letu. (14) Upravičenci, ki so izvajali operacijo iz 17. točke 23. člena te uredbe, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje te operacije mejice vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep KOPOP v predhodnem letu, če te mejice mejijo na ta KMG. (15) Upravičenci, ki so izvajali operacijo iz 18. točke 23. člena te uredbe, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje te operacije živali avtohtonih in tradicionalnih pasem vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep KOPOP v predhodnem letu. (16) Upravičencem, ki so v izbirno zahtevo operacij iz 1. do 9. točke in 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe vstopili pozneje kot v obvezno zahtevo oziroma zahtevi teh operacij, obveznost za izvajanje te izbirne zahteve preneha istočasno kot obveznost za izvajanje obvezne zahteve oziroma obveznih zahtev. (17) Če upravičenci v obdobju trajanja obveznosti izvajanja ukrepa KOPOP vstopijo v ukrep EK, obveznost izvajanja operacij ukrepa KOPOP, pri katerih kombinacija med ukrepoma KOPOP in EK ni dovoljena, preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za izvajanje teh operacij. 12. člen (prenos obveznosti na drugo KMG) KMG, ki je v preteklem letu uveljavljalo zahtevke za ukrep KOPOP na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah ta ukrep izvaja drugo KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, vključenih v ukrep KOPOP oziroma EK v predhodnem letu, za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. 13. člen (velikost površine) Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje posamezne zahteve v okviru operacij ukrepa KOPOP je 0,1 ha, na KMG pa mora biti v posamezno zahtevo v okviru operacij ukrepa KOPOP vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če za posamezne operacije v tej uredbi ni določeno drugače. 14. člen (sprememba površine, vključene v obveznost) (1) V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU se lahko obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, med leti spreminja za največ deset odstotkov glede na vstopno površino. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obseg obveznosti v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe ne spreminja, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz priloge 1 te uredbe. (3) Če se obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, med leti zmanjša za več kot deset odstotkov zaradi spremembe seznama avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe, za katere plačil za ukrep KOPOP iz te uredbe ni mogoče uveljavljati, setev oziroma saditev pa je bila že izvedena, se to ne šteje za neupravičeno zmanjšanje obsega površin, vključenih v ukrep KOPOP. 15. člen (povečanje površin, vključenih v obveznost) (1) V skladu s 15. členom Uredbe 807/2014/EU se obseg površin KMG v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se lahko obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti ali pa se lahko obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina za katero je prevzeta obveznost. (2) Upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, poveča za več kot deset odstotkov, vendar največ za 20 odstotkov oziroma dva ha, glede na vstopno površino, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne obveznosti pa se nadaljuje. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, poveča za več kot 20 odstotkov oziroma dva ha glede na vstopno površino, pri čemer se obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo za celoten obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine. (4) Upravičenec lahko nadomesti obstoječo obveznost z novo petletno obveznostjo v letu 2016. Obveznosti operacij, v katere je mogoče v skladu z drugim in tretjim odstavkom 10. člena te uredbe vstopiti v obdobju 2016–2020, 2017–2020, 2018–2020 ali 2019–2020, je mogoče nadomestiti z novo petletno obveznostjo v katerem koli letu trajanja obveznosti. 16. člen (kombinacije) (1) Na isti površini se lahko izvaja več operacij oziroma zahtev ukrepa KOPOP iz te uredbe. (2) Kombinacije iz prejšnjega odstavka so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. (3) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo zahtev iz prejšnjega odstavka, znašajo: njivske površine: 600 eurov na ha letno; trajni nasadi: 900 eurov na ha letno; druge vrste rabe (trajno travinje, mejice): 450 eurov na ha letno. 17. člen (zamenjave) Med trajanjem obveznosti ukrepa KOPOP iz te uredbe zamenjava ene operacije oziroma zahteve z drugo operacijo oziroma zahtevo ni dovoljena. 18. člen (zavrnitev zahtevka) Če upravičenci pri zahtevah ukrepa KOPOP iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na celem GERK, vložijo zahtevek za del GERK, se zahtevek za ta GERK zavrne. 19. člen (grafične evidence) (1) Za namene izvajanja upravnih pregledov ukrepa KOPOP iz te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo: 1. grafična evidenca strmin – S50 (v nadaljnjem besedilu: evidenca S50); 2. evidenca območij grbinastih travnikov – GRB (v nadaljnjem besedilu: evidenca GRB); 3. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bela krajina, Boč – Haloze – Donačka gora, Dobličica, Drava, Dravinja s pritoki, Goričko, Haloze – vinorodne, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Ličenca pri Poljčanah, Marindol, Mura, Osrednje slovenske gorice, Pregara – travišča, Reka, Trnovski gozd – Nanos 1 in Vrbina – HAB1 30 05 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1 30 05); 4. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Boletina – velikonočnica, Črete, Dobrava – Jovsi, Goriška brda, Kožbana, Kras 1, Lahinja, Mirna, Nanoščica, Soča z Volarjo, Trnovski gozd – Nanos 2, Vejar in Vrhoveljska planina – HAB2 30 05 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2 30 05); 5. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Ljubljansko barje, Notranjski trikotnik 1 in Sava Medvode – Kresnice – HAB1 10 06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1 10 06); 6. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Belški potok, Bled – Podhom, Češeniške gmajne z Rovščico, Črna dolina pri Grosuplju, Črni potok, Grad Brdo – Preddvor, Huda luknja, Kočevsko, Kozjansko, Mišja dolina, Polhograjsko hribovje, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Ribniška dolina, Rinža, Šmarna gora, Vitanje – Oplotnica, Vzhodni Kozjak in Zadnje Struge pri Suhadolah – HAB2 10 06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2 10 06); 7. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območji Bohor in Notranjski trikotnik 2 – HAB1 20 06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1 20 06); 8. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Banjšice, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Čemšeniška planina, Gorjanci – Radoha, Kras 2, Krimsko hribovje – Menišija, Kum, Menina, Mrzlica, Notranjski trikotnik 3, Razbor, Trnovski gozd – Nanos 3 in Zahodni Kozjak – HAB2 20 06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2 20 06); 9. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območje Slovenska Istra – HAB2 20 05 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2 20 05); 10. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Breginjski stol, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in Ratitovec – HAB2 30 06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2 30 06); 11. evidenca ekološko pomembnih območij mokrotnih travnikov, ki vključuje območja Bled – Podhom, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Črna dolina pri Grosuplju, Dolenja vas pri Ribnici, Huda luknja, Kobariško blato, Krimsko hribovje – Menišija, Lahinja, Mišja dolina, Notranjski trikotnik, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Razbor, Ribniška dolina, Šmarna gora, Trnovski gozd – Nanos, Vzhodni Kozjak, Zelenci in Žejna dolina – HABM 30 06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HABM 30 06); 12. evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območja Cerovec, dolina Vipave, Dravinja s pritoki, Goričko, Haloze – vinorodne, Javorniki – Snežnik, Libanja, Ličenca pri Poljčanah, Ljubljansko barje, Mura, Notranjski trikotnik, osrednje Slovenske gorice, Reka, Trnovski gozd – Nanos, Volčeke – MET1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET1); 13. evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje ekološko pomembna območja traviščnih habitatov metuljev, ki niso območja iz prejšnje točke – MET2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET2); 14. evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov – VTR (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR); 15. evidenca monitoringa kosca – KOSEC (v nadaljnjem besedilu: evidenca KOSEC); 16. evidenca ekološko pomembnih območij steljnikov, ki vključuje območje Ljubljanskega barja – STE1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE1); 17. evidenca ekološko pomembnih območij steljnikov, ki vključuje ekološko pomembna območja steljnikov, ki niso območja iz prejšnje točke – STE2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE2); 18. evidenca najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo – VVO I DR (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO I DR); 19. evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, ki vključuje območje Dravske kotline – NUV-D (v nadaljnjem besedilu: evidenca NUV-D); 20. evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, ki vključuje druga območja, ki niso območja iz prejšnje točke – NUV-O (v nadaljnjem besedilu: evidenca NUV-O); 21. evidenca območja pojavljanja medveda in volka, ki se nanaša na izvajanje zahteve iz 100. člena te uredbe – MV1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MV1); 22. evidenca območja pojavljanja medveda in volka, ki se nanaša na izvajanje zahtev iz 101. in 102. člena te uredbe – MV2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MV2); 23. grafična evidenca mejic na Naturi 2000 – MEJ (v nadaljnjem besedilu: evidenca MEJ). (2) Grafična evidenca strmin iz 1. točke prejšnjega odstavka vsebuje podatke o površinah z nagibom 50 odstotkov ali več, ki se izračunajo na podlagi podatkov, ki so osnova za izračun nagiba GERK v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. Podatke o površinah z nagibom 50 odstotkov ali več za posamezen GERK se pridobi z grafičnim presekom grafične evidence strmin in GERK. (3) Grafična evidenca mejic iz 23. točke prvega odstavka tega člena za posamezno mejico vsebuje linijski prikaz mejice v prostoru in podatek o identifikacijski številki mejice in dolžini mejice v metrih. (4) Evidence iz 2. do 14. točke ter 16. in 17. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. (5) Evidenco iz 15. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec monitoringa kosca, ki poteka v okviru vsakoletnega monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: monitoring ptic). (6) Evidenco iz 23. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo. (7) Evidence iz 18. do 20. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: ARSO). (8) Evidenci iz 21. in 22. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Zavod za gozdove Slovenije. (9) Za vsak GERK se preveri ali leži na območju iz evidenc iz 3. do 11. točke prvega odstavka tega člena s površino vsaj deset arov. Če ta GERK glede na datum leži na dveh ali več različnih območjih iz evidenc iz 3. do 11. točke prvega odstavka tega člena, se za ves GERK upošteva, da leži na območju iz evidence, ki se nanaša na poznejši datum. Pri navajanju površin sloja iz evidenc iz 3. do 11. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj en ar GERK leži na enem izmed območij iz teh evidenc. (10) Pri navajanju površin sloja iz evidence VVO I DR se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem vsaj en ar. (11) Pri navajanju površin sloja iz evidence NUV-D in evidence NUV-O se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj en ar GERK leži v enem izmed območij iz evidence NUV-D in evidence NUV-O. (12) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na spletnih straneh ministrstva. (13) Evidence iz 1. do 14. točke in 16. do 23. točke prvega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo. (14) Evidenco iz 15. točke prvega odstavka tega člena agenciji posreduje izvajalec monitoringa ptic najpozneje do 20. junija tekočega leta. 2. oddelek POGOJI UPRAVIČENOSTI 20. člen (pogoji upravičenosti) (1) Upravičenci morajo ob vstopu v ukrep KOPOP iz te uredbe izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti: imeti najmanj en ha kmetijskih površin na KMG; KMG mora biti vpisan v RKG; imeti opravljen šesturni program predhodnega usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: predhodno usposabljanje); imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: program aktivnosti), ki je elektronski dokument, pripravljen v okviru svetovalne storitve. (2) Šteje se, da je pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG do 5. maja tekočega leta predhodno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da je za leto 2020 pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG do 11. junija 2020 predhodno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020. (4) Predhodno usposabljanje iz prejšnjega odstavka se opravi enkrat, in sicer pred prvim vstopom v ukrep KOPOP iz te uredbe. (5) Če predhodno usposabljanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG, namestnik nosilca KMG ali član kmetije. (6) Agencija za opravljeno predhodno usposabljanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: evidenca izobraževanja) najpozneje en dan pred rokom za oddajo zbirne vloge prevzame naslednja podatka o opravljenem predhodnem usposabljanju za zadevni KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur predhodnega usposabljanja. 21. člen (program aktivnosti) (1) Program aktivnosti iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje najmanj podatke o: 1. KMG; 2. nosilcu KMG; 3. zemljiščih in živalih; 4. izbranih operacijah oziroma zahtevah iz 23. člena te uredbe; 5. zasnovi kolobarja, če KMG izbere zahtevo iz 26. člena te uredbe; 6. analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila; 7. vodenju evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil na KMG; 8. načrtu ureditve pašnika in paše, če KMG izbere zahteve v okviru operacije iz prvega odstavka 99. člena te uredbe. (2) Program aktivnosti se izdela za KMG, razen za planino. (3) Če ima KMG tudi planino, in se z njenimi površinami vključi v operacijo iz 104. člena te uredbe, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka za to planino izdela ločen program aktivnosti, ki vsebuje podatke iz 1. do 4. točke ter 6. do 8. točke prvega odstavka tega člena. (4) Program aktivnosti mora biti izdelan najpozneje na dan oddaje zahtevka za ukrep KOPOP iz 153. člena te uredbe. Z oddajo zahtevka za ukrep KOPOP se konča tudi izdelava programa aktivnosti. (5) Upravičenec mora program aktivnosti dopolniti, če: v letih po vstopu v ukrep KOPOP razširi obveznost na nove operacije oziroma zahteve iz 23. člena te uredbe; pridobi nove GERK. (6) Če je upravičenec vključen tudi v izvajanje ukrepa EK iz te uredbe, se pripravi skupen program aktivnosti za ukrep KOPOP in ukrep EK. (7) Analizo tal in gnojilni načrt iz 6. točke prvega odstavka tega člena je treba izdelati pred izdelavo programa aktivnosti za vse GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Analiza tal se mora izdelati za naslednje parametre: P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je petleten. (8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati tistim KMG, ki se vključijo le v izvajanje operacij iz 7. do 10. točke in 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe. (9) Na analizi tal iz sedmega odstavka tega člena morajo biti navedeni vsi GERK, za katere je ta analiza izdelana. Iz analize tal morata biti razvidna podatka, kdo je izdelal analizo tal in datum izdelave analize tal. Če na analizah tal niso navedeni GERK in potrebni parametri iz sedmega odstavka tega člena, jih je treba ustrezno dopolniti. Manjkajoče GERK na analizah tal lahko dopiše kmetijska svetovalna služba, manjkajoče parametre pa lahko dopolni le laboratorij, ki je izdelal prvotno analizo tal. (10) Gnojilni načrt iz sedmega odstavka tega člena se izdela na podlagi veljavne analize tal. Veljavna analiza tal je analiza tal, izdelana od 1. januarja 2011 za leto 2016, za obdobje od leta 2017 do leta 2020 pa analiza tal, izdelana od 1. januarja 2016. (11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je veljavna analiza tal za KMG, ki v letih 2021 in 2022 prvič vstopijo v ukrep KOPOP, oziroma KMG, ki so že vključena v ukrep KOPOP in pridobijo nove GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila, analiza tal, izdelana od 1. januarja 2018. (12) Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, morajo kopije analiz tal in gnojilnih načrtov v fizični obliki ali kot skenogram ob oddaji zbirne vloge poslati agenciji. (13) »Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo«, ki so pripomoček pri jemanju vzorcev tal za analizo, so dostopna na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe. (14) Načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka tega člena vsebuje najmanj podatke o: 1. pašniku; 2. površinah v uporabi; 3. številu čredink; 4. številu živali na paši; 5. številu pastirjev; 6. obdobju paše; 7. povprečni obtežbi z glavami velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ). (15) Načrt ureditve pašnika in paše iz prejšnjega odstavka se pripravi na obrazcu, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe. (16) V fazi izdelave programa aktivnosti in oddaje zbirne vloge se poleg podatkov o površinah prek RKG preverjajo tudi naslednji podatki o trajnih nasadih: gostota; zatravljenost; terasiranost; nagib; vinorodna dežela. (17) Na podlagi programa aktivnosti agencija izvede upravni pregled glede: ustreznosti zasnove petletnega kolobarja pri zahtevi iz 26. člena te uredbe; vodenja evidenc uporabe organskih in mineralnih gnojil na KMG; veljavnosti analiz tal in gnojilnih načrtov za KMG, ki uporabljajo mineralna gnojila; načrta ureditve pašnika in paše v okviru operacije iz prvega odstavka 99. člena in operacije iz 104. člena te uredbe. (18) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka v primeru podaljšanja zaključene petletne obveznosti izvajanja obvezne zahteve iz 26. člena te uredbe agencija z upravnim pregledom preveri ustreznost kolobarja v zadnjih petih letih. 3. oddelek SPLOŠNI POGOJI 22. člen (splošni pogoji) (1) Upravičenci morajo pri izvajanju ukrepa KOPOP izpolnjevati naslednje splošne pogoje: imeti morajo opravljen štiriurni program usposabljanja letno iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: redno usposabljanje); v prvih treh letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe morajo najmanj enkrat uporabiti storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020; ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe morajo voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operacijah iz drugega odstavka 23. člena te uredbe, na obrazcih evidenc o delovnih opravilih, ki so dostopni na spletnih straneh ministrstva in agencije; ne smejo uporabljati blata iz komunalnih čistilnih naprav. (2) Ne glede na določbo druge alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci, ki so v ukrep KOPOP prvič vstopili v letu 2015, storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, uporabiti najmanj enkrat v prvih štirih letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe. (3) Šteje se, da je pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG do 20. decembra tekočega leta redno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020. (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za leto 2017 šteje, da je pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG ali KMG – planina do 1. februarja 2018 redno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, pri čemer se šteje, da je to usposabljanje opravljeno tudi v primeru, če je bilo hkrati opravljeno za KMG in KMG – planina. (5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se za leto 2018 šteje, da je pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG do 15. marca 2019 redno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020. (6) Če redno usposabljanje iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član paše ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG, namestnik nosilca KMG ali član kmetije. (7) Agencija za opravljeno redno usposabljanje iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevno KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur rednega usposabljanja. (8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija za opravljeno redno usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja 25. februarja 2018 prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevno KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur rednega usposabljanja. (9) Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena agencija za opravljeno redno usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja 29. marca 2019 prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevno KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur rednega usposabljanja. (10) Če je v prvih treh letih izvajanja obveznosti ukrepa KOPOP za KMG uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to šteje kot izpolnitev pogoja iz druge alineje prvega odstavka tega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe. (11) Če je v prvih štirih letih izvajanja obveznosti ukrepa KOPOP za KMG uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to ne glede na določbo prejšnjega odstavka šteje kot izpolnitev pogoja iz drugega odstavka tega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe. (12) Agencija za uporabnike storitev svetovanja iz desetega in enajstega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID. (13) Če se upravičenci, ki so vključeni v izvajanje ukrepa KOPOP, vključijo v izvajanje ukrepa EK iz te uredbe, mora biti za KMG: opravljeno tudi usposabljanje iz prve alineje prvega odstavka 131. člena te uredbe; izdelan individualni načrt preusmeritve KMG iz konvencionalne v ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu: individualni načrt preusmeritve KMG) iz druge alineje prvega odstavka 131. člena te uredbe, če prvič vstopajo v kontrolo ekološkega kmetovanja; najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti uporabljena storitev svetovanja iz tretje alineje prvega odstavka 131. člena te uredbe. (14) Evidence o delovnih opravilih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena vključujejo evidence o delovnih opravilih za: 1. njivske površine za operacije iz 1., 11. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; 2. hmeljišča za operaciji iz 2. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; 3. intenzivne sadovnjake in oljčnike za operaciji iz 3. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; 4. vinograde za operaciji iz 4. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; 5. trajno travinje oziroma pašnike za operacije iz 5. do 10. točke in 12. do 15. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; 6. visokodebelne travniške sadovnjake za operacijo iz 16. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; 7. mejice za operacijo iz 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe; 8. rejo lokalnih pasem za operacijo iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe. (15) Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka tega člena mora KMG v primeru uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev voditi tudi podatke o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi posameznih vrst gnojil in fitofarmacevtskih sredstev za vse površine KMG. KMG popiše tudi izhodiščno stanje zalog posameznih vrst gnojil in fitofarmacevtskih sredstev po stanju na dan oddaje zbirne vloge. Te evidence se morajo nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe. (16) Podatki iz prejšnjega odstavka se vodijo na obrazcu evidence o uporabi gnojil na kmetijskem gospodarstvu – zbirnik za vse površine KMG in obrazcu evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskem gospodarstvu – zbirnik za vse površine KMG, ki sta dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije. (17) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka in drugi odstavek 146. člena te uredbe, upravičencem, ki so vključeni samo v operacijo iz 70., 76., 81., 86., 99., 104. in 109. člena te uredbe, ni treba voditi evidenc iz prejšnjega odstavka, evidence iz drugega odstavka 146. člena te uredbe pa morajo voditi le za površine, vključene v ukrep KOPOP. (18) Evidence iz štirinajstega in šestnajstega odstavka tega člena ter evidence iz drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe se vodijo na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali računalniški oziroma elektronski obliki (Excel). (19) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot izpolnjevanje pogojev iz tretje alineje prvega odstavka in petnajstega odstavka tega člena šteje tudi vodenje evidenc v elektronski obliki, ki bistveno ne odstopa od elektronske oblike iz prejšnjega odstavka. (20) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverjajo podatki o opravljenih programih usposabljanja in o uporabljeni storitvi svetovanja. S pregledom na kraju samem se preverjajo evidence iz štirinajstega in šestnajstega odstavka tega člena ter evidence iz drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav se preveri z upravnim pregledom prek evidence okoljevarstvenih dovoljenj za uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki jo agenciji posreduje ARSO. 4. oddelek OPERACIJE 1. pododdelek Operacije 23. člen (operacije) (1) Ukrep KOPOP se izvaja v okviru operacij, ki vključujejo obvezne oziroma izbirne zahteve. (2) Operacije iz prejšnjega odstavka so naslednje: 1. Poljedelstvo in zelenjadarstvo; 2. Hmeljarstvo; 3. Sadjarstvo; 4. Vinogradništvo; 5. Trajno travinje I; 6. Trajno travinje II; 7. Posebni traviščni habitati; 8. Traviščni habitati metuljev; 9. Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov; 10. Steljniki; 11. Vodni viri; 12. Ohranjanje habitatov strmih travnikov; 13. Grbinasti travniki; 14. Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri; 15. Planinska paša; 16. Visokodebelni travniški sadovnjaki; 17. Ohranjanje mejic; 18. Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje; 19. Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija. (3) Operacije iz 1. do 9. točke in 11. točke prejšnjega odstavka vključujejo obvezne in izbirne zahteve. V okviru teh operacij mora upravičenec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz prejšnjega člena izvajati vse obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev v okviru posamezne operacije. Upravičenec lahko izbere tudi več operacij ukrepa KOPOP. (4) Operacije iz 10., 12. in 13. točke ter iz 16. do 18. točke drugega odstavka tega člena predstavljajo samostojne zahteve. Če se upravičenec odloči za izvajanje teh operacij, mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena, izbere pa lahko eno ali več operacij oziroma zahtev. (5) Operacija iz 14. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v treh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno ali več teh zahtev znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena. (6) Operacija iz 15. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v dveh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno od zahtev znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena. (7) Operacija iz 19. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v dveh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno ali obe zahtevi znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena. (8) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, se lahko vključijo v operacijo iz 5. točke in operacijo iz 6. točke drugega odstavka tega člena le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje vsaj ene izmed operacij iz 7. do 10. točke drugega odstavka tega člena z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj območij iz tega odstavka. Če je presek GERK s posameznim območjem iz priloge 3 te uredbe deset arov ali več, se šteje, da je cel GERK znotraj tega območja. (9) Upravičenci, katerih površine ležijo na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda in območjih vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, se v izvajanje operacije iz 1. točke drugega odstavka tega člena lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena z najmanj 30 odstotki njivskih površin na območju Dravske kotline in najmanj 20 odstotki njivskih površin na drugih območjih iz Načrta upravljanja voda. Upravičenci, katerih površine najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: VVO I DR), ležijo na območjih iz prvega stavka tega odstavka iz Načrta upravljanja voda v obsegu najmanj en ar, se lahko v operacijo iz 1. točke drugega odstavka tega člena vključijo brez pogojevanja vključitve v operacijo iz 11. točke drugega odstavka tega člena. (10) Če se upravičenci vključijo le v izvajanje operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena, morajo to operacijo na območju Dravske kotline iz Načrta upravljanja voda izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin, na drugih območjih iz Načrta upravljanja voda pa na najmanj 20 odstotkih njivskih površin. (11) Ne glede na določbe devetega in desetega odstavka tega člena je treba zahtevo Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih znotraj operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena izvajati na vseh njivskih površinah, ki ležijo na območjih iz priloge 4 te uredbe. (12) Če leži vsaj en ar površine na območjih iz priloge 4 te uredbe, se zahteva iz operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena izvaja na celotni površini GERK. V primeru kombinacije območja Dravske kotline in drugih območij iz priloge 4 te uredbe se izpolnjevanje zahteve obravnava ločeno, tako da mora KMG izpolniti pogoj glede 30 odstotkov vključenih površin na območju Dravske kotline in pogoj glede 20 odstotkov vključenih površin na ostalih območjih. Če upravičenec na isti površini izvaja dve različni zahtevi iz operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena, se površina za izpolnjevanje pogoja glede 30- ali 20-odstotnega deleža površin šteje enkrat. (13) Deleži vključenosti v posamezne zahteve operacij iz osmega do desetega odstavka tega člena se preverjajo z upravnim pregledom ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe. (14) Izvajanje operacij iz drugega odstavka tega člena se preverja z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem v skladu s 74. členom Uredbe 1306/2013/EU. 2. pododdelek Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo 24. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo) se izvaja na GERK z vrstama rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 25. člen (obvezni zahtevi in izbirne zahteve) (1) Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenci morajo izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izberejo tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije. (2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta: POZ KOL: Petletni kolobar (v nadaljnjem besedilu: POZ KOL); POZ NMIN: Nmin analiza (v nadaljnjem besedilu: POZ NMIN). (3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so: 1. POZ NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: POZ NIZI); 2. POZ POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) (v nadaljnjem besedilu: POZ POD); 3. POZ FFSM: Uporaba protiinsektnih mrež (v nadaljnjem besedilu: POZ FFSM); 4. POZ FFSV: Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: POZ FFSV); 5. POZ MEHZ: Uporaba zastirk ali mehansko zatiranje plevelov (v nadaljnjem besedilu: POZ MEHZ); 6. POZ KONZ: Konzervirajoča obdelava tal (v nadaljnjem besedilu: POZ KONZ); 7. POZ ZEL: Ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: POZ ZEL); 8. POZ NEP: Neprezimni medonosni posevki (v nadaljnjem besedilu: POZ NEP). (4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi. 26. člen (obvezna zahteva POZ KOL) (1) V okviru obvezne zahteve POZ KOL morajo biti kot glavni posevek v petletni kolobar vključene najmanj tri različne kmetijske rastline, pri čemer: 1. so žita lahko v kolobarju največ trikrat; 2. je koruza lahko v kolobarju največ trikrat, vendar nikoli zaporedoma; 3. naknadni posevki ne predstavljajo ene od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar; 4. morebitna zamenjava kmetijskih rastlin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja zahteve; 5. so zelenjadnice v petletni kolobar lahko vključene vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek; 6. so njivska zelišča v petletni kolobar lahko vključena vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek; 7. je praha na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« lahko del kolobarja, vendar zanjo plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ KOL ni mogoče uveljavljati; 8. so kmetijske rastline, ki so upravičene do plačil iz Uredbe o shemah neposrednih plačil, vendar zanje ni možno uveljavljati plačila za obvezno zahtevo POZ KOL, lahko sestavni del kolobarja, vendar upravičenec za njih ne pridobi plačila; 9. se jare in ozimne kmetijske rastline štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 10. se različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju; 11. so trava in travno deteljne mešanice v kolobar lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju. (2) Praha in kmetijske rastline iz 7. in 8. točke prejšnjega odstavka so določene v Šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, ki je v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči), objavljen na spletni strani agencije in ministrstva. (3) Za obvezno zahtevo POZ KOL velja, da: mora biti za vsako poljino petletni kolobar zasnovan že ob vstopu v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo; se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (4) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve POZ KOL se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (5) Z upravnim pregledom se preverijo: zasnova kolobarja (za vsako poljino) prek programa aktivnosti; ustreznost skupine kmetijskih rastlin za kolobar prek zbirne vloge; letno sledenje vrstenja koruze; ustreznost kolobarja po petih letih izvajanja obvezne zahteve POZ KOL. (6) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka agencija v primeru podaljšanja obveznosti z upravnim pregledom preveri ustreznost kolobarja v zadnjih petih letih izvajanja obvezne zahteve POZ KOL. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. (9) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ KOL znaša 114,78 eura na ha letno. (10) Prezimni posevek, za katerega se uveljavlja plačilo za izbirno zahtevo POZ ZEL iz 34. člena te uredbe ali plačilo za obvezno zahtevo VOD ZEL iz 90. člena te uredbe za preteklo leto, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ KOL, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen. (11) Pri kombinaciji obvezne zahteve POZ KOL z ukrepom EK iz te uredbe se plačilo za obvezno zahtevo POZ KOL ne dodeli. (12) Upravičenec, ki ima obveznost izvajanja obvezne zahteve POZ KOL in uveljavlja vlogo za izplačilo podpore za zelenjadnice iz Uredbe o shemah neposrednih plačil za zelenjadnico, ki ne šteje kot glavni posevek, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, mora v zbirni vlogi navesti tudi kmetijsko rastlino, ki šteje kot glavni posevek. Ta kmetijska rastlina se upošteva za izpolnitev obveznosti za obvezno zahtevo POZ KOL. 27. člen (obvezna zahteva POZ NMIN) (1) V okviru obvezne zahteve POZ NMIN se najpozneje do 30. junija tekočega leta izdelajo hitri talni testi oziroma hitri rastlinski testi na vsebnost nitratnega dušika za glavni posevek za kmetijske rastline iz sedmega odstavka tega člena. Hitri talni testi oziroma hitri rastlinski testi se izdelajo v skladu s tehnološkimi navodili za operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo, objavljenimi na spletnih straneh ministrstva in agencije. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri obvezni zahtevi POZ NMIN v letu 2020 hitri talni testi oziroma hitri rastlinski testi na vsebnost nitratnega dušika za glavni posevek za kmetijske rastline iz sedmega odstavka tega člena izdelajo najpozneje do 15. avgusta 2020. (3) Minimalno število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju obvezne zahteve POZ NMIN je: 1. do vključno tri ha površin: ena analiza; 2. nad tri do vključno deset ha površin: dve analizi; 3. nad desetimi do vključno 20 ha površin: štiri analize; 4. nad 20 do 100 ha površin: za vsakih nadaljnjih deset ha površin ena dodatna analiza; 5. nad 100 do vključno 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 25 ha površin ena dodatna analiza; 6. nad 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 50 ha ena dodatna analiza. (4) Pred vstopom v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo se mora upravičenec udeležiti usposabljanja v zvezi z odvzemom vzorcev tal za analizo v okviru predhodnega usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe. (5) Za obvezno zahtevo POZ NMIN velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (6) Na KMG je treba hraniti rezultate hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov iz prvega odstavka tega člena in gnojilne nasvete, izdelane na podlagi teh testov. Iz rezultatov hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi teh testov, morajo biti razvidni podatki o datumih izdelave hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in številkah GERK (GERK PID), na katere se ti testi nanašajo. (7) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve POZ NMIN se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (8) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; ustreznost območja prek evidence VVO I DR; podatki o udeležbi upravičenca na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR; evidenca izobraževanja. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled obstoja rezultatov hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov; pregled obstoja gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov. (11) Rezultati hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in gnojilni nasveti, ki jih upravičenec hrani na KMG, morajo vključevati zlasti naslednje podatke: datum izdelave posameznega hitrega talnega testa oziroma hitrega rastlinskega testa; datum izdelave posameznega gnojilnega nasveta; številko GERK (GERK PID), na katerega se posamezen hitri talni test oziroma hitri rastlinski test in gnojilni nasvet nanašata. (12) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ NMIN znaša 22,62 eura na ha letno, razen na VVO I DR, kjer znaša 15,77 eura na ha letno. (13) Površina, na kateri je v tekočem letu na geoprostorskem obrazcu prijavljena praha ali kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačil iz Uredbe o shemah neposrednih plačil, vendar zanjo ni mogoče uveljavljati plačila za obvezno zahtevo POZ NMIN, se lahko vključi v obvezno zahtevo POZ NMIN, vendar do plačila za to zahtevo upravičenec v tem letu ni upravičen. 28. člen (izbirna zahteva POZ NIZI) (1) Izbirna zahteva POZ NIZI pomeni nanos tekočih organskih gnojil z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos neposredno na površino tal. V primeru nanosa gnojil na površino tal pred setvijo je potrebna takojšnja zadelava v tla. Ta zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe. (2) Nanos na površino tal iz prejšnjega odstavka pomeni raztros tekočih organskih gnojil skozi cevi ali sani, ki se vlečejo po tleh. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Od zadelave gnojil v tla do setve ne sme poteči več kot sedem koledarskih dni. Takojšnja zadelava gnojil v tla pomeni zadelavo v tla najpozneje naslednji dan. (3) Za izbirno zahtevo POZ NIZI velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I DR; obtežba z živino ni relevantna. (4) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se izbirna zahteva POZ NIZI lahko izvaja na delu GERK, če je na preostalem delu GERK zasajena kmetijska rastlina, za katero v skladu s šifrantom vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati plačila za zahtevo POZ NIZI, oziroma kmetijska rastlina, ki v tekočem letu ne omogoča izpolnitve obveznosti. (5) Plačilo iz enajstega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 25 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje za potrebe izvajanja zahtev z obveznostjo gnojenja z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak v okviru ukrepa KOPOP iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec opredelitve načina reje), na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali na KMG. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe. (6) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, kadar se strojna storitev opravlja kot sosedska pomoč v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (v nadaljnjem besedilu: izjava izvajalca). (7) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ NIZI se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (8) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost: kmetijske rastline prek zbirne vloge; območja prek evidence VVO I DR. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; 3. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 4. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca; 5. popis števila GVŽ; 6. preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje. (11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ NIZI znaša 3,81 eura na m3 letno. (12) Upravičenec, ki ima obveznost za izvajanje izbirne zahteve POZ NIZI in uveljavlja vlogo za izplačilo podpore za zelenjadnice iz Uredbe o shemah neposrednih plačil za zelenjadnico, ki ne šteje kot glavni posevek, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, mora v zbirni vlogi navesti tudi kmetijsko rastlino, ki šteje kot glavni posevek. Ta kmetijska rastlina se upošteva za izpolnitev obveznosti za izbirno zahtevo POZ NIZI in zanjo je upravičenec upravičen do plačila za to zahtevo. 29. člen (izbirna zahteva POZ POD) (1) V okviru izbirne zahteve POZ POD se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka. Pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje pa do 15. novembra tekočega leta, se posevek podorje. Pred podoravanjem je dovoljeno spravilo semena pri vseh posevkih, pri katerih tehnologija pridelave omogoča, da ostane večji del rastlinskih ostankov za podor na njivi. (2) Izbirna zahteva POZ POD se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek. (3) Za izbirno zahtevo POZ POD velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I DR; obtežba z živino ni relevantna. (4) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ POD se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (5) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence VVO I DR; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. (8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ POD znaša 126 eurov na ha letno. 30. člen (izbirna zahteva POZ FFSM) (1) V okviru izbirne zahteve POZ FFSM se posevki oziroma površine prekrivajo s protiinsektnimi mrežami ali agrokopreno, pri čemer uporaba insekticidov ni dovoljena. (2) Izbirna zahteva POZ FFSM se lahko uveljavlja le za glavni posevek. (3) Kot upravičene površine se lahko štejejo površine, ki so bile v posameznem letu pokrite s protiinsektno mrežo ali agrokopreno, pri čemer mora protiinsektna mreža ali agrokoprena zadoščati za vsaj eno tretjino površin, vključenih v izbirno zahtevo POZ FFSM. (4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in račune o nakupu protiinsektnih mrež ali agrokoprene, razen za protiinsektne mreže ali agrokopreno, kupljene pred letom vstopa v izbirno zahtevo POZ FFSM. Če so protiinsektne mreže ali agrokoprena kupljene pred letom vstopa v izbirno zahtevo POZ FFSM, se na KMG popiše stanje zalog protiinsektnih mrež ali agrokoprene po stanju na dan oddaje zbirne vloge v letu vstopa v to zahtevo. Te evidence se morajo nato nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe. (5) Za izbirno zahtevo POZ FFSM velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (6) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se izbirna zahteva POZ FFSM lahko izvaja na delu GERK, če je na preostalem delu GERK zasajena kmetijska rastlina, za katero v skladu s šifrantom vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati plačila za zahtevo POZ FFSM, oziroma kmetijska rastlina, ki v tekočem letu ne omogoča izpolnitve obveznosti. (7) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ FFSM se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (8) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; 3. pregled KMG; 4. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 5. preveritev računov, s katerih je razviden nakup protiinsektnih mrež ali agrokoprene; 6. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev. (11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ FFSM znaša 215,34 eura na ha letno. 31. člen (izbirna zahteva POZ FFSV) (1) V okviru izbirne zahteve POZ FFSV se uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič ter za območje Celja in Žalca. (2) Seznam aktivnih snovi, ki jih je na VVO I DR prepovedano uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (3) Izbirna zahteva POZ FFSV se lahko uveljavlja le za glavni posevek. (4) Kot izpolnjevanje izbirne zahteve POZ FFSV se šteje tudi, če se na GERK fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo. (5) Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev. (6) Za izbirno zahtevo POZ FFSV velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I DR; obtežba z živino ni relevantna. (7) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ FFSV se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (8) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost: kmetijske rastline prek zbirne vloge; območja prek evidence VVO I DR. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; 3. pregled KMG; 4. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 5. pregled fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo na KMG; 6. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev; 7. preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ FFSV znaša 26,52 eura na ha letno. 32. člen (izbirna zahteva POZ MEHZ) (1) V okviru izbirne zahteve POZ MEHZ se v glavnih posevkih tla prekrivajo z zastirkami oziroma se izvaja mehansko zatiranje plevelov, pri čemer uporaba herbicidov v tekočem letu ni dovoljena. (2) Mehansko zatiranje plevelov se izvede najpozneje do 25. oktobra tekočega leta. (3) Za izbirno zahtevo POZ MEHZ velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (4) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se izbirna zahteva POZ MEHZ lahko izvaja na delu GERK, če je na preostalem delu GERK zasajena kmetijska rastlina, za katero v skladu s šifrantom vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati plačila za zahtevo POZ MEHZ, oziroma kmetijska rastlina, ki v tekočem letu ne omogoča izpolnitve obveznosti. (5) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu zastirke in fitofarmacevtskih sredstev ali druge dokaze o uporabi zastirke, pridelane na KMG. (6) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ MEHZ se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (7) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge. (8) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (9) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; 3. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 4. pregled KMG; 5. pregled računa o nakupu zastirke ali drugih dokazov o uporabi zastirke, pridelane na KMG; 6. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca; 7. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev. (10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ MEHZ znaša 89,46 eura na ha letno. 33. člen (izbirna zahteva POZ KONZ) (1) Izbirna zahteva POZ KONZ pomeni minimalno obdelavo tal z vlečenimi pasivnimi stroji za konzervacijsko obdelavo tal oziroma gnanimi (aktivnimi) stroji za konzervacijsko obdelavo tal, pri čemer oranje ni dovoljeno. Konzervirajočo obdelavo tal je treba izvesti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta pred setvijo na posevku, za katerega se uveljavlja zahtevek iz 153. člena te uredbe. (2) Za izbirno zahtevo POZ KONZ velja, da: se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se izbirna zahteva POZ KONZ lahko izvaja na delu GERK, če je na preostalem delu GERK zasajena kmetijska rastlina, za katero v skladu s šifrantom vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati plačila za zahtevo POZ KONZ, oziroma kmetijska rastlina, ki v tekočem letu ne omogoča izpolnitve obveznosti. (4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca. (5) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ KONZ se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (6) Na isti površini GERK lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo za izbirno zahtevo POZ KONZ samo enkrat, in sicer za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek. (7) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge. (8) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (9) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca. (10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ KONZ znaša 40,68 eura na ha letno. 34. člen (izbirna zahteva POZ ZEL) (1) V okviru izbirne zahteve POZ ZEL: je setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta; morajo biti tla pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta; je obdelava ozelenjenih njivskih površin dovoljena po 15. februarju naslednjega leta, pri čemer pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena. (2) Izbirna zahteva POZ ZEL se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 odstotkov. (3) Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjene površine. (4) Za izbirno zahtevo POZ ZEL velja, da: se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I DR; obtežba z živino ni relevantna. (5) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (6) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ ZEL se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (7) Z upravnim pregledom se preverijo: naklon njiv prek RKG; ustreznost območja prek evidence VVO I DR; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo. (8) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR. (9) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (10) Prezimni posevek, za katerega se pridobi plačilo za izbirno zahtevo POZ ZEL za preteklo leto, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ KOL iz 26. člena te uredbe, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen. (11) Večletna kmetijska rastlina, ki je v tekočem letu prijavljena kot glavni posevek na geoprostorskem obrazcu, se v tekočem letu lahko vključi v izbirno zahtevo POZ ZEL, vendar do plačila pri tej zahtevi v tem letu upravičenec za to rastlino ni upravičen. (12) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ ZEL znaša 113,88 eura na ha letno. 35. člen (izbirna zahteva POZ NEP) (1) V okviru izbirne zahteve POZ NEP: je setev neprezimnih medonosnih posevkov treba opraviti najpozneje do 1. avgusta tekočega leta; morajo biti tla z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. avgusta tekočega leta do 16. oktobra tekočega leta; je obdelava ozelenjenih njivskih površin mogoča po 16. oktobru tekočega leta; uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil v času izvajanja zahteve ni dovoljena. (2) Za izbirno zahtevo POZ NEP velja, da: se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I DR; obtežba z živino ni relevantna. (3) Za pokritost tal z neprezimnimi medonosnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjene površine. (4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. (5) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ NEP se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (6) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence VVO I DR; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled KMG; preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. (9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ NEP znaša 93,60 eura na ha letno. 3. pododdelek Operacija Hmeljarstvo 36. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Hmeljarstvo iz 2. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Hmeljarstvo) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1160 – hmeljišče«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 37. člen (obvezni zahtevi in izbirne zahteve) (1) Operacija Hmeljarstvo vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije. (2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta: HML POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: HML POKT); HML NMIN: Nmin analiza (v nadaljnjem besedilu: HML NMIN). (3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so: HML NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: HML NIZI); HML KOMP: Kompostiranje rastlinskih odpadkov po obiranju hmelja (v nadaljnjem besedilu: HML KOMP); HML BIOV: Uporaba biorazgradljivih vrvic (v nadaljnjem besedilu: HML BIOV). (4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi. 38. člen (obvezna zahteva HML POKT) (1) V okviru obvezne zahteve HML POKT morajo biti tla v medvrstnem prostoru hmeljišča od 25. julija tekočega leta do najmanj 25. oktobra tekočega leta pokrita s kmetijskimi rastlinami iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (2) Za obvezno zahtevo HML POKT velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HML POKT, je hmelj. (4) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline – hmelja preveri prek zbirne vloge. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. (7) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HML POKT znaša 100,80 eura na ha letno. 39. člen (obvezna zahteva HML NMIN) (1) V okviru obvezne zahteve HML NMIN se najpozneje do 30. junija tekočega leta izdelajo hitri talni testi na vsebnost mineraliziranega dušika v tleh. Hitri talni testi se izdelajo v skladu s tehnološkimi navodili za operacijo Hmeljarstvo, objavljenimi na spletnih straneh ministrstva in agencije. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri obvezni zahtevi HML NMIN v letu 2020 hitri talni testi na vsebnost mineraliziranega dušika v tleh izdelajo najpozneje do 15. avgusta 2020. (3) Minimalno število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju obvezne zahteve HML NMIN je: do vključno tri ha površin hmelja: ena analiza; nad tri do vključno deset ha površin hmelja: dve analizi; nad desetimi do vključno 20 ha površin hmelja: štiri analize; nad 20 do 100 ha površin: za vsakih nadaljnjih deset ha površin hmelja ena dodatna analiza; nad 100 do vključno 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 25 ha površin ena dodatna analiza; nad150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 50 ha ena dodatna analiza. (4) Pred vstopom v operacijo Hmeljarstvo se mora upravičenec udeležiti usposabljanja v zvezi z odvzemom vzorcev tal za analizo v okviru predhodnega usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe. (5) Za obvezno zahtevo HML NMIN velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (6) Na KMG je treba hraniti rezultate hitrih talnih testov iz prvega odstavka tega člena in gnojilne nasvete, izdelane na podlagi teh testov. Iz rezultatov hitrih talnih testov in gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi teh testov, morajo biti razvidni podatki o datumih izdelave hitrih talnih testov in številkah GERK (GERK PID), na katere se ti testi nanašajo. (7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HML NMIN, je hmelj. (8) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; podatki o udeležbi upravičenca na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca izobraževanja. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled obstoja rezultatov hitrih talnih testov; pregled obstoja gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi hitrih talnih testov. (11) Rezultati hitrih talnih testov in gnojilni nasveti, ki jih upravičenec hrani na KMG, morajo vključevati zlasti naslednje podatke: datum izdelave posameznega hitrega talnega testa; datum izdelave posameznega gnojilnega nasveta; številko GERK (GERK PID), na katerega se posamezen hitri talni test in gnojilni nasvet nanašata. (12) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HML NMIN znaša 22,86 eura na ha letno. 40. člen (izbirna zahteva HML NIZI) (1) Izbirna zahteva HML NIZI pomeni zadelavo gnojevke, gnojnice in gnoja v tla najpozneje 24 ur po aplikaciji v hmeljišče. Zadelava v tla poteka s kultiviranjem oziroma zaoravanjem ali obsipavanjem hmelja. Tekoča organska gnojila se nanašajo z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos na površino tal v hmeljišču. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Ta zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe. (2) Za izbirno zahtevo HML NIZI velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Plačilo iz devetega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 25 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali na KMG. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7 te uredbe. (4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML NIZI, je hmelj. (6) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. popis kmetijske rastline na površini; 3. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 4. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca; 5. popis števila GVŽ; 6. preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje. (9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML NIZI znaša 3,81 eura na m3 letno. 41. člen (izbirna zahteva HML KOMP) (1) V okviru izbirne zahteve HML KOMP se po obiranju hmelja s hmeljevino naredi kompostni kup. Upoštevajo se površine GERK, na katerih se prideluje hmelj. Kompostni kup se ne sme nahajati na hmeljišču. Kompostiranje na kupu traja najmanj do 1. marca naslednjega leta. (2) Za izbirno zahtevo HML KOMP velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, s katerega se pobere hmeljevina, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML KOMP, je hmelj. (4) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev obstoja kompostnega kupa. (7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML KOMP znaša 27,60 eura na ha letno. 42. člen (izbirna zahteva HML BIOV) (1) V okviru izbirne zahteve HML BIOV se namesto polipropilenskih vrvic uporabljajo hitro razgradljiva vodila – biorazgradljive vrvice (v nadaljnjem besedilu: biorazgradljive vrvice). (2) Za izbirno zahtevo HML BIOV velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Na KMG je treba hraniti račun, s katerega je razviden nakup biorazgradljivih vrvic in deklaracije za biorazgradljive vrvice, v hmeljiščih pa morajo biti prisotne biorazgradljive vrvice. (4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML BIOV, je hmelj. (5) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled KMG; 3. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 4. pregled računa, s katerega je razviden nakup biorazgradljivih vrvic; 5. pregled deklaracij za biorazgradljive vrvice; 6. pregled prisotnosti biorazgradljivih vrvic na KMG (v hmeljiščih). (8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML BIOV znaša 158,10 eura na ha letno. 4. pododdelek Operacija Sadjarstvo 43. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Sadjarstvo iz 3. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Sadjarstvo) se izvaja na GERK z vrstama rabe »1221 – intenzivni sadovnjak« oziroma »1230 – oljčnik«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 44. člen (obvezna zahteva in izbirne zahteve) (1) Operacija Sadjarstvo vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije. (2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je SAD VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: SAD VABE). (3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so: SAD EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljnjem besedilu: SAD EKGN); SAD KONF: Uporaba metode konfuzije in dezorientacije (v nadaljnjem besedilu: SAD KONF); SAD MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod drevesi) (v nadaljnjem besedilu: SAD MEHZ); SAD POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: SAD POKT). (4) Pri vseh zahtevah v okviru operacije Sadjarstvo mora gostota dreves znašati: oljčniki najmanj 150 dreves na ha; nasadi sadovnjakov najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju; nasadi z ostalimi sadnimi vrstami in nasadi z mešanimi sadnimi vrstami najmanj 200 dreves na ha. (5) Izbirne zahteve iz tretjega odstavka tega člena je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo. 45. člen (obvezna zahteva SAD VABE) (1) V okviru obvezne zahteve SAD VABE se v intenzivnih sadovnjakih oziroma oljčnikih v obdobju od 15. marca do 15. avgusta tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe, s katerimi se spremljata številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva nasadov. Pri določitvi števila potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab se upoštevajo navodila iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe. Število potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab je opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin. Uporaba doma izdelanih feromonskih oziroma prehranskih vab ni dovoljena. (2) Pri izvajanju obvezne zahteve SAD VABE število škropljenj z insekticidi ne sme presegati števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe. (3) Za obvezno zahtevo SAD VABE velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK, pri čemer ena feromonska vaba, lepljiva plošča oziroma prehranska vaba lahko pokrijejo več GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (4) Na KMG je treba hraniti deklaracije za feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe in račune o nakupu feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab ter do 15. februarja naslednjega leta tudi že uporabljene feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe. (5) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve SAD VABE se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (6) Z upravnim pregledom se prek RKG preverita: ustreznost sadne vrste; gostota dreves. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled deklaracij za feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe; 4. preveritev upoštevanja uporabe minimalnega števila potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab in števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe; 5. preveritev računov o nakupu feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab; 6. pregled že uporabljenih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab na KMG. (9) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve SAD VABE znaša 144,96 eura na ha letno. 46. člen (izbirna zahteva SAD EKGN) (1) V okviru izbirne zahteve SAD EKGN se za talno gnojenje lahko uporabljajo organska gnojila oziroma gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES. (2) Za izbirno zahtevo SAD EKGN velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Kot izpolnjevanje izbirne zahteve SAD EKGN se šteje tudi, če se na GERK gnojila ne uporabljajo. (4) Če se obnova intenzivnega sadovnjaka oziroma oljčnika ne zaključi v tekočem letu, upravičenec za to površino za izbirno zahtevo SAD EKGN ne vloži zahtevka iz 153. člena te uredbe, površina pa se v tekočem letu izvzame iz obveznosti iz prvega odstavka tega člena. (5) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil. (6) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD EKGN se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (7) Z upravnim pregledom se prek RKG preverita: ustreznost sadne vrste; gostota dreves. (8) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (9) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled deklaracij nabavljenih gnojil; preveritev računov, s katerih je razviden nakup vrste gnojil. (10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD EKGN znaša 69,24 eura na ha letno in se izplača le za tiste površine, na katerih se izvaja obvezna zahteva SAD VABE. 47. člen (izbirna zahteva SAD KONF) (1) V okviru izbirne zahteve SAD KONF se pred začetkom ali na samem začetku pojava škodljivcev uporabljajo feromonski dispenzorji. Število potrebnih feromonskih dispenzorjev je določeno z navodili proizvajalca feromonskih dispenzorjev. Na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe se objavijo navodila za izvajanje te zahteve kot priporočila strokovnih institucij s področja varstva rastlin. (2) Za izbirno zahtevo SAD KONF velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Na KMG je treba hraniti: deklaracije za feromonske dispenzorje; navodila proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev; račune o nakupu feromonskih dispenzorjev. (4) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD KONF se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (5) Z upravnim pregledom se prek RKG preverita: ustreznost sadne vrste; gostota dreves. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled deklaracij za feromonske dispenzorje; pregled navodil proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev; preveritev računov o nakupu feromonskih dispenzorjev. (8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD KONF znaša 180,30 eura na ha letno. 48. člen (izbirna zahteva SAD MEHZ) (1) V okviru izbirne zahteve SAD MEHZ je prepovedana uporaba herbicidov. Mehansko zatiranje plevelov se izvaja v obdelovalnem pasu pod drevesi. (2) Za izbirno zahtevo SAD MEHZ velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD MEHZ se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija oziroma oprema ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (5) Z upravnim pregledom se prek RKG preverita: ustreznost sadne vrste; gostota dreves. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije oziroma opreme na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca; preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD MEHZ znaša 155,10 eura na ha letno. 49. člen (izbirna zahteva SAD POKT) (1) Izbirna zahteva SAD POKT se v posameznem letu izvaja v vsakem medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po obiranju, vendar najpozneje do 30. maja tekočega leta, se izvede vzdrževanje ledine za ohranjanje ozelenitve tal v medvrstnem prostoru. Po potrebi, oziroma v primeru poškodbe ozelenjene površine, se te površine doseje s kmetijskimi rastlinami iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči v čisti setvi ali kot mešanice. Pod drevesi je dopusten neozelenjen pas. Ruša v medvrstnih prostorih mora biti vedno v dobrem stanju. Najpozneje do 15. oktobra tekočega leta se rastline zmulčijo oziroma pokosijo. Če je nasad na terasah, je košnja oziroma mulčenje ozelenjenih brežin teras obvezno. (2) Za izbirno zahtevo SAD POKT velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD POKT se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (4) Z upravnim pregledom se preverita: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; gostota dreves prek RKG. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. (7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD POKT znaša 229,92 eura na ha letno. 5. pododdelek Operacija Vinogradništvo 50. člen (vrsta rabe GERK) (1) Operacija Vinogradništvo iz 4. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Vinogradništvo) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1211 – vinograd«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. (2) Operacija iz prejšnjega odstavka se izvaja v vinogradih z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki. 51. člen (obvezna zahteva in izbirne zahteve) (1) Operacija Vinogradništvo vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije. (2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je VIN VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: VIN VABE). (3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so: VIN EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljnjem besedilu: VIN EKGN); VIN MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod trtami) (v nadaljnjem besedilu: VIN MEHZ); VIN INSK: Opustitev uporabe insekticidov (v nadaljnjem besedilu: VIN INSK); VIN POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: VIN POKT); VIN MEDV: Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: VIN MEDV). (4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo. 52. člen (obvezna zahteva VIN VABE) (1) V okviru obvezne zahteve VIN VABE se v vinogradih v obdobju od 1. maja do 15. avgusta tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe oziroma lepljive plošče, s katerimi se spremljata številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva vinogradov. Pri določitvi števila potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč se upoštevajo navodila iz priloge 8 te uredbe. Število potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč je opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin. Uporaba doma izdelanih feromonskih vab ni dovoljena. (2) Pri izvajanju obvezne zahteve VIN VABE število škropljenj z insekticidi ne sme presegati števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe. (3) Za obvezno zahtevo VIN VABE velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK, pri čemer ena feromonska vaba oziroma lepljiva plošča lahko pokrije več GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (4) Na KMG je treba hraniti deklaracije za feromonske vabe oziroma lepljive plošče in račune o nakupu feromonskih vab oziroma lepljivih plošč ter do 15. februarja naslednjega leta tudi že uporabljene feromonske vabe oziroma lepljive plošče. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve VIN VABE, je vinska trta. (6) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri ustreznost: kmetijske rastline; nagiba. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled deklaracij za feromonske vabe oziroma lepljive plošče; 4. preveritev upoštevanja uporabe minimalnega števila potrebnih vab oziroma lepljivih plošč in število škropljenj iz priloge 8 te uredbe; 5. preveritev računov o nakupu feromonskih vab oziroma lepljivih plošč; 6. pregled že uporabljenih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč na KMG. (9) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VIN VABE znaša za vinograde z nagibom: do vključno 35 odstotkov: 143,04 eura na ha; nad 35 odstotki: 188,10 eura na ha. 53. člen (izbirna zahteva VIN EKGN) (1) V okviru izbirne zahteve VIN EKGN se za talno gnojenje lahko uporabljajo organska gnojila oziroma gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s prilogo I Uredbe 889/2008/ES. (2) Za izbirno zahtevo VIN EKGN velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Kot izpolnjevanje izbirne zahteve VIN EKGN se šteje tudi, če se na GERK gnojila ne uporabljajo. (4) Če se obnova vinograda ne zaključi v tekočem letu, upravičenec za to površino za izbirno zahtevo VIN EKGN ne vloži zahtevka iz 153. člena te uredbe, površina pa se v tekočem letu izvzame iz obveznosti iz prvega odstavka tega člena. (5) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil. (6) Kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN EKGN, je vinska trta. (7) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri ustreznost: kmetijske rastline; nagiba. (8) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (9) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled deklaracij nabavljenih gnojil; preveritev računov, s katerih je razviden nakup vrste gnojil. (10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN EKGN znaša za vinograde z nagibom: do vključno 35 odstotkov: 76,80 eura na ha letno; nad 35 odstotki: 96,96 eura na ha letno. (11) Plačilo iz prejšnjega odstavka se izplača le za tiste površine, na katerih se izvaja obvezna zahteva VIN VABE. 54. člen (izbirna zahteva VIN MEHZ) (1) V okviru izbirne zahteve VIN MEHZ se pleveli v vrstnem prostoru zatirajo brez uporabe herbicidov. Tla v vrsti pod trsi se plitvo obdelajo oziroma se pleveli pokosijo ali zmulčijo. (2) Za izbirno zahtevo VIN MEHZ velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN MEHZ, je vinska trta. (4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija oziroma oprema ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri ustreznost: kmetijske rastline; nagiba. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije oziroma opreme na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca; preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN MEHZ znaša za vinograde z nagibom: do vključno 35 odstotkov: 163,44 eura na ha letno; nad 35 odstotki: 227,10 eura na ha letno. 55. člen (izbirna zahteva VIN INSK) (1) Pri izvajanju izbirne zahteve VIN INSK uporaba insekticidov ni dovoljena, razen za obvladovanje karantenskih škodljivih organizmov. Seznam insekticidov za zatiranje karantenskih škodljivih organizmov je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (2) Za izbirno zahtevo VIN INSK velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev. (4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN INSK, je vinska trta. (5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri ustreznost: kmetijske rastline; nagiba. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. preveritev uporabe insekticidov s seznama iz prvega odstavka tega člena; 4. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev; 5. preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev; 6. pregled KMG. (8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN INSK znaša za vinograde z nagibom: do vključno 35 odstotkov: 191,54 eura na ha letno; nad 35 odstotki: 270,74 eura na ha letno. 56. člen (izbirna zahteva VIN POKT) (1) Izbirna zahteva VIN POKT se v posameznem letu izvaja v vsakem medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po trgatvi, vendar najpozneje do 30. maja tekočega leta, se izvede vzdrževanje ledine za ohranjanje ozelenitve tal v medvrstnem prostoru. Ruša v medvrstnih prostorih mora biti vedno v dobrem stanju. Po potrebi, oziroma v primeru poškodbe ozelenjene površine, se te površine dosejejo s kmetijskimi rastlinami iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči v čisti setvi ali kot mešanice. Pod trtami je dopusten neozelenjen pas. Obvezna je dvakratna košnja oziroma mulčenje ozelenjenih površin, tudi na ozelenjenih brežinah teras, ki se opravi najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. Prva košnja oziroma mulčenje mora biti izvedeno do 30. junija tekočega leta. (2) Za izbirno zahtevo VIN POKT velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN POKT, je vinska trta. (4) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; zatravljenost in terasiranost vinograda prek RKG; ustreznost nagiba prek RKG. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. (7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN POKT znaša za vinograde z nagibom: do vključno 35 odstotkov: vertikala 217,45 eura na ha letno, terasa 278,68 eura na ha letno; nad 35 odstotki: vertikala 392,02 eura na ha letno, terasa 516,66 eura na ha letno. 57. člen (izbirna zahteva VIN MEDV) (1) V okviru izbirne zahteve VIN MEDV se morajo v posameznem letu po trgatvi tla v vsakem medvrstnem prostoru ali na terasni ploskvi, ki ni pokrita z negovano ledino, zasejati s kmetijskimi rastlinami iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči v čisti setvi ali kot mešanice. Te rastline morajo tla pokrivati najmanj v obdobju od 1. novembra tekočega leta do 15. februarja naslednjega leta. Košnja oziroma mulčenje ozelenjene brežine teras je obvezno. Rastline se pokosijo oziroma zmulčijo najpozneje do 30. maja naslednjega leta. (2) Za izbirno zahtevo VIN MEDV velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju vinorodne dežele Primorska in v vinogradih na terasah na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN MEDV, je vinska trta. (4) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; zatravljenost in terasiranost prek RKG; ustreznost nagiba prek RKG; ustreznost območja prek RKG. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled KMG. (7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN MEDV znaša za vinograde z nagibom: do vključno 35 odstotkov: vertikala 217,45 eura na ha letno, terasa 278,68 eura na ha letno; nad 35 odstotki: vertikala 392,02 eura na ha letno, terasa 516,66 eura na ha letno. 6. pododdelek Operacija Trajno travinje I 58. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Trajno travinje I iz 5. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Trajno travnje I) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik «, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 59. člen (obvezna zahteva in izbirne zahteve) (1) Operacija Trajno travinje I vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije. (2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je TRZ I NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: TRZ I NPAS). (3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so: TRZ I NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: TRZ I NIZI); TRZ I MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: TRZ I MRVA); TRZ I OSIL: Opustitev silaže (v nadaljnjem besedilu: TRZ I OSIL). (4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo. 60. člen (obvezna zahteva TRZ I NPAS) (1) V okviru obvezne zahteve TRZ I NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka enemu ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas je treba pokositi naslednje leto od 1. marca naprej. Če je površina GERK deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih. Nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha. (2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v obvezno zahtevo TRZ I NPAS lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 86. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij. (3) Za obvezno zahtevo TRZ I NPAS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Če se obvezna zahteva TRZ I NPAS v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe več let izvaja na isti lokaciji, nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma. (5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (6) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanim nepokošenimi pasovi. (7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve TRZ I NPAS, je trajno travinje. (8) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; velikost GERK; obtežba prek zbirne vloge, Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) in evidence rejnih živali iz predpisa, ki ureja evidenco rejnih živali po stanju na dan 1. februar tekočega leta (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi; popis vrste in kategorije živali. (11) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ I NPAS znaša 50,04 eura na ha letno. (12) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ I NPAS na območjih iz: evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06: 42,50 eura na ha letno; evidence MET1 in evidence MET2: 28,70 eura na ha letno; evidence VTR: 20,10 eura na ha letno; evidence STE1 in evidence STE2: 20,10 eura na ha letno. 61. člen (izbirna zahteva TRZ I NIZI) (1) V okviru izbirne zahteve TRZ I NIZI se tekoča organska gnojila na površino tal nanaša s pomočjo vlečenih cevi ali vlečenih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. (2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ I NIZI lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 86. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij. (3) Za izbirno zahtevo TRZ I NIZI velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (5) Plačilo iz enajstega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 30 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje na KMG, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7 te uredbe. (6) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca. (7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ I NIZI, je trajno travinje. (8) Z upravnim pregledom se preverita: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca; 4. popis vrste in kategorije živali; 5. popis števila GVŽ; 6. preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje. (11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ I NIZI znaša 1,28 eura na m3 letno. 62. člen (izbirna zahteva TRZ I MRVA) (1) V okviru izbirne zahteve TRZ I MRVA se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno. (2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ I MRVA lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 86. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij. (3) Za izbirno zahtevo TRZ I MRVA velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ I MRVA, je trajno travinje. (6) Z upravnim pregledom se preverita: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo oziroma ali se na KMG nahaja silirana pokošena trava; popis vrste in kategorije živali. (9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ I MRVA znaša 25,26 eura na ha letno. (10) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ I MRVA na območjih iz: evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06: 7,10 eura na ha letno; evidence MET1 in evidence MET2: 8,10 eura na ha letno. 63. člen (izbirna zahteva TRZ I OSIL) (1) V okviru izbirne zahteve TRZ I OSIL se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave in krme, ki se pridela na njivah, ni dovoljeno. Na KMG: ne sme biti nobene silaže; povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno. (2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ I OSIL lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 86. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij. (3) Za izbirno zahtevo TRZ I OSIL velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ I OSIL, je trajno travinje. (6) Z upravnim pregledom se preverita: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev, da na KMG ni silaže; popis vrste in kategorije živali. (9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ I OSIL znaša 45,84 eura na ha letno. 7. pododdelek Operacija Trajno travinje II 64. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Trajno travinje II iz 6. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: Trajno travinje II) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 65. člen (obvezna zahteva in izbirni zahtevi) (1) Operacija Trajno travinje II vključuje obvezno zahtevo in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije. (2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je TRZ II OSIL: Opustitev silaže (v nadaljnjem besedilu: TRZ II OSIL). (3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta: TRZ II NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: TRZ II NPAS); TRZ II NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: TRZ II NIZI). (4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo. 66. člen (obvezna zahteva TRZ II OSIL) (1) Pri izvajanju obvezne zahteve TRZ II OSIL se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave in krme, ki se pridela na njivah, ni dovoljeno. Na KMG: ne sme biti nobene silaže; povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno. (2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v obvezno zahtevo TRZ II OSIL lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 86. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij. (3) Za obvezno zahtevo TRZ II OSIL velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se obvezna zahteva TRZ II OSIL lahko izvaja na delu GERK, če je preostali del GERK vključen v zahteve oziroma operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe, katerih kombinacija z obvezno zahtevo TRZ II OSIL iz priloge 2 te uredbe ni mogoča. (5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (6) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ II OSIL, je trajno travinje. (7) Z upravnim pregledom se preverita: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (8) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (9) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev, da na KMG ni silaže; popis vrste in kategorije živali. (10) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ II OSIL znaša 45,84 eura na ha letno. 67. člen (izbirna zahteva TRZ II NPAS) (1) Pri izvajanju izbirne zahteve TRZ II NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka enemu ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas je treba pokositi naslednje leto od 1. marca naprej. Če je površina GERK deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih. Nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha. (2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ II NPAS lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 86. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij. (3) Za izbirno zahtevo TRZ II NPAS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 glav GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Če se izbirna zahteva TRZ II NPAS v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe več let izvaja na isti lokaciji, nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma. (5) Ne glede na določbo četrte alineje tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (6) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ II NPAS, je trajno travinje. (8) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; velikost GERK; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi; popis vrste in kategorije živali. (11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ II NPAS znaša 50,04 eura na ha letno. (12) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ II NPAS na območjih iz: evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06: 42,50 eura na ha letno; evidence MET1 in evidence MET2: 28,70 eura na ha letno; evidence VTR: 20,10 eura na ha letno; evidence STE1 in evidence STE2: 20,10 eura na ha letno. 68. člen (izbirna zahteva TRZ II NIZI) (1) Pri izvajanju izbirne zahteve TRZ II NIZI se tekoča organska gnojila na površino tal nanaša s pomočjo vlečenih cevi ali vlečenih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. (2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, se v izbirno zahtevo TRZ II NIZI lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 70., 76., 81. ali 86. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij. (3) Za izbirno zahtevo TRZ II NIZI velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (5) Plačilo iz enajstega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 30 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje na KMG, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7 te uredbe. (6) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca. (7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ II NIZI, je trajno travinje. (8) Z upravnim pregledom se preverita: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca; 4. popis vrste in kategorije živali; 5. popis števila GVŽ; 6. preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje. (11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ II NIZI znaša 1,39 eura na m3 letno. 8. pododdelek Operacija Posebni traviščni habitati 69. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Posebni traviščni habitati iz 7. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Posebni traviščni habitati) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 70. člen (obvezni in izbirni zahtevi) (1) Operacija Posebni traviščni habitati vključuje obvezni in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije. (2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta: HAB KOS: Košnja/paša ni dovoljena do 30. junija (v nadaljnjem besedilu: HAB KOS); HAB ORGG: Gnojenje samo z organskimi gnojili v omejeni količini (v nadaljnjem besedilu: HAB ORGG). (3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta: HAB MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: HAB MRVA); HAB NPAS: Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: HAB NPAS). (4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi. (5) Če se plačilo za obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena in izbirni zahtevi iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja za del GERK, mora biti ta del večji ali enak 0,3 ha. 71. člen (obvezna zahteva HAB KOS) (1) V okviru obvezne zahteve HAB KOS je raba (košnja in paša) dovoljena od: 20. maja tekočega leta na območju slovenske Istre; 30. maja tekočega leta na območjih Bela Krajina, Boč – Haloze – Donačka gora, Boletina – velikonočnica, Črete, Dobličica, Dobrava – Jovsi, Drava, Dravinja s pritoki, Goričko, Goriška brda, Haloze – vinorodne, Kožbana, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Kras 1, Lahinja, Ličenca pri Poljčanah, Marindol, Mirna, Mura, Nanoščica, Osrednje Slovenske gorice, Pregara – travišča, Reka, Soča z Volarjo, Trnovski gozd – Nanos 1, Trnovski gozd – Nanos 2, Vejar, Vrbina in Vrhoveljska planina; 10. junija tekočega leta na območjih Belški potok, Bled – Podhom, Češeniške gmajne z Rovščico, Črna dolina pri Grosuplju, Črni potok, Grad Brdo – Preddvor, Huda luknja, Kočevsko, Kozjansko, Ljubljansko barje, Mišja dolina, Notranjski trikotnik 1, Polhograjsko hribovje, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Ribniška dolina, Rinža, Sava Medvode – Kresnice, Šmarna gora, Vitanje – Oplotnica, Vzhodni Kozjak in Zadnje Struge pri Suhadolah; 20. junija tekočega leta na območjih Banjšice, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Bohor, Čemšeniška planina, Gorjanci – Radoha, Kras 2, Krimsko hribovje – Menišija, Kum, Menina, Mrzlica, Notranjski trikotnik 2, Notranjski trikotnik 3, Razbor, Trnovski gozd – Nanos 3 in Zahodni Kozjak; 30. junija tekočega leta na območjih Breginjski stol, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in Ratitovec ter na območjih mokrotnih travnikov Bled – Podhom, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Črna dolina pri Grosuplju, Dolenja vas pri Ribnici, Huda luknja, Kobariško blato, Krimsko hribovje – Menišija, Lahinja, Mišja dolina, Notranjski trikotnik, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Razbor, Ribniška dolina, Šmarna gora, Trnovski gozd – Nanos, Vzhodni Kozjak, Zelenci in Žejna dolina. (2) Za obvezno zahtevo HAB KOS velja, da: 1. mulčenje ni dovoljeno čez vse leto; 2. je obvezno spravilo travinja, če se izvaja košnja; 3. se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; 4. se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; 5. se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe; 6. mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HAB KOS, je trajno travinje. (4) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidence HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev, ali je bilo v primeru košnje opravljeno spravilo travinja; popis vrste in kategorije živali. (7) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HAB KOS znaša na območjih iz evidenc: HAB1 30 05, HAB1 10 06 in HAB1 20 06: 238,20 eura na ha letno; HAB2 30 05, HAB2 10 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05 in HAB2 30 06: 157,50 eura na ha letno; HABM 30 06: 255,90 eura na ha letno. (8) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB KOS z operacijo KRA S50 iz 95. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo HAB KOS na območjih iz evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05 in HAB2 30 06 znaša 53,10 eura na ha letno. (9) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB KOS z operacijo KRA GRB iz 97. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo HAB KOS na območjih iz evidenc: HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, in HAB2 30 06: 81,60 eura na ha letno; HABM 30 06: 103,10 eura na ha letno. (10) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB KOS s podukrepom iz prve alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo HAB KOS na območjih iz evidenc: HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, in HAB2 30 06: 25 eurov na ha letno; HABM 30 06: 51,20 eura na ha letno. (11) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB KOS s podukrepom iz druge alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo HAB KOS na območjih iz evidenc: HAB1 20 05, HAB1 30 05, HAB1 10 06 in HAB1 20 06: 102,10 eura na ha letno; HAB2 30 05, HAB2 10 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05 in HAB2 30 06: 25 eurov na ha letno; HABM 30 06: 128,10 eura na ha letno. 72. člen (obvezna zahteva HAB ORGG) (1) V okviru obvezne zahteve HAB ORGG uporaba mineralnih gnojil ni dovoljena, letni vnos dušika iz organskih gnojil pa ne sme preseči 40 kg na ha. Na območjih iz evidence HABM 30 06 se ta zahteva lahko izvaja tudi z opustitvijo gnojenja z dušikom iz organskih gnojil. (2) Za obvezno zahtevo HAB ORGG velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK, pri čemer prepoved uporabe mineralnih gnojil in omejitev ali opustitev vnosa dušika iz organskih gnojil iz prejšnjega odstavka velja na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Kot izpolnjevanje obvezne zahteve HAB ORGG se šteje tudi, če se na GERK gnojila ne uporabljajo. (4) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HAB ORGG, je trajno travinje. (6) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidence HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled KMG; 4. pregled deklaracij nabavljenih gnojil; 5. preveritev računov, s katerih je razviden nakup vrste gnojil; 6. popis vrste in kategorije živali. (9) Plačilo za obvezno zahtevo HAB ORGG se dodeli v dveh višinah, in sicer za: omejitev gnojenja z dušikom iz organskih gnojil (v nadaljnjem besedilu: HAB ORGG1); opustitev gnojenja z dušikom iz organskih gnojil (v nadaljnjem besedilu: HAB ORGG2). (10) Višina plačila HAB ORGG1 za izvajanje obvezne zahteve HAB ORGG na območjih iz evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06 znaša 25,60 eura na ha letno. (11) Višina plačila HAB ORGG2 za izvajanje obvezne zahteve HAB ORGG na območjih iz evidence HABM 30 06 znaša 50,80 eura na ha letno. (12) Na območjih iz evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05 in HAB2 30 06 višina plačila HAB ORGG1 za izvajanje obvezne zahteve HAB ORGG znaša 25,60 eura na ha letno pri kombinaciji te zahteve z: operacijo KRA S50 iz 95. člena te uredbe; operacijo KRA GRB iz 97. člena te uredbe; ukrepom EK iz te uredbe. (13) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB ORGG z operacijo KRA GRB iz 97. člena te uredbe ali ukrepom EK iz te uredbe na območjih iz evidence HABM 30 06 znaša višina plačila: HAB ORGG1: 25,60 eura na ha letno; HAB ORGG2: 50,80 eura na ha letno. 73. člen (izbirna zahteva HAB MRVA) (1) V okviru izbirne zahteve HAB MRVA se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno. (2) Za izbirno zahtevo HAB MRVA velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HAB MRVA, je trajno travinje. (4) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidence HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo oziroma ali se na KMG nahaja silirana pokošena trava; popis vrste in kategorije živali. (7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HAB MRVA na območjih iz evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06 znaša 7,10 eura na ha letno. (8) Pri kombinaciji izbirne zahteve HAB MRVA z ukrepom EK iz te uredbe na območjih iz evidence HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06 višina plačila za izbirno zahtevo HAB MRVA znaša 7,10 eura na ha letno. 74. člen (izbirna zahteva HAB NPAS) (1) V okviru izbirne zahteve HAB NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka 0,3 ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine, vključene v zahtevek iz 153. člena te uredbe. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas se mora v naslednjem letu pokositi od 20. maja na območju iz evidence HAB2 20 05, od 30. maja na območjih iz evidenc HAB1 30 05 in HAB2 30 05, od 10. junija na območjih iz evidenc HAB1 10 06 in HAB2 10 06, od 20. junija na območjih iz evidenc HAB1 20 06 in HAB2 20 06 ter od 30. junija na območjih iz evidenc HAB2 30 06 in HABM 30 06, pri čemer je obvezno spravilo travinja s površine tega pasu. Če površina, vključena v zahtevek iz 153. člena te uredbe, obsega deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih, pri čemer ta nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha. (2) Za izbirno zahtevo HAB NPAS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma; se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HAB NPAS, je trajno travinje. (5) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06; velikost GERK; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidence HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi; preveritev, ali je bilo opravljeno spravilo travinja; popis vrste in kategorije živali. (8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HAB NPAS na območjih iz evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06 znaša 67,90 eura na ha letno. (9) Pri kombinaciji izbirne zahteve HAB NPAS z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo HAB NPAS na območjih iz evidence HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05, HAB2 30 06 in HABM 30 06 znaša 67,90 eura na ha letno. 9. pododdelek Operacija Traviščni habitati metuljev 75. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Traviščni habitati metuljev iz 8. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Traviščni habitati metuljev) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 76. člen (obvezni zahtevi in izbirna zahteva) (1) Operacija Traviščni habitati metuljev vključuje obvezni zahtevi in izbirno zahtevo. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo te operacije. (2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta: MET KOS: Košnja/paša ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom (v nadaljnjem besedilu: MET KOS); MET NPAS: Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika (v nadaljnjem besedilu: MET NPAS). (3) Izbirna zahteva iz prvega odstavka tega člena je MET MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: MET MRVA). (4) Izbirno zahtevo iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena. (5) Če se plačilo za obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena in izbirno zahtevo iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja za del GERK, mora biti ta del večji ali enak 0,3 ha. 77. člen (obvezna zahteva MET KOS) (1) V okviru obvezne zahteve MET KOS: je raba (košnja in paša) prepovedana od 15. junija do 15. septembra tekočega leta; je obvezno spravilo travinja, če se izvaja košnja; velja popolna prepoved mulčenja in gnojenja čez vse leto. (2) Za obvezno zahtevo MET KOS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu gnojil. (4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve MET KOS, je trajno travinje. (5) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidenca MET1 in evidenca MET2. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. preveritev, ali je bilo v primeru košnje opravljeno spravilo travinja; 4. pregled KMG; 5. preveritev računov, s katerih je razviden nakup gnojil; 6. popis vrste in kategorije živali. (8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve MET KOS znaša na območjih iz evidence: MET1: 329,79 eura na ha letno; MET2: 160,24 eura na ha letno. (9) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET KOS z operacijo KRA S50 iz 95. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET KOS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 88,13 eura na ha letno. (10) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET KOS z operacijo KRA GRB iz 97. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET KOS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 120,18 eura na ha letno. (11) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET KOS s podukrepom iz prve alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo MET KOS na območjih iz evidence: MET1: 70 eurov na ha letno; MET2: 65 eurov na ha letno. (12) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET KOS s podukrepom iz druge alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo MET KOS na območjih iz evidence: MET1: 200 eurov na ha letno; MET2: 65 eurov na ha letno. 78. člen (obvezna zahteva MET NPAS) (1) V okviru obvezne zahteve MET NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka 0,3 ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine, vključene v zahtevek iz 153. člena te uredbe. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas se mora v naslednjem letu pokositi po 15. septembru pri čemer je obvezno spravilo travinja s površine tega pasu. Če je površina, vključena v zahtevek iz 153. člena te uredbe deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih, pri čemer ta nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha. (2) Za obvezno zahtevo MET NPAS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma; se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve MET NPAS, je trajno travinje. (5) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2; velikost GERK; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidenca MET1 in evidenca MET2. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi; preveritev, ali je bilo opravljeno spravilo travinja; popis vrste in kategorije živali. (8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve MET NPAS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 54,10 eura na ha letno. (9) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET NPAS z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET NPAS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 54,10 eura na ha letno. 79. člen (izbirna zahteva MET MRVA) (1) V okviru izbirne zahteve MET MRVA se trava pokosi in pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno. (2) Za izbirno zahtevo MET MRVA velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve MET MRVA, je trajno travinje. (4) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidenca MET1 in evidenca MET2. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo oziroma ali se na KMG nahaja silirana pokošena trava; popis vrste in kategorije živali. (7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve MET MRVA znaša 8,10 eura na ha letno. (8) Pri kombinaciji izbirne zahteve MET MRVA z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo MET MRVA na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 8,10 eura na ha letno. 10. pododdelek Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov 80. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz 9. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija VTR) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 81. člen (operacija VTR) (1) Operacija VTR vključuje upravljavski del z obvezno in izbirno zahtevo ter rezultatski del. (2) V okviru upravljavskega dela operacije VTR mora upravičenec izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo te operacije. (3) V okviru rezultatskega dela operacije VTR se za doseganje rezultata uspešnosti upravljanja travnikov šteje prisotnost kosca. 81.a člen (upravljavski del) (1) Obvezna zahteva iz prvega odstavka prejšnjega člena je VTR KOS: Košnja ni dovoljena pred 1. avgustom (v nadaljnjem besedilu: VTR KOS). (2) Izbirna zahteva iz prvega odstavka prejšnjega člena je VTR NPAS: Za GERK e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: VTR NPAS). (3) Izbirno zahtevo iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz prvega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo. (4) Če se plačilo za obvezno zahtevo iz VTR KOS iz prvega odstavka tega člena in izbirno zahtevo VTR NPAS iz drugega odstavka tega člena uveljavlja za del GERK, mora biti ta del večji ali enak 0,3 ha. (5) GERK, večji od 1 ha, upravičenec ob vstopu v operacijo VTR lahko razdeli na več delov oziroma poljin, ki se pri določanju časovne rabe obravnavajo kot ločene enote, pri čemer posamezen del oziroma posamezna poljina ne sme biti manjša od 0,3 ha. 82. člen (obvezna zahteva VTR KOS) (1) V okviru obvezne zahteve VTR KOS: a) je košnja dovoljena od 10. julija tekočega leta za travnike, na katerih kosec v tekočem letu ne bo prisoten, ali od 1. avgusta tekočega leta za travnike, na katerih se bo prisotnost kosca v tekočem letu potrdila z monitoringom ptic; b) je obvezno spravilo travinja; c) velja popolna prepoved gnojenja, mulčenja in paše čez vse leto; č) je treba košnjo izvajati od: sredine travnika navzven, od enega roba travnika proti drugemu ali od zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka, ki na najožjem delu meri najmanj 10 m, na najširšem pa največ 20 m, in se mora pokositi najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, vendar ne prej kot tri dni po košnji glavnine travnika; d) pri košnji od zunanje strani travnika navznoter se nepokošen rešilni otok pusti samo ob prvi košnji v tekočem letu. (2) Za prisotnost kosca na delu GERK ali GERK se šteje, če GERK ali del GERK sega v poligon 150-metrskega radija od točke odkritega kosca s površino: enako ali večjo od 2.500 m²; manjšo od 2.500 m² in hkrati seže več kot 50 m v notranjost 150-metrskega poligona. (3) Za obvezno zahtevo VTR KOS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu gnojil in skice travnika z vrisanim: načinom (smerjo) košnje, če se košnja izvaja od sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu; načinom (smerjo) košnje in nepokošenim rešilnim otokom, če se košnja izvaja od zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve VTR KOS, je trajno travinje. (6) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence VTR in evidence KOSEC; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidenca VTR. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. preveritev računov o nakupu gnojil; 4. popis vrste in kategorije živali; 5. pregled skice travnika z vrisanim načinom (smerjo) košnje in nepokošenim rešilnim otokom; 6. preveritev, ali je bilo opravljeno spravilo travinja. (9) Plačilo za obvezno zahtevo VTR KOS se dodeli letno v dveh višinah, in sicer za košnjo po 10. juliju tekočega leta oziroma po 1. avgustu tekočega leta, ki se izvede: od sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu (v nadaljnjem besedilu: VTR KOS 1); od zunanje strani travnika navznoter s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka (v nadaljnjem besedilu: VTR KOS 2). (10) Za izvajanje obvezne zahteve VTR KOS na območjih iz evidence VTR znaša višina plačila za: VTR KOS 1: 349,99 eura na ha letno; VTR KOS 2: 386,59 eura na ha letno. (11) Ne glede na deveti odstavek tega člena se plačilo iz prejšnjega odstavka dodeli tudi v primerih, ko upravičenec zaradi izdatne namočenosti tal ne izvede košnje v skladu z devetim odstavkom tega člena, če travnike v tekočem letu vzdržuje in ročno odstrani mlade poganjke lesnih vrst. (12) Izdatna namočenost tal iz prejšnjega odstavka se šteje za primer višje sile, ki jo upravičenec sporoči agenciji v skladu z drugim odstavkom 154. člena te uredbe. (13) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR KOS z operacijo KRA S50 iz 95. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo VTR KOS na območjih iz evidence VTR znaša za VTR KOS 1 in VTR KOS 2 131,80 eura na ha letno. (14) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR KOS z operacijo KRA GRB iz 97. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo VTR KOS na območjih iz evidence VTR znaša za VTR KOS 1 in VTR KOS 2 172,38 eura na ha letno. (15) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR KOS s podukrepom iz prve alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo VTR KOS na območjih iz evidence VTR za: VTR KOS 1: 90,20 eura na ha letno; VTR KOS 2: 100,00 eurov na ha letno. (16) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR KOS s podukrepom iz druge alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo VTR KOS na območjih iz evidence VTR za: VTR KOS 1: 220,20 eura na ha letno; VTR KOS 2: 245,00 eurov na ha letno. 83. člen (izbirna zahteva VTR NPAS) (1) V okviru izbirne zahteve VTR NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja ali enaka 0,3 ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu od pet do deset odstotkov površine, vključene v zahtevek iz 153. člena te uredbe. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošeni pas se mora v naslednjem letu pokositi od 10. julija oziroma od 1. avgusta, pri čemer je obvezno spravilo travinja s površine tega pasu. Če je površina, vključena v zahtevek iz 153. člena te uredbe deset ha ali več, je strnjen nepokošeni pas lahko v dveh ali več delih, pri čemer ta nepokošeni pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha. (2) Če se nepokošen pas iz prejšnjega odstavka stika z rešilnim otokom iz tretje alineje točke č) prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti nepokošena površina dovolj velika, da po košnji rešilnega otoka, ki se izvede najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, ostane nepokošen pas v obsegu od 5 do 10 % površine travnika. (3) Za izbirno zahtevo VTR NPAS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošeni pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma; se izvaja na območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VTR NPAS, je trajno travinje. (6) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence VTR; velikost GERK; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidenca VTR. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi; preveritev, ali je bilo opravljeno spravilo travinja; popis vrste in kategorije živali. (9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VTR NPAS na območjih iz evidence VTR znaša 45,50 eura na ha letno. (10) Pri kombinaciji izbirne zahteve VTR NPAS z ukrepom EK iz te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo VTR NPAS na območjih iz evidence VTR znaša 45,50 eura na ha letno. 83.a člen (rezultatski del) (1) Določanje površin za dodelitev plačila za rezultatski del operacije VTR se izvede na podlagi vsakoletnega monitoringa ptic. Izvajalec monitoringa ptic posreduje podatke o lokacijah kosca na agencijo, ki izvede izračune za rezultatski del operacije VTR. (2) Agencija na podlagi podatkov o lokacijah kosca iz prejšnjega odstavka vsako leto določi GERK ali del GERK, kjer je košnja dovoljena od 10. julija oziroma 1. avgusta tekočega leta in upravičence o datumih košnje obvesti z dopisom na njihov elektronski naslov, če ga navedejo na zbirni vlogi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, sicer pa po običajni pošti. (3) Za doseganje rezultata uspešnosti upravljanja travnikov šteje prisotnost kosca, ki predstavlja prisotnost prehranjevalnega in gnezdilnega habitata kosca, ki se ju določi na podlagi lokacije pojočih samcev. Za doseganje rezultata, to je prehranjevalnega oziroma gnezdilnega habitata kosca, upravičenec prejme plačilo, ki se dodeli v treh stopnjah: 1. stopnja – prehranjevalni habitat: plačilo se dodeli za prisotnost prehranjevalnega habitata kosca, to je območje v radiju 150 m okoli pojočega samca; 2. stopnja – gnezdilni habitat: plačilo se dodeli za prisotnost gnezdilnega habitata kosca, to je območje v radiju 50 m okoli pojočega samca; 3. stopnja – zgostitev populacije: plačilo se dodeli za prisotnost prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov več osebkov kosca na isti površini. (4) Plačilo za rezultatski del operacije znaša: a) 1. stopnja – prehranjevalni habitat: 151,20 eura/ha letno; b) 2. stopnja – gnezdilni habitat: 359,10 eura/ha letno; c) 3. stopnja – zgostitve populacij: dva prehranjevalna habitata: 302,40 eura/ha letno, trije ali več prehranjevalnih habitatov: 456,60 eura/ha letno, prehranjevalni habitat in gnezdilni habitat: 510,30 eura/ha letno, trije ali več prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov: 661,50 eura/ha letno. 11. pododdelek Operacija Steljniki 84. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Steljniki iz 10. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija STE KOS) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 85. člen (črtan) 86. člen (operacija STE KOS) (1) Pri izvajanju operacije STE KOS je treba upoštevati, da: se košnja izvaja mozaično, in sicer se vsako leto lahko pokosi del (od 40 do 60 odstotkov) površine travnika, vključene v zahtevek iz 153. člena te uredbe, pri čemer se travnik za namene mozaične košnje ne sme razpoloviti na robni in osrednji del (krožna košnja travnika ni dovoljena); je košnja dovoljena od 1. avgusta tekočega leta; so gnojenje, mulčenje in paša prepovedani celo leto; je obvezno spravilo travinja; nasipavanje travnikov ni dovoljeno; zatravljanje oziroma dosejevanje travnikov s komercialnimi travnimi in drugimi mešanicami ni dovoljeno. (2) Za operacijo STE KOS velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK, ki mora biti večji ali enak 0,3 ha, pri čemer isti del GERK ne sme biti nepokošen dve leti zaporedoma; se lokacija izvajanja operacije v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Na KMG je treba hraniti: 1. račune o nakupu gnojil; 2. račune, s katerih mora biti razviden nakup semena; 3. deklaracije uporabljenega semena iz prejšnje točke; 4. deklaracije za nazaj (od prvega nakupa semena), če se uporablja lastno pridelano seme; 5. kopije deklaracij za seme, če se seme pridobi od drugega KMG; 6. skice travnika z vrisanimi deli, na katerih se izvaja košnja. (4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje operacije STE KOS, je trajno travinje. (5) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence STE1 in evidence STE2; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidenca STE1 in evidenca STE2. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled KMG; 4. preveritev računov o nakupu gnojil; 5. preveritev računov, s katerih mora biti razviden nakup semena; 6. pregled deklaracij uporabljenega semena; 7. pregled deklaracij za nazaj (od prvega nakupa semena), če se na KMG uporablja lastno pridelano seme; 8. pregled kopij deklaracij za seme, ki je pridobljeno od drugega KMG; 9. popis vrste in kategorije živali; 10. pregled skic travnika z vrisanimi deli, na katerih se izvaja košnja; 11. preveritev, ali je bilo opravljeno spravilo travinja. (8) Višina plačila za izvajanje operacije STE KOS znaša na območjih iz evidence: STE1: 329,79 eura na ha letno; STE2: 202,90 eura na ha letno. (9) Pri kombinaciji operacije STE KOS z operacijo KRA S50 iz 95. člena te uredbe višina plačila za operacijo STE KOS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 111,60 eura na ha letno. (10) Pri kombinaciji operacije STE KOS z operacijo KRA GRB iz 97. člena te uredbe višina plačila za operacijo STE KOS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 152,18 eura na ha letno. (11) Pri kombinaciji operacije STE KOS s podukrepom iz prve alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za operacijo STE KOS na območjih iz evidence: STE1: 70 eurov na ha letno; STE2: 65 eurov na ha letno. (12) Pri kombinaciji operacije STE KOS s podukrepom iz druge alineje 121. člena te uredbe znaša višina plačila za operacijo STE KOS na območjih iz evidence: STE1: 200 eurov na ha letno; STE2: 65 eurov na ha letno. 87. člen (črtan) 12. pododdelek Operacija Vodni viri 88. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Vodni viri iz 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Vodni viri) se izvaja na GERK z vrstama rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 89. člen (obvezni in izbirni zahtevi) (1) Operacija Vodni viri vključuje obvezni in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije. (2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta: VOD ZEL: Ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: VOD ZEL); VOD FFSV: Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: VOD FFSV). (3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta: VOD NEP: Neprezimni medonosni posevki (v nadaljnjem besedilu: VOD NEP); VOD POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) (v nadaljnjem besedilu: VOD POD). (4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo VOD FFSV iz 91. člena te uredbe. (5) Ne glede na to, da se mora obvezna zahteva VOD ZEL iz 90. člena te uredbe izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin znotraj območij iz evidence NUV-D oziroma na najmanj 20 odstotkih njivskih površin znotraj območij iz evidence NUV-O, se mora obvezna zahteva VOD FFSV iz 91. člena te uredbe izvajati na vseh njivskih površinah znotraj območij iz evidence NUV-D in evidence NUV-O. (6) Upravičenci, ki obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena izvajajo v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko za vse njivske površine uveljavljajo plačilo za obvezno zahtevo VOD FFSV iz 91. člena te uredbe. (7) Upravičenec, ki se vključi v izvajanje operacije Vodni viri, se lahko hkrati vključi tudi v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo. (8) Upravičenci, ki izvajajo ukrep EK iz te uredbe, lahko vstopijo v operacijo Vodni viri z obvezno zahtevo VOD ZEL iz 90. člena te uredbe. 90. člen (obvezna zahteva VOD ZEL) (1) V okviru obvezne zahteve VOD ZEL: je setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta; morajo biti tla pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta; je obdelava ozelenjenih njivskih površin dovoljena po 15. februarju naslednjega leta, pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena. (2) Obvezna zahteva VOD ZEL se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 odstotkov. (3) Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjenih površin. (4) Za obvezno zahtevo VOD ZEL velja, da: se mora vsako leto izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin na območju Dravske kotline in na najmanj 20 odstotkih njivskih površin na ostalih prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda iz Načrta upravljanja voda iz priloge 4 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območja iz priloge 4 te uredbe), lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO I DR; obtežba z živino ni relevantna. (5) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (6) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve VOD ZEL se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (7) Z upravnim pregledom se preverijo: naklon njiv prek RKG; ustreznost območja prek evidence VVO I DR, evidence NUV-D in evidence NUV-O; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Vodni viri. (8) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O. (9) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev. (10) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VOD ZEL znaša 189,80 eura na ha letno. (11) Prezimni posevek, za katerega se pridobi plačilo za obvezno zahtevo VOD ZEL za preteklo leto, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ KOL iz 26. člena te uredbe, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen. (12) Večletna kmetijska rastlina, ki je v tekočem letu prijavljena kot glavni posevek na geoprostorskem obrazcu, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo VOD ZEL, vendar do plačila pri tej zahtevi v tem letu upravičenec za to rastlino ni upravičen. (13) Pri kombinaciji obvezne zahteve VOD ZEL in ukrepa EK iz te uredbe je obvezno zahtevo VOD ZEL treba izvajati, plačilo za to zahtevo pa se ne dodeli. 91. člen (obvezna zahteva VOD FFSV) (1) Pri izvajanju obvezne zahteve VOD FFSV se uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič ter za območje Celja in Žalca. (2) Seznam aktivnih snovi, ki jih je na VVO I DR prepovedano uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (3) Obvezna zahteva VOD FFSV se lahko uveljavlja le za glavni posevek. (4) Kot izpolnjevanje obvezne zahteve VOD FFSV se šteje tudi, če se na GERK fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo. (5) Za obvezno zahtevo VOD FFSV velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO I DR; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; obtežba z živino ni relevantna. (6) Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev. (7) Plačilo za izvajanje obvezne zahteve VOD FFSV se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (8) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost: območja prek evidence VVO I DR, evidence NUV-D in evidence NUV-O; kmetijske rastline prek zbirne vloge. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; 3. pregled KMG; 4. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 5. pregled fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo na KMG; 6. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev; 7. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev. (11) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VOD FFSV znaša 44,20 eura na ha letno. (12) Površina, na kateri je v tekočem letu na geoprostorskem obrazcu prijavljena praha ali kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačil iz Uredbe o shemah neposrednih plačil, vendar zanjo ni mogoče uveljavljati plačila za obvezno zahtevo VOD FFSV, se lahko vključi v obvezno zahtevo VOD FFSV, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu upravičenec ni upravičen. 92. člen (izbirna zahteva VOD NEP) (1) Pri izvajanju izbirne zahteve VOD NEP: je setev neprezimnih medonosnih posevkov treba opraviti najpozneje do 1. avgusta tekočega leta; morajo biti tla z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. avgusta tekočega leta do najmanj 16. oktobra tekočega leta; je obdelava ozelenjenih njivskih površin mogoča po 16. oktobru tekočega leta; uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil v času izvajanja zahteve ni dovoljena. (2) Za izbirno zahtevo VOD NEP velja, da: se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO I DR; obtežba z živino ni relevantna. (3) Za pokritost tal z neprezimnimi medonosnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjenih površin. (4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. (5) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve VOD NEP se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (6) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence VVO I DR, evidence NUV-D in evidence NUV-O; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Vodni viri. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled KMG; preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. (9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VOD NEP znaša 156 eurov na ha letno. 93. člen (izbirna zahteva VOD POD) (1) V okviru izbirne zahteve VOD POD se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka. Pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje pa do 15. novembra tekočega leta, se posevek podorje. Pred podoravanjem je dovoljeno spravilo semena pri vseh posevkih, pri katerih tehnologija pridelave omogoča, da ostane večji del rastlinskih ostankov za podor na njivi. (2) Izbirna zahteva VOD POD se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek. (3) Za izbirno zahtevo VOD POD velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO I DR; obtežba z živino ni relevantna. (4) Plačilo za izvajanje izbirne zahteve VOD POD se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (5) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence VVO I DR, evidence NUV-D in evidence NUV-O; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Vodni viri. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca VVO I DR, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. (8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VOD POD znaša 210 eurov na ha letno. 13. pododdelek Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov 94. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov iz 12. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija KRA S50) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 95. člen (izvajanje operacije KRA S50) (1) Operacija KRA S50 se izvaja na travnikih z nagibom 50 odstotkov ali več. V okviru te operacije: sta obvezna najmanj enkratna košnja (ročna ali s specialno mehanizacijo) in spravilo (ročno ali s specialno mehanizacijo) letno; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena; se lahko po 15. avgustu tekočega leta na površini, vključeni v zahtevek iz 153. člena te uredbe, izvaja jesenska paša živali, pri čemer je treba zagotoviti, da ne prihaja do pregaženosti oziroma prepašenosti pretežnega dela te površine. (2) Za operacijo KRA S50 velja, da: 1. uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena na celem GERK; 2. je najmanjša strnjena upravičena površina 0,01 ha, do plačila pa je upravičena površina v obsegu najmanj 0,1 ha površine GERK; 3. se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, lahko na delu GERK; 4. se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; 5. se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; 6. mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,2 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje operacije KRA S50, je trajno travinje. (4) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost: nagiba prek evidence S50; kmetijske rastline prek zbirne vloge. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali; evidenca S50. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; popis vrste in kategorije živali. (7) Višina plačila za izvajanje operacije KRA S50 znaša 217,50 eura na ha letno. 14. pododdelek Operacija Grbinasti travniki 96. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Grbinasti travniki iz 13. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija KRA GRB) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 97. člen (izvajanje operacije KRA GRB) (1) V okviru operacije KRA GRB: sta obvezna najmanj enkratna ročna košnja in spravilo; uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena; paša živali ni dovoljena. (2) Za operacijo KRA GRB velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območjih grbinastih travnikov iz priloge 9, ki je sestavni del te uredbe; obtežba z živino ni relevantna. (3) Kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačila za izvajanje operacije KRA GRB, je trajno travinje. (4) Z upravnim pregledom se preveri ustreznost: območja prek evidence GRB; kmetijske rastline prek zbirne vloge. (5) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca GRB. (6) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; (7) Višina plačila za izvajanje operacije KRA GRB znaša 144,20 eura na ha letno. 15. pododdelek Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri 98. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri iz 14. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrstama rabe »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 99. člen (zahteve) (1) Operacija iz prejšnjega člena se izvaja v treh zahtevah: KRA OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami (v nadaljnjem besedilu: KRA OGRM); KRA VARPA: Varovanje črede ob prisotnosti pastirja (v nadaljnjem besedilu: KRA VARPA); KRA VARPP: Varovanje črede s pastirskimi psi (v nadaljnjem besedilu: KRA VARPP). (2) Zahteva KRA OGRM se izključuje z zahtevama KRA VARPA in KRA VARPP, zahtevi KRA VARPA in KRA VARPP pa se lahko dopolnjujeta. 100. člen (zahteva KRA OGRM) (1) V okviru zahteve KRA OGRM: 1. mora biti ograja zgrajena iz visokih elektromrež, višine vsaj 160 centimetrov in pod električno napetostjo najmanj 5 kV ves dan, podnevi in ponoči, tudi ko živali niso v ograji (v nadaljnjem besedilu:ograja iz varovalnih elektromrež); 2. se lahko uporabljajo staje oziroma stalne ograde iz betonskega železa višine vsaj 160 centimetrov, ki onemogočajo fizični dostop velikih zveri do živali; 3. je treba zjutraj živali spustiti iz nočne ograje, zvečer pa jih ponovno zbrati na pašniku in zapreti v ogrado; 4. morajo biti površine pasene; 5. ograja iz varovalnih elektromrež se lahko uporablja tudi kot dnevna ograja; 6. ograjo iz varovalnih elektromrež je treba premestiti vsakokrat, ko sta travna ruša in zemljišče pogažena. (2) Pri izvajanju pregleda meritve električne napetosti na kraju samem, rezultat meritve lahko odstopa za največ 1,5 kV navzdol od električne napetosti iz 1. točke prejšnjega odstavka. (3) Za zahtevo KRA OGRM velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju pojavljanja medveda in volka iz 1. točke priloge 10, ki je sestavni del te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Na KMG je treba hraniti načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA OGRM, je trajno travinje. (6) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence MV1; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca MV1; CRG in evidenca rejnih živali. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled KMG; 4. prisotnost in ustreznost elektromrež, staj oziroma stalnih ograd iz betonskega železa na zadevnih površinah KMG; 5. preveritev električne napetosti v elektromreži; 6. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz četrtega odstavka tega člena; 7. popis vrste in kategorije živali. (9) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA OGRM znaša 119,90 eura na ha letno. 101. člen (zahteva KRA VARPA) (1) V okviru zahteve KRA VARPA se neposredno varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja ob prisotnosti pastirja. Površine morajo biti pasene. Živali se čez noč zaprejo v hlev. (2) Za zahtevo KRA VARPA velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju pojavljanja medveda in volka iz 2. točke priloge 10 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (3) Na KMG je treba hraniti načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe. (4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA VARPA, je trajno travinje. (5) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence MV2; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca MV2; CRG in evidenca rejnih živali. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled KMG; 4. popis vrste in kategorije živali; 5. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz tretjega odstavka tega člena; 6. preveritev, da je čreda neposredno varovana s prisotnostjo pastirja. (8) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA VARPA znaša 112,60 eura na ha letno. 102. člen (zahteva KRA VARPP) (1) V okviru zahteve KRA VARPP se neposredno varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja z najmanj tremi pastirskimi psi. Pastirski psi ne potrebujejo prisotnosti pastirja, omogočeno jim mora biti prosto gibanje brez priveza. (2) Pastirski psi morajo biti: cepljeni proti steklini; stalno prisotni v bližini črede. (3) Za zahtevo KRA VARPP velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju pojavljanja medveda in volka iz 2. točke priloge 10 te uredbe; mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin. (4) Na KMG je treba hraniti: načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe; dokazilo, da so pastirski psi cepljeni (modra knjižica – potni list). (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA VARPP, je trajno travinje. (6) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost območja prek evidence MV2; ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali. (7) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; evidenca MV2; CRG in evidenca rejnih živali. (8) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled KMG; 4. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz prve alineje četrtega odstavka tega člena; 5. preveritev stalne prisotnosti vsaj treh pastirskih psov v bližini črede; 6. obtežba prek štetja živali in pregleda površin; 7. dokazilo, da so pastirski psi cepljeni (modra knjižica – potni list). (9) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA VARPP znaša 107,60 eura na ha letno. 16. pododdelek Operacija Planinska paša 103. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Planinska paša iz 15. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe se izvaja na planinah na GERK z vrsto rabe »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 104. člen (zahtevi) (1) Operacija iz prejšnjega člena se izvaja v dveh zahtevah, in sicer: KRA CRED: Paša po čredinkah na planini (v nadaljnjem besedilu: KRA CRED); KRA PAST: Planinska paša s pastirjem (v nadaljnjem besedilu: KRA PAST). (2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka se izključujeta. 105. člen (zahteva KRA CRED) (1) V okviru zahteve KRA CRED iz prvega odstavka prejšnjega člena: se mora paša na planinah izvajati po čredinkah, ki so lahko ograjene, ali pa se za te namene uporabijo naravne omejitve na planini; je minimalno število čredink dve čredinki; se morajo živali na planini pasti najmanj 80 dni letno na minimalno pet ha travnatih površin v rabi; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s prilogo II Uredbe 889/2008/ES. (2) Premik živali na sejem ali razstavo v obdobju obvezne paše se šteje kot del obdobja obvezne paše, če je sporočen v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, drobnice in kopitarjev. (3) Za zahtevo KRA CRED velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja na planini; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih planinskih pašnikov; mora biti v obdobju paše na planini obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na hektar površin trajnega travinja na planini. (4) Na KMG je treba hraniti: račune, s katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev; deklaracije fitofarmacevtskih sredstev; dnevnik paše in skice čredink; načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe. (5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahtev KRA CRED, je trajno travinje. (6) Pri zahtevi KRA CRED se z upravnim pregledom preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali; izvajanje paše najmanj 80 dni letno na planini, za katero je bil vložen zahtevek iz 153. člena te uredbe. (7) Za upravni pregled zahteve KRA CRED se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (8) S pregledom zahteve KRA CRED na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled KMG; 4. popis vrste in kategorije živali; 5. preveritev računov, s katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev; 6. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev; 7. preveritev dnevnika paše in skice čredink; 8. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz četrte alineje četrtega odstavka tega člena. (9) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA CRED znaša 64,30 eura na ha letno. 106. člen (zahteva KRA PAST) (1) V okviru zahteve KRA PAST iz prvega odstavka 104. člena te uredbe: se morajo živali na planini pasti najmanj 80 dni letno na minimalno petih ha travnatih površin v rabi; se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s prilogo II Uredbe 889/2008/ES; je prisotnost pastirja ali pastirjev na planini obvezna; en pastir na planini skrbi za največ 50 GVŽ. (2) Premik živali na sejem ali razstavo v obdobju obvezne paše se šteje kot del obdobja obvezne paše, če je sporočen v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, drobnice in kopitarjev. (3) Nosilec KMG poda izjavo o številu stalno prisotnih pastirjev na planini, za katero je bil vložen zahtevek iz 153. člena te uredbe. Ta izjava se pripravi na obrazcu izjave o številu stalno prisotnih pastirjev na planini za potrebe izvajanja zahteve ukrepa KOPOP – planinska paša s pastirjem, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe. (4) Izjava iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti podatke o: številu stalno prisotnih pastirjev na planini; obdobju prisotnosti pastirja ali pastirjev na planini. (5) Če znaša število GVŽ na planini več kot 50 GVŽ, se za vse nadaljnje GVŽ zagotovi prisotnost dodatnega pastirja, vendar ne več kot enega pastirja za 50 GVŽ. (6) Če na planini ni zagotovljen pastir za vsakih 50 GVŽ, se plačilo za pastirja določi le za sorazmerno površino planine po naslednji formuli: (n)GVŽ x skupna površina planine / skupno število GVŽ, kjer (n)GVŽ pomeni število GVŽ, za katero je zagotovljen pastir. (7) Za zahtevo KRA PAST velja, da: se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja na planini; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati; se izvaja na območjih planinskih pašnikov; mora biti v obdobju paše na planini obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha površin trajnega travinja na planini. (8) Na KMG je treba hraniti: izjavo o številu pastirjev na planini iz tretjega odstavka tega člena; račune, iz katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev; deklaracije fitofarmacevtskih sredstev; načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe. (9) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA PAST, je trajno travinje. (10) Pri zahtevi KRA PAST se z upravnim pregledom preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge; izjava o številu pastirjev na planini iz drugega odstavka tega člena; obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali; izvajanje paše najmanj 80 dni letno na planini, za katero je bil vložen zahtevek iz 153. člena te uredbe. (11) Za upravni pregled zahteve KRA PAST se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; CRG in evidenca rejnih živali. (12) S pregledom zahteve KRA PAST na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled KMG; 4. popis vrste in kategorije živali; 5. preveritev, da je pastir (ali pastirji) prisoten na planini; 6. pregled izjave o številu pastirjev na planini iz drugega odstavka tega člena; 7. preveritev računov, iz katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev; 8. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev; 9. pregled načrta ureditve pašnika in paše iz četrte alineje osmega odstavka tega člena. (13) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA PAST znaša 112,60 eura na ha letno. 17. pododdelek Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki 107. člen (vrsta rabe GERK) Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki iz 16. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija KRA VTSA) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 108. člen (operacija KRA VTSA) (1) V okviru operacije KRA VTSA je treba zagotoviti: 1. zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino; 2. kosno ali pašno rabo zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves); 3. nego dreves in obnovo nasadov; 4. če se drevo posuši ali odmre, pri dopolnjevanju praznih mest ni dovoljeno uporabljati šibko rastočih podlag; 5. oživitvena rez mora biti opravljena v prvem ali drugem letu trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe; 6. da je gostota dreves od najmanj 50 do največ 200 dreves na ha. (2) Ne glede na določbo 5. točke prejšnjega odstavka oživitvena rez ni potrebna, če so drevesa redno vzdrževana in negovana. (3) V skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, se ekstenzivni sadovnjak šteje za visokodebelnega, kadar je 25 ali več sadnih dreves na ha posajenih na srednjih in bujnih podlagah. (4) Seznam podlag, primernih za visokodebelne travniške sadovnjake, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (5) V primeru dopolnjevanja praznih mest v visokodebelnih travniških sadovnjakih je na KMG treba hraniti deklaracije podlag iz prejšnjega odstavka. (6) Za operacijo KRA VTSA velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin visokodebelnih travniških sadovnjakov, vendar na celem GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (7) Plačilo za izvajanje operacije KRA VTSA se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (8) Z upravnim pregledom se prek RKG preverijo: ustreznost sadne vrste; ustreznost gostote dreves; ustreznost zatravljenosti z negovano ledino; ali je travniški sadovnjak visokodebelni. (9) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK. (10) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled KMG; pregled deklaracij podlag v primeru dopolnjevanja praznih mest. (11) Višina plačila za izvajanje operacije KRA VTSA znaša 204,20 eura na ha letno. 18. pododdelek Operacija Ohranjanje mejic 109. člen (mejice) (1) Operacija ohranjanje mejic iz 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija KRA MEJ) se izvaja na mejicah, ki so pripisane blokom KMG. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mejice ne pripišejo blokom, ki vsebujejo GERK z vrstami rabe, ki so v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, samostojni blok. (3) Agencija pred vložitvijo zahtevka za operacijo KRA MEJ iz 153. člena te uredbe posameznemu bloku glede na dolžino mejice na blok pripiše največjo možno prijavo mejice na blok. (4) Največja možna prijava mejice na blok iz prejšnjega odstavka je enaka dolžini mejice, ki meji neposredno na blok, pri čemer se mora blok ali del bloka nahajati v deset metrskem pasu od mejice v evidenci MEJ. (5) Največja možna dolžina posamezne mejice na blok iz tretjega odstavka tega člena se pripiše z upoštevanjem lege mejice v naravi glede na blok. Če mejica meji na blok le iz ene strani tega bloka, je največja možna prijava posamezne mejice enaka dolžini mejice iz prejšnjega odstavka. Če pa je mejica vzdrževana iz obeh strani istega bloka, je največja možna prijava posamezne mejice na blok lahko največ dvakratnik dolžine mejice iz prejšnjega odstavka. 110. člen (operacija KRA MEJ) (1) Pri izvajanju operacije KRA MEJ je treba upoštevati, da: se plačilo lahko uveljavlja za dolžino mejice najmanj dva metra na blok; dolžine mejice ni dovoljeno zmanjševati; je mejico treba obrezovati in redčiti vsako drugo leto; je obrezovanje mejice treba izvesti tako, da se mejica ne poškoduje; je redčenje mejice treba izvesti tako, da se ne prekine zveznost njene krošnje. (2) Za operacijo KRA MEJ velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu dolžine mejice, ki je pripisana bloku KMG; se lokacija izvajanja operacije v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območjih Natura 2000 iz priloge 11, ki je sestavni del te uredbe; obtežba z živino ni relevantna. (3) Skupno vstopno dolžino mejic je treba ohranjati ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe. (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se skupna ugotovljena dolžina mejic posameznega KMG, ki so vključene v operacijo KRA MEJ, v okviru obstoječe obveznosti lahko zmanjša za največ deset odstotkov glede na vstopno dolžino mejic. (5) Z upravnim pregledom se prek evidence MEJ preveri: ustreznost območja; obstoj mejice. (6) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; podatki o GERK in blokih; evidenca MEJ. (7) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja mejic; pregled evidenc o delovnih opravilih iz štirinajstega odstavka 22. člena te uredbe; pregled KMG. (8) Višina plačila za izvajanje operacije KRA MEJ znaša 1,60 eura/tekoči meter letno. (9) Plačilo iz prejšnjega odstavka KMG lahko uveljavlja za mejico, ki je pripisana bloku in leži na zemljišču, za katero ima pravico uporabe ter to mejico v skladu s prvim odstavkom tega člena tudi vzdržuje. (10) Če je mejica pripisana blokom na več KMG, lahko vsako KMG uveljavlja plačilo iz osmega odstavka tega člena za del mejice, ki je pripisan bloku tega KMG. (11) Če je mejica pripisana bloku enega KMG in to KMG operacijo KRA MEJ izvaja na obeh straneh mejice, lahko plačilo iz osmega odstavka tega člena uveljavlja za obe strani mejice, in sicer za dvakratno dolžino mejice iz petega odstavka prejšnjega člena. (12) Če je med mejico in blokom, ki mu je pripisana, vodotok, cesta v javni uporabi oziroma pozidana površina, KMG za to mejico ni upravičeno do plačila iz osmega odstavka tega člena. 19. pododdelek Operacija Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje 111. člen (operacija GEN PAS) (1) Operacija Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija GEN PAS) se izvaja za naslednje vrste lokalnih pasem domačih živali: a) avtohtone pasme domačih živali: govedo: cikasto govedo; konji: lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj; prašiči: krškopoljski prašič; ovce: belokranjska pramenka, bovška ovca, istrska pramenka, jezersko-solčavska ovca, oplemenjena jezersko-solčavska ovca; koze: drežniška koza; kokoši: štajerska kokoš; b) tradicionalne pasme domačih živali: konji: ljutomerski kasač; prašiči: slovenski landras, mesnati landras, slovenski veliki beli prašič; (črtana); koze: slovenska sanska koza, slovenska srnasta koza; kokoši: slovenska grahasta kokoš, slovenska srebrna kokoš, slovenska rjava kokoš, slovenska pozno operjena kokoš. (2) Upravičenec mora v izvajanje operacije GEN PAS vključiti pri pasmah: belokranjska pramenka, istrska pramenka in drežniška koza najmanj 3 živali; kokoši najmanj 30 živali; ostalih vrst živali najmanj en GVŽ. (3) Plačilo za izvajanje operacije GEN PAS se lahko uveljavlja samo za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz prvega odstavka tega člena, ki so vpisane v izvorno rodovniško knjigo, rodovniško knjigo oziroma registre ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo, odobrene v skladu z zakonom, ki ureja živinorejo (v nadaljnjem besedilu: organizacije za živinorejo). (4) Podatki iz prejšnjega odstavka se za avtohtone in tradicionalne pasme goveda in konjev preverjajo po stanju na dan 1. februarja tekočega leta, za prašiče, ovce, koze in kokoši pa glede na stanje en dan pred oddajo zbirne vloge. (5) Število živali posamezne vrste domačih živali, vključene v operacijo GEN PAS v letu vstopa v to operacijo, mora biti v reji pet let od vstopa v operacijo, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. (6) Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je upravičenec vključil v operacijo GEN PAS v letu vstopa v to operacijo, se lahko število v to operacijo vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od števila živali iz drugega odstavka tega člena. (7) Če ena žival posamezne vrste pomeni več kot deset odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v obveznost za operacijo GEN PAS, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu glede na leto vstopa v to operacijo lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v operacijo GEN PAS, se šteje število živali, ki je na KMG za tekoče leto ugotovljeno z upravnim pregledom števila živali te vrste oziroma s pregledom števila živali te vrste na kraju samem. (8) V obdobju, ko so živali določene vrste domačih živali, ki jih je upravičenec vključil v operacijo GEN PAS, na paši na planini ali skupnem pašniku, se za te živali šteje, da ne zmanjšujejo števila živali te vrste na osnovnem KMG. (9) Operacija GEN PAS se izvaja na območju celotne Republike Slovenije. (10) Za plačilo iz štirinajstega odstavka tega člena se za preračun števila živali v GVŽ uporabljajo koeficienti iz priloge II Uredbe 808/2014/EU. Za plemenske merjasce in konje, mlajše od šestih mesecev, se v skladu s PRP 2014–2020 uporablja koeficient 0,4. (11) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost pasme prek izvornih rodovniških knjig, rodovniških knjig oziroma registrov ali evidenc porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo; vpis živali v izvorne rodovniške knjige, rodovniške knjige oziroma registre ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo; število živali prek CRG, registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) in evidence rejnih živali. (12) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; CRG in CRK; izvorne rodovniške knjige, rodovniške knjige oziroma registri ali evidence porekel, ki jih vodijo organizacije za živinorejo. (13) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis staleža živali po vrstah in kategorijah živali ter identifikacijskih številkah, če je to mogoče; pregled KMG; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled ustreznosti pasem živali prek listin. (14) Višina plačila za izvajanje operacije GEN PAS znaša za: avtohtone pasme domačih živali iz točke a) prvega odstavka tega člena: 193,62 eura na GVŽ letno; tradicionalne pasme domačih živali iz točke b) prvega odstavka tega člena 116,17 eura na GVŽ letno. 112. člen (zamenjave lokalnih pasem domačih živali) Med trajanjem obveznosti iz 11. člena te uredbe se lokalne pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko zamenjajo. 20. pododdelek Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija 113. člen (vrsta rabe GERK) V okviru operacije Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija iz 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe, se zahteva iz: prve alineje prvega odstavka 114. člena te uredbe izvaja na GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1160 – hmeljišče«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, »1230 – oljčnik« in »1211 – vinograd«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev; druge alineje prvega odstavka 114. člena te uredbe izvaja na GERK z vrsto rabe »1100 – njive«, določeno v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. 114. člen (zahteve) (1) Operacija iz prejšnjega člena se izvaja v dveh zahtevah: GEN SOR: Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GEN SOR); GEN SEME: Pridelava semenskega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GEN SEME). (2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka se lahko dopolnjujeta. (3) Na KMG mora biti v posamezno zahtevo iz prvega odstavka tega člena vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin. Ne glede na prejšnji stavek je lahko v obe zahtevi skupno vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin. 115. člen (zahteva GEN SOR) (1) Zahteva GEN SOR se izvaja za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 12, ki je sestavni del te uredbe. (2) Za zahtevo GEN SOR velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin, lahko na delu GERK; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) Na KMG je, razen za trajne nasade, ki so bili vzpostavljeni pred letom vlaganja zahtevka, treba hraniti, če se v letu vlaganja zahtevka uporabljajo: kupljeno seme oziroma sadike: račune, s katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik avtohtonih oziroma tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe, in uradne etikete ali etikete oziroma potrdila dobavitelja, s katerimi so opremljeni ta semena oziroma sadike ob nakupu; lastno pridelano seme oziroma sadike: dokazila iz prejšnje alineje o prvem nakupu semena oziroma sadik in kopije zbirnih vlog, iz katerih mora biti razvidno, da se je v času od prvega nakupa semena ta sorta pridelovala na KMG. (4) Plačilo za izvajanje zahteve GEN SOR se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (5) Na podlagi podatkov iz RKG se v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, površina avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnem nasadu izračuna po naslednji formuli: površina avtohtonih in tradicionalnih sort = (površina GERK x število sadik avtohtonih in tradicionalnih sort) / število vseh sadik v trajnem nasadu. (6) Na isti površini GERK lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo za zahtevo GEN SOR samo enkrat, in sicer za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek. (7) Z upravnim pregledom se prek zbirne vloge in RKG preveri ustreznost: kmetijske rastline; sorte. (8) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK. (9) S pregledom na kraju samem se izvedejo: 1. popis dejanskega stanja površin; 2. pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; 3. pregled KMG; 4. preveritev računov, s katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik avtohtonih oziroma tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe; 5. pregled uradnih etiket ali etiket oziroma potrdil dobavitelja, s katerimi so bili v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, označeni oziroma opremljeni uporabljeno seme oziroma sadike; 6. pregled uradnih etiket ali etiket oziroma potrdil dobavitelja (od prvega nakupa semena oziroma sadik) in kopij zbirnih vlog, iz katerih mora biti razvidno, da se je v času od prvega nakupa semena ta sorta pridelovala na KMG, če se na KMG uporabljajo lastno pridelano seme oziroma sadike. (10) Višina plačila za izvajanje zahteve GEN SOR znaša 136,38 eura na ha letno. (11) Upravičenec, ki ima obveznost za izvajanje zahteve GEN SOR in uveljavlja vlogo za izplačilo podpore za zelenjadnice iz Uredbe o shemah neposrednih plačil za zelenjadnico, ki ne šteje kot glavni posevek, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, je za to zelenjadnico upravičen do plačila za zahtevo GEN SOR. 116. člen (zahteva GEN SEME) (1) Zahteva GEN SEME se izvaja za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe. (2) Za zahtevo GEN SEME velja, da: se mora vsako leto izvajati na delu površin, lahko na delu GERK; je najmanjša velikost strnjene površine lahko 0,01 ha; se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja; se izvaja na območju celotne Republike Slovenije; obtežba z živino ni relevantna. (3) KMG, ki uveljavlja plačilo za pridelavo avtohtonih in tradicionalnih sort iz prvega odstavka tega člena, mora biti vpisano v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: SEME-register) v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in sicer za pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin. (4) Za namene izvajanja zahteve GEN SEME posreduje Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava) ministrstvu najpozneje do 23. februarja tekočega leta seznam KMG, ki so vpisani v SEME register za pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin. (5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka posreduje uprava ministrstvu za leto 2016 seznam: KMG, ki so že vpisani v SEME-register, najpozneje do 23. februarja 2016 in vseh ostalih KMG, vpisanih v SEME-register po 23. februarju 2016, najpozneje do 30. aprila 2016. (6) Podatke iz četrtega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo seznam KMG iz prve alineje petega odstavka tega člena najpozneje do 24. februarja 2016 in seznam iz druge alineje petega odstavka tega člena najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016. (8) Na KMG je treba kot dokazilo o sortni pristnosti semenskega posevka oziroma nasada hraniti: zapisnik o uradnem pregledu semenskega posevka ali nasada avtohtone ali tradicionalne sorte iz prvega odstavka tega člena, ki ga izda organ, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, javno pooblastilo za vodenje postopka uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin; odločbo o vpisu avtohtone ali tradicionalne sorte iz prvega odstavka tega člena v sortno listo, ki jo izda uprava; uradne etikete ali etikete oziroma potrdila dobavitelja, izdana v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, skupaj z internimi odpremnicami vzdrževalca sorte ali račune o nakupu, iz katerih sta razvidni vrsta in sorta kmetijske rastline, pri čemer se navedena dokazila hranijo od prvega nakupa semena oziroma sadik, če se uporablja lastno pridelano seme oziroma sadike. (9) Plačilo za izvajanje zahteve GEN SEME se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (10) Z upravnim pregledom se preverijo: ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge in RKG; ustreznost sorte prek zbirne vloge in RKG; vpis KMG v SEME-register. (11) Za upravni pregled se uporabijo: RKG; zbirna vloga; podatki o GERK; SEME-register. (12) S pregledom na kraju samem se izvedejo: popis dejanskega stanja površin; pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe; pregled KMG; pregled dokazil iz osmega odstavka tega člena. (13) Višina plačila za izvajanje zahteve GEN SEME znaša 279,59 eura na ha letno. 117. člen (zamenjave in vrst sort avtohtonih in tradicionalnih kmetijskih rastlin) Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe se vrste in sorte avtohtonih in tradicionalnih kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe v tekočem letu in med leti lahko zamenjajo. III. poglavje EKOLOŠKO KMETOVANJE 118. člen (namen ukrepa) Namen ukrepa EK je spodbujati KMG za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh. 119. člen (upravičenci) Upravičenci do plačil za ukrep EK iz te uredbe so KMG, ki se vključijo v izvajanje tega ukrepa in ves čas trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve. 120. člen (vstopi v ukrep EK) (1) V ukrep EK iz te uredbe je mogoče vstopiti v obdobju 2016–2020. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v letih 2021 in 2022 v ukrep EK iz te uredbe mogoče vstopiti v skladu s 7. členom Uredbe 2020/2220/EU in PRP 2014–2020. 121. člen (podpore) Podpore za ukrep EK iz te uredbe se dodelijo v okviru dveh naslednjih podukrepov: plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja in plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja. 122. člen (trajanje in podaljšanje obveznosti) (1) Obveznost za izvajanje ukrepa EK iz te uredbe traja pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih: prevzeta obveznost lahko preneha v skladu z drugim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU; višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 2. člen Uredbe 1306/2013/EU in so opredeljeni v prilogi 1 te uredbe. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v skladu z drugim pododstavkom tretjega odstavka 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in PRP 2014–2020 nove obveznosti za izvajanje ukrepa EK, prevzete v letu 2021, trajajo dve leti (v letih 2021 in 2022), nove obveznosti, prevzete v letu 2022, pa eno leto (v letu 2022). (3) Po zaključku petletne obveznosti izvajanja ukrepa EK je možno letno podaljšanje te obveznosti, pri čemer se lahko podaljša le celotno obveznost. V letih 2021 in 2022 se obveznost podaljša v skladu s 7. členom Uredbe 2020/2220/EU in PRP 2014–2020. (4) Pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja ukrepa EK upravičenec lahko vstopno površino te obveznosti poveča za več kot deset odstotkov, vendar za največ 20 odstotkov oziroma 2 ha, pri čemer se upošteva dovoljeni obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost pa se nadaljuje. (5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravičenec pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja ukrepa EK vstopno površino te obveznosti poveča za več kot 20 odstotkov oziroma 2 ha, pri čemer se upošteva dovoljeni obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, obstoječa obveznost pa se nadomesti z novo petletno obveznostjo za celotni obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine. (6) Pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja ukrepa EK je vstopno površino te obveznosti mogoče zmanjšati za največ deset odstotkov. (7) Če se vstopna površina zaključene petletne obveznosti ukrepa EK zmanjša za več kot deset odstotkov, te obveznosti ni mogoče podaljšati, lahko pa upravičenec znova vstopi v ukrep EK in prevzame novo petletno obveznost za izvajanje tega ukrepa. (8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je zaključene petletne obveznosti mogoče podaljšati, če v primerih, določenih na obrazcu o zmanjšanju ali prenosu površin, vključenih v ukrep KOPOP oziroma EK v predhodnem letu, za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, agencija več kot deset odstotno zmanjšanje površin odobri. (9) Upravičenci zaključeno petletno obveznost za izvajanje ukrepa EK podaljšajo tako, da podajo izjavo glede podaljšanja zaključene petletne obveznosti za ukrep KOPOP oziroma EK na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, zahtevek pa vložijo v skladu s prvim odstavkom 153. člena te uredbe. (10) Upravičenci, ki so na določenih površinah KMG izvajali ukrep EK, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje tega ukrepa površine vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep EK v predhodnem letu. 123. člen (pogoji upravičenosti) Za vstop v ukrep EK morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji upravičenosti: 1. upravičenec mora biti aktiven kmet; 2. upravičenec mora imeti v uporabi najmanj en ha kmetijskih površin ali vsaj eno čebeljo družino v primeru ekološkega čebelarjenja; 3. upravičenec se mora pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave prijaviti (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje) oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta za tekoče leto; 4. KMG mora biti vpisan v RKG; 5. za KMG mora biti izdelan program aktivnosti; 6. KMG, ki namerava uveljavljati plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora biti vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in sicer za pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin. 124. člen (program aktivnosti) (1) Program aktivnosti za ukrep EK iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje najmanj naslednje podatke o: 1. KMG; 2. nosilcu KMG; 3. zemljiščih in živalih; 4. izbranih operacijah iz drugega odstavka 23. člena te uredbe; 5. zasnovi kolobarja, če KMG izbere tudi zahtevo iz 26. člena te uredbe; 6. analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila; 7. vodenju evidenc uporabe organskih in mineralnih gnojilih na KMG; 8. vključenosti v ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin; 9. vključenosti v ekološko rejo živali; 10. vključenosti v ekološko čebelarjenje. (2) Program aktivnosti se izdela za KMG, razen za planino. (3) Program aktivnosti mora biti izdelan najpozneje na dan oddaje zahtevka za ukrep EK iz 153. člena te uredbe. Z oddajo tega zahtevka se konča tudi izdelava programa aktivnosti. (4) Če upravičenec v letih po vstopu v ukrep EK pridobi nove GERK, mora program aktivnosti dopolniti. (5) Če je upravičenec vključen tudi v izvajanje ukrepa KOPOP iz te uredbe, se pripravi skupen program aktivnosti za ukrep EK in ukrep KOPOP. (6) Analizo tal in gnojilni načrt iz 6. točke prvega odstavka tega člena je treba izdelati pred izdelavo programa aktivnosti za vse GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Analiza tal se mora izdelati za naslednje parametre: P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je petleten. (7) Na analizi tal iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni vsi GERK, za katere je ta analiza izdelana. Iz analize tal morata biti razvidna podatka, kdo je izdelal analizo tal in datum izdelave analize tal. Če na analizah tal niso navedeni GERK in potrebni parametri iz prejšnjega odstavka, jih je treba ustrezno dopolniti. Manjkajoče GERK na analizah tal lahko dopiše javna služba kmetijskega svetovanja, manjkajoče parametre pa lahko dopolni le laboratorij, ki je izdelal prvotno analizo tal. (8) Gnojilni načrt iz šestega odstavka tega člena se izdela na podlagi veljavne analize tal. Veljavna analiza tal je analiza tal, izdelana od 1. januarja 2011 za leto 2016, za obdobje od leta 2017 do leta 2020 pa analiza tal, izdelana od 1. januarja 2016. (9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je veljavna analiza tal za KMG, ki v letih 2021 in 2022 prvič vstopijo v ukrep EK, oziroma KMG, ki so že vključena v ukrep EK in pridobijo nove GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila, analiza tal, izdelana od 1. januarja 2018. (10) Upravičenci do plačil za ukrep EK, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, morajo kopije analiz tal in gnojilnih načrtov v fizični obliki ali kot skenogram ob oddaji zbirne vloge poslati agenciji. (11) »Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo«, ki so pripomoček pri jemanju vzorcev tal za analizo, so dostopna na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe. (12) Na podlagi programa aktivnosti agencija izvede upravni pregled glede: vodenja evidenc uporabe organskih in mineralnih gnojil na KMG; veljavnosti analiz tal in gnojilnih načrtov za KMG, ki uporabljajo mineralna gnojila. 125. člen (prenos obveznosti na drugo KMG) KMG, ki je v preteklem letu uveljavljalo zahtevke za ukrep EK na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah ta ukrep izvaja drugo KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, vključenih v ukrep KOPOP oziroma EK v predhodnem letu, za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. 126. člen (velikost površine) Velikost skupne površine, ne glede na vrsto dejanske rabe, za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep EK, mora biti najmanj 0,3 ha. Najmanjša velikost površine kmetijskega zemljišča iste vrste dejanske rabe ne sme biti manjša od 0,1 ha, razen pri pridelavi semenskega materiala kmetijskih rastlin, kjer je najmanjša velikost strnjene površine lahko 0,01 ha. 127. člen (sprememba površine, vključene v obveznost) (1) V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU se lahko obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 122. člena te uredbe, med leti spreminja za največ deset odstotkov glede na vstopno površino. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obseg obveznosti v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe ne spreminja, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz priloge 1 te uredbe. (3) Če se obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 122. člena te uredbe, med leti spremeni za več kot deset odstotkov zaradi kmetijske rastline, za katero plačil za ukrep EK iz te uredbe ni mogoče uveljavljati, je pa ta kmetijska rastlina primerna za ekološko kmetovanje, se to ne šteje za neupravičeno zmanjšanje ali povečanje obsega površin, vključenih v ukrep EK. 128. člen (povečanje površin, vključenih v obveznost) (1) V skladu s 15. členom Uredbe 807/2014/EU se obseg površin KMG v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se lahko obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti, ali pa se lahko obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina za katero je prevzeta obveznost. (2) Upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 122. člena te uredbe, poveča za več kot deset odstotkov, vendar največ za 20 odstotkov oziroma dva ha, glede na vstopno površino, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne obveznosti pa se nadaljuje. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 122. člena te uredbe, poveča za več kot 20 odstotkov oziroma dva ha glede na vstopno površino, pri čemer se obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo za celoten obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine. 129. člen (zamenjave) Med trajanjem obveznosti se ukrep EK ne more zamenjati z drugimi ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe. 130. člen (vrsta rabe GERK in kmetijske rastline) (1) Ukrep EK iz te uredbe se izvaja na GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1131 – začasno travinje«, »1160 – hmeljišče«, »1161 – hmeljišče v premeni«, »1170 – jagode na njivi«, »1180 – trajne rastline na njivskih površinah«, »1190 – rastlinjak«, »1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami«, »1211 – vinograd«, »1212 – matičnjak«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1230 – oljčnik«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, »1240 – ostali trajni nasadi«, »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. (2) Plačilo za ukrep EK se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. 131. člen (zahteve za izvajanje) (1) Upravičenec mora: imeti opravljen program usposabljanja v obsegu najmanj šest ur letno iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020; imeti v prvem letu trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe najpozneje do 20. decembra tekočega leta izdelan individualni načrt preusmeritve KMG, če prvič vstopa v kontrolo ekološkega kmetovanja v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020; najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe uporabiti storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020; rediti travojede živali v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, če uveljavlja plačilo za trajno travinje; pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto v skladu z Uredbo 834/2007/ES in predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. (2) Ne glede na določbo druge alineje prejšnjega odstavka mora imeti upravičenec, ki je v letu 2017 prvič v kontroli ekološkega kmetovanja, izdelan individualni načrt preusmeritve KMG v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, najpozneje do 31. marca 2018. (3) Ne glede na določbo druge alineje prvega odstavka tega člena mora imeti upravičenec, ki je v letu 2022 prvič v kontroli ekološkega kmetovanja, izdelan individualni načrt preusmeritve KMG v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, najpozneje do 15. februarja 2023. 132. člen (pogoji) (1) Upravičenec, ki uveljavlja plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora to zahtevo izvajati najmanj pet let, vendar pa mu te zahteve ni treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v skladu z drugim pododstavkom tretjega odstavka 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in PRP 2014–2020 nove obveznosti za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, prevzete v letu 2021, trajajo dve leti (v letih 2021 in 2022), nove obveznosti, prevzete v letu 2022, pa eno leto (v letu 2022). (3) Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje iz 3. točke prvega odstavka 123. člena te uredbe v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. (4) Če se upravičenec iz prejšnjega odstavka vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje, mora za pridobitev plačil pridobiti certifikate o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev iz pete alineje prejšnjega člena. (5) Kot izpolnitev zahteve iz prve alineje prejšnjega člena se upošteva, če je za KMG usposabljanje opravljeno do 20. decembra tekočega leta. (6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za leto 2018 šteje, da se kot izpolnitev zahteve iz prve alineje prejšnjega člena upošteva, če je za KMG usposabljanje opravljeno do 15. marca 2019. (7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se za leto 2019 šteje, da se kot izpolnitev zahteve iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena upošteva, če je usposabljanje za KMG opravljeno do 15. marca 2020. (8) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se za leto 2021 šteje, da se kot izpolnitev zahteve iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena upošteva, če je usposabljanje za KMG opravljeno do 15. februarja 2022. (9) Če usposabljanje iz petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG, namestnik nosilca KMG ali član kmetije. (10) Če je v tekočem letu za KMG uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to upošteva kot izpolnitev zahteve iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe. (11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za KMG, ki so v ukrep EK iz te uredbe vstopila v letu 2018, kot izpolnitev zahteve iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 122. člena te uredbe upošteva, če je bila uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, najpozneje do 15. februarja 2023. 133. člen (dokazila) (1) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, vključno s podatkom o prijavi travojedih živali za kontrolo, če upravičenci na KMG redijo travojede živali, in seznam čebelarjev z manj kot enim ha kmetijskih površin, ki so se do 31. decembra preteklega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu. (2) Podatke iz prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (3) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto skupaj s podatki o travojedih živali po vrsti. (4) Podatke iz prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (5) Certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za ukrep EK iz te uredbe upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta. (6) Agencija za opravljeno svetovanje iz druge alineje prvega odstavka 131. člena te uredbe iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID. (7) Agencija za opravljeno usposabljanje iz petega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 1. februarja prevzame naslednja podatka o opravljenem usposabljanju za zadevno KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja. (8) Agencija za opravljeno svetovanje iz desetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID. (9) Za namene izvajanja te uredbe posreduje uprava ministrstvu najpozneje do 23. februarja tekočega leta seznam KMG, ki so vpisani v SEME-register za pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin. (10) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka posreduje uprava ministrstvu za leto 2016 seznam: KMG, ki so že vpisani v SEME-register, najpozneje do 23. februarja 2016 in vseh ostalih KMG, vpisanih v SEME-register po 23. februarju 2016, najpozneje do 30. aprila 2016. (11) Podatke iz devetega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta. (12) Ne glede določbo prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo seznam KMG iz prve alineje desetega odstavka tega člena najpozneje do 24. februarja 2016 in seznam iz druge alineje desetega odstavka tega člena najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016. (13) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 25.oktobra tekočega leta poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko čebelarjenje. (14) Podatke iz prejšnjega odstavka, skupaj s številom čebeljih družin, agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. Za podatek o številu čebeljih družin se šteje podatek ob kontroli, ki ga organizacije za kontrolo in certificiranje vpišejo v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil. (15) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 25. oktobra tekočega leta poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin. (16) Podatke iz prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (17) Za namene izvajanja te uredbe ministrstvo posreduje agenciji seznam KMG za ekološke delne kmetije, ki so se vključila oziroma obnovila prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta za kontrolo v naslednjem letu, skupaj s podatki o travojedih živali po vrsti, vključenih v ekološko pridelavo oziroma predelavo. (18) Podatke iz prejšnjega odstavka agenciji posreduje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. (19) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju ukrepa EK, se o tem medsebojno obvestijo. (20) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah ukrepa EK agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. (21) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena agencija za opravljeno svetovanje iz drugega odstavka 131. člena te uredbe iz evidence izobraževanja za leto 2017 prevzame podatek o številki KMG-MID 10. aprila 2018. (22) Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena agencija za opravljeno usposabljanje iz šestega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 29. marca 2019 prevzame naslednja podatka o opravljenem usposabljanju za zadevno KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur rednega usposabljanja. (23) Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena agencija za opravljeno usposabljanje iz sedmega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 29. marca 2020 prevzame naslednja podatka o opravljenem usposabljanju za zadevno KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur rednega usposabljanja. (24) Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena agencija za opravljeno usposabljanje iz osmega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 1. marca 2022 prevzame naslednja podatka o opravljenem usposabljanju za zadevno KMG: številko KMG-MID in število opravljenih ur rednega usposabljanja. (25) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena morajo za namene izvajanja te uredbe organizacije za kontrolo in certificiranje za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra 2019 in v letu 2020 kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil najpozneje do 1. decembra 2020 vpisati podatke o izdanih certifikatih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za leto 2020 skupaj s podatki o travojedih živalih po vrsti. (26) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena podatke iz prejšnjega odstavka ministrstvo agenciji posreduje najpozneje do 31. decembra 2020. (27) Ne glede na določbo trinajstega odstavka tega člena morajo za namene izvajanja te uredbe organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 1. decembra 2020 poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko čebelarjenje za leto 2020. (28) Ne glede na določbo štirinajstega odstavka tega člena podatke iz prejšnjega odstavka, skupaj s številom čebeljih družin, ministrstvo agenciji posreduje najpozneje do 31. decembra 2020. (29) Ne glede na določbo petnajstega odstavka tega člena morajo za namene izvajanja te uredbe organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 1. decembra 2020 poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin za leto 2020. (30) Ne glede na določbo šestnajstega odstavka tega člena podatke iz prejšnjega odstavka ministrstvo agenciji posreduje najpozneje do 31. decembra 2020. (31) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena agencija za opravljeno svetovanje iz tretjega odstavka 131. člena te uredbe iz evidence izobraževanja za leto 2022 prevzame podatek o številki KMG-MID 6. marca 2023. (32) Ne glede na določbo osmega odstavka tega člena agencija za opravljeno svetovanje iz enajstega odstavka 132. člena te uredbe iz evidence izobraževanja za leto 2022 prevzame podatek o številki KMG-MID 6. marca 2023. 134. člen (plačila) (1) Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja znašajo za: 1. njive-poljščine: 377,82 eura na ha letno, razen na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisa, ki ureja vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Rižane, kjer znašajo 257,82 eura na ha letno; 2. vrtnine na prostem: 600 eurov na ha letno; 3. vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov na ha letno; 4. oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves na ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves na ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami: 900 eurov na ha letno; 5. travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto od najmanj 50 do največ 200 dreves na ha: 291,33 eura na ha letno; 6. vinograde: 900 eurov na ha letno; 7. hmeljišča: 900 eurov na ha letno; 8. drevesnice: 900 eurov na ha letno; 9. trajno travinje: 311,86 eura na ha letno; 10. pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin: poljščine: 800 eurov na ha letno, krmne rastline: 800 eurov na ha letno, vrtnine: 800 eurov na ha letno. (2) Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja znašajo za: 1. njive-poljščine: 326,18 eura na ha letno, razen na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisa, ki ureja vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Rižane, kjer znašajo 206,18 eura na ha letno; 2. vrtnine na prostem: 600 eurov na ha letno; 3. vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov na ha letno; 4. oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves na ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves na ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami: 676,60 eura na ha letno; 5. travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto od najmanj 50 do največ 200 dreves na ha: 189,33 eura na ha letno; 6. vinograde: 692,74 eura na ha letno; 7. hmeljišča: 900 eurov na ha letno; 8. drevesnice: 900 eurov na ha letno; 9. trajno travinje: 155,57 eura na ha letno; 10. pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin: poljščine: 600 eurov na ha letno, krmne rastline: 600 eurov na ha letno, vrtnine: 600 eurov na ha letno; 11. čebelarjenje: 22,31 eura na čebeljo družino letno. (3) Če upravičenec v tekočem letu uveljavlja plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, na isti površini hkrati ne more uveljavljati tudi plačila za ekološko pridelavo poljščin, krmnih rastlin in vrtnin. (4) KMG, ki ne redi travojedih živali v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje, ni upravičen do plačila za trajno travinje iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka tega člena. (5) Plačilo za trajno travinje iz 9. točke prvega odstavka in 9. točke drugega odstavka tega člena je vezano na travojede živali, ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave, pri čemer mora biti povprečna letna obtežba najmanj 0,2 GVŽ na ha trajnega travinja. (6) V primeru, da je h KMG priključena planina, se GERK, ki so pripisani k planini, obravnavajo v okviru te planine in niso upravičeni do plačila za ukrep EK, prav tako se ne upoštevajo pri izračunu obtežbe na travinju. (7) Za površino GERK, ki je delno v ekološki pridelavi in delno v preusmerjanju v ekološko kmetovanje, se za celotno površino GERK dodeli plačilo za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena. (8) Za površino GERK, ki se ji v tekočem letu skrajša obdobje preusmeritve v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, se za celotno površino GERK dodeli plačilo za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena. (9) Najvišji zneski plačil, ki jih je mogoče pridobiti za ukrep EK, znašajo za: njivske površine: 600 eurov na ha letno; njivske površine – pridelava semenskega materiala poljščin, krmnih rastlin in vrtnin: 800 eurov na ha letno; trajne nasade: 900 eurov na ha letno; travinje: 450 eurov na ha letno; čebelarjenje: 22,31 eura na čebeljo družino letno. (10) Za površine, na katerih so trajne kulture, razen trajnega travinja, se lahko uveljavljajo plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena največ tri leta oziroma največ dve leti za ostale kulture, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja. (11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravičenci, ki so pridobili plačilo za izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena, ne pridobijo plačil za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja. (12) Ne glede na določbo desetega odstavka tega člena se za površine, na katerih je bila ugotovljena kršitev pravil za ekološko kmetovanje in so označene s statusom »K« v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne pridobijo plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena. (13) Ne glede na določbo desetega odstavka tega člena KMG, ki so v celoti kadar koli izgubila certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve predpisov, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne pridobijo plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka tega člena. (14) Upravičenec, ki uveljavlja ukrep EK in uveljavlja vlogo za izplačilo podpore za zelenjadnice iz Uredbe o shemah neposrednih plačil za zelenjadnico, ki ne šteje kot glavni posevek, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, mora v zbirni vlogi navesti tudi kmetijsko rastlino, ki šteje kot glavni posevek. Ta kmetijska rastlina se upošteva za izplačilo za ukrep EK. IV. poglavje PLAČILA OBMOČJEM Z NARAVNIMI ALI DRUGIMI POSEBNIMI OMEJITVAMI 135. člen (namen ukrepa) Namen ukrepa OMD je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih površin na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (v nadaljnjem besedilu: območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost). 136. člen (razvrstitev in seznam območij) (1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na: gorska območja; druga območja z naravnimi omejitvami in območja s posebnimi omejitvami. (2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je kot priloga 13 sestavni del te uredbe. (3) Vpogled na seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletni strani ministrstva. 137. člen (točkovanje KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost) (1) V skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, se točkovanje KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost opravi za vsa KMG, ki imajo na teh območjih kmetijske površine. (2) Število točk se v skladu s prejšnjim odstavkom za vsako KMG vodi v RKG in se poda v celem številu. 138. člen (upravičenci) Do plačil za ukrep OMD so upravičena KMG, katerih kmetijske površine ležijo na območjih iz priloge 13 te uredbe. 139. člen (pogoji upravičenosti) Za vstop v ukrep OMD veljajo naslednji pogoj upravičenosti: KMG mora biti vpisan v RKG; nosilec KMG mora biti aktiven kmet; plačilo za ukrep OMD se lahko pridobi, če skupna kmetijska površina na KMG, ki je vključena v ukrep OMD, ni manjša od enega ha. 140. člen (pogoji) (1) Upravičenci se obvežejo, da bodo na območjih iz priloge 13 te uredbe opravljali svojo kmetijsko dejavnost v času trajanja obveznosti. (2) Kmetijska površina, ki je vključena v ukrep OMD, se ugotovi v skladu predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (3) Velikost GERK kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD, je lahko manjša od 0,1 ha, znašati pa mora vsaj 0,01 ha. 141. člen (plačila) (1) Plačilo za ukrep OMD se lahko uveljavlja za kmetijske površine iz Uredbe o shemah neposrednih plačil, in kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči. (2) Višina plačila za ukrep OMD se določi tako, da se seštejeta fiksni in variabilni del plačila za ukrep OMD. (3) Fiksni del plačila za ukrep OMD se določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februarja 2003, tako da vrednost fiksnega dela plačila za ukrep OMD na ha kmetijskih površin znaša za: 1. gorsko višinska KMG: 107,50 eura na ha letno; 2. gričevnato hribovita KMG: 66,20 eura na ha letno; 3. kraška KMG: 93,20 eura na ha letno; 4. strma KMG: 80,50 eura na ha letno; 5. različne neugodne pogoje (druga KMG): 32,30 eura na ha letno; 6. osnovna KMG (KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 13 te uredbe): 12,80 eura na ha letno. (4) Za KMG, pri katerih so prijavljene tudi planine, se za površino zemljišč, ki so prijavljena na planini, upošteva fiksni del plačila iz 1. točke prejšnjega odstavka, ki je določeno za gorsko višinska KMG. (5) Variabilni del plačila za ukrep OMD se izračuna kot 0,45-odstotni delež zmnožka števila točk, ki so pripisane posameznemu KMG na podlagi registra kmetijskih gospodarstev v OMD in vrednosti točke, ki v skladu s PRP 2014–2020 znaša 0,40 eura. (6) Plačilo za ukrep OMD se določi po naslednji formuli: OMD plačilo v eurih na ha na leto = fiksni del + (število točk KMG x vrednost točke x 0,45). (7) Največje možno plačilo za ukrep OMD se določi po naslednji formuli: Največje možno plačilo OMD v eurih na ha na leto = fiksni del + (število točk KMG x vrednost točke x 0,45), pri čemer vrednost točke za določitev največjega možnega plačila znaša 1 euro. (8) Če je KMG za tekoče leto upravičeno do plačila za območja z naravnimi omejitvami iz Uredbe o shemah neposrednih plačil (v nadaljnjem besedilu: plačila za območja z naravnimi omejitvami), in je seštevek plačila OMD iz petega odstavka tega člena in plačila za območja z naravnimi omejitvami večji od največjega možnega plačila iz prejšnjega odstavka, je v skladu z drugim pododstavkom prvega odstavka 31. člena Uredbe 1305/2013/EU OMD plačilo iz petega odstavka tega člena enako vrednosti razlike med največjim možnim plačilom iz prejšnjega odstavka in plačilom za območja z naravnimi omejitvami. (9) Za namen izračuna iz prejšnjega odstavka je plačilo za območja z naravnimi omejitvami količnik med seštevkom plačila za območja z naravnimi omejitvami, do katerega je upravičeno KMG, in površine kmetijskih zemljišč v ha tega KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz 136. člena te uredbe. (10) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena znaša maksimalno plačilo za ukrep OMD za gorska območja 450 eurov na ha, za ostala OMD pa 250 eurov na ha. (11) Ne glede na določbe drugega in enajstega odstavka tega člena minimalno plačilo za ukrep OMD ne sme biti manjše od 25 eurov na ha. Če izračunano plačilo ne dosega 25 eurov, se plačilo ne dodeli. (12) Izračun fiksnega dela plačila za ukrep OMD se za KMG, pri katerih so prijavljena tudi zemljišča na planinah, določi sorazmerno glede na površino kmetijskih zemljišč na planinah in vsote vseh kmetijskih površin na KMG po naslednji formuli: ((fiksno plačilo za planine x površina kmetijskih zemljišč na planinah) + (fiksno plačilo za KMG x površina kmetijskih zemljišč, ki niso planine na KMG))/ (skupna površina vseh kmetijskih zemljišč na KMG). (13) Izračun fiksnega dela plačila za ukrep OMD se za KMG, kadar je upravičenec, ki je nosilec KMG, pripisan na več KMG v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, določi sorazmerno glede na fiksno plačilo in površino kmetijskih zemljišč posameznega KMG ter vsote vseh kmetijskih zemljišč vseh KMG po naslednji formuli: ((fiksno plačilo za KMG 1 x površina kmetijskih zemljišč na KMG 1) + (fiksno plačilo za KMG 2 x površina kmetijskih zemljišč na KMG 2) + (fiksno plačilo za KMG n x površina kmetijskih zemljišč na KMG n))/skupna površina kmetijskih zemljišč vseh KMG. (14) Izračun povprečnega števila točk se za KMG iz prejšnjega odstavka določi sorazmerno glede na število točk in kmetijske površine posameznega KMG ter vsote kmetijskih površin vseh KMG po naslednji formuli: ((točke KMG 1 x površina kmetijskih zemljišč KMG 1) + (točke KMG 2 x površina kmetijskih zemljišč KMG 2) + (točke KMG n x površina kmetijskih zemljišč KMG n))/skupna površina kmetijskih zemljišč vseh KMG. (15) Če na KMG obseg kmetijskih površin, vključenih v ukrep OMD iz te uredbe, presega 70 ha, se znesek OMD plačil zniža, in sicer za površine: do 70,00 ha je plačilo 100-odstotno; od 70,01 do 80,00 ha je plačilo 85-odstotno; od 80,01 do 90,00 ha je plačilo 70-odstotno; od 90,01 do 100,00 ha je plačilo 55-odstotno; nad 100,01 ha je plačilo 40-odstotno. (16) Znesek OMD plačil iz prejšnjega odstavka se zniža glede na vsoto kmetijskih površin istega upravičenca. IV.A PLAČILA ZA NARAVNE ALI DRUGE OMEJITVE ZA LETO 2023 141.a člen (namen intervencije) Namen intervencije OMD za leto 2023 je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih površin na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. 141.b člen (razvrstitev in seznam območij) (1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na: gorska območja; druga območja z naravnimi omejitvami in območja s posebnimi omejitvami. (2) Vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč v spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/. 141.c člen (pogoji upravičenosti) Za vstop v intervencijo OMD za leto 2023 veljajo naslednji pogoji upravičenosti: KMG mora biti vpisano v RKG; nosilec KMG mora biti aktiven kmet; plačilo za intervencijo OMD za leto 2023 se lahko pridobi, če skupna kmetijska površina na KMG, ki je vključena v to intervencijo, ni manjša od enega ha. 141.č člen (pogoji) (1) Do plačil za intervencijo OMD za leto 2023 so upravičena KMG, katerih kmetijske površine ležijo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: območja OMD). (2) Upravičenci se obvežejo, da bodo na območjih iz prejšnjega odstavka opravljali svojo kmetijsko dejavnost v času trajanja obveznosti. (3) Kmetijska površina, ki je vključena v intervencijo OMD za leto 2023, se ugotovi v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023. (4) Velikost GERK KMG, za katerega se lahko uveljavlja plačilo za intervencijo OMD za leto 2023, mora biti najmanj 0,01 ha. 141.d člen (plačila) (1) Plačilo za intervencijo OMD za leto 2023 se lahko uveljavlja za kmetijske površine iz uredbe, ki ureja neposredna plačila, in kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči. (2) Za KMG s travojedimi živalmi na trajnem travinju se plačilo za intervencijo OMD za leto 2023 določi po naslednji formuli: Število točk na ha x vrednost točke iz preglednice 1 iz prve alineje četrtega odstavka tega člena x površina njiv, trajnih nasadov in trajnega travinja v OMD. (3) Za KMG brez travojedih živali na trajnem travinju se plačilo za intervencijo OMD za leto 2023 določi po naslednji formuli: (Število točk na ha x vrednost točke iz preglednice 1 iz prve alineje četrtega odstavka tega člena x površina njiv in trajnih nasadov v območjih OMD) + (Število točk na ha x vrednost točke iz preglednice 2 iz druge alineje četrtega odstavka tega člena x površina trajnega travinja v območjih OMD). (4) Pri določitvi plačila iz drugega in tretjega odstavka tega člena se upoštevata vrednost točke v eurih in ustrezni razred števila točk na ha iz naslednjih preglednic: preglednica 1: KMG s travojedimi živalmi na trajnem travinju Razred Število točk Vrednost točke 2023 1. razred do 199 0,49 Razred Število točk Vrednost točke 2023 2. razred od 200 do 299 0,47 3. razred od 300 do 399 0,45 4. razred od 400 do 499 0,43 5. razred od 500 do 599 0,40 6. razred od 600 do 799 0,37 7. razred 800 in več 0,34 preglednica 2: KMG brez travojedih živali na trajnem travinju Razred Število točk Vrednost točke 2023 1. razred do 199 0,39 2. razred od 200 do 299 0,37 3. razred od 300 do 399 0,35 4. razred od 400 do 499 0,33 5. razred od 500 do 599 0,29 6. razred od 600 do 799 0,26 7. razred 800 in več 0,23 (5) Za KMG s travojedimi živalmi na trajnem travinju se štejejo KMG, ki imajo obtežbo najmanj 0,2 GVŽ travojedih živali na ha trajnega travinja na KMG. Izračun obtežbe je določen v Prilogi 17, ki je sestavni del te uredbe. (6) Minimalno plačilo za intervencijo OMD za leto 2023 ne sme biti manjše od 25 eurov na ha. Če izračunano plačilo ne dosega 25 eurov na ha, se plačilo ne dodeli. Če izračunano plačilo preseže 600 eurov na ha, se plačilo dodeli v višini 600 eurov na ha. (7) Če na KMG obseg kmetijskih površin, vključenih v intervencijo OMD za leto 2023, presega 50 ha, se znesek plačil zniža, in sicer za površine: 1. do 50,00 ha je plačilo 100-odstotno; 2. od 50,01 do 60,00 ha je plačilo 90-odstotno; 3. od 60,01 do 70,00 ha je plačilo 80-odstotno; 4. od 70,01 do 80,00 ha je plačilo 70-odstotno; 5. od 80,01 do 90,00 ha je plačilo 60-odstotno; 6. od 90,01 do 100,00 ha je plačilo 50-odstotno; 7. od 100,01 ha je plačilo 40-odstotno. (8) Znesek plačil iz prejšnjega odstavka se zniža glede na vsoto kmetijskih površin istega upravičenca. V. poglavje KONTROLE IN PREVERLJIVOST POGOJEV IN ZAHTEV 142. člen (izvajanje kontrole in preverljivost) (1) Kontrolo izpolnjevanja obveznosti v zvezi z upravičenostjo do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe izvaja agencija. (2) Preverjanje pogojev upravičenosti in izpolnjevanja zahtev za izvajanje ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe agencija izvaja v skladu s 74. členom Uredbe 1306/2013/EU in to uredbo. (3) Upravičenci morajo na KMG še pet let po zadnji pridobitvi plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe hraniti vse račune, deklaracije, izjave, vse predpisane evidence in vso drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe, kot je navedeno pri posameznem ukrepu razvoja podeželja iz te uredbe. (4) Upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe morajo omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe, in pregled izvajanja teh ukrepov na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom. VI. poglavje POROČANJE 143. člen (poročilo o izvajanju ukrepov razvoja podeželja) (1) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe in ministrstvu poroča v skladu z obveznim navodilom za delo, ki ga sprejme minister, pristojen za kmetijstvo. (2) Agencija podatke za poročilo o izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka za tekoče leto posreduje ministrstvu najpozneje do 28. februarja naslednjega leta. (3) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka določi ministrstvo najpozneje do 31. decembra tekočega leta. 144. člen (poročilo o zahtevkih in pritožbah) (1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 31. avgusta tekočega leta. (2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 30. junija naslednjega leta. (3) Poročilo o številu pritožb za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, ki jim je bilo ugodeno, in o izplačanih sredstvih za plačila teh pritožb agencija posreduje ministrstvu najpozneje do 31. januarja naslednjega leta. VII. poglavje SKUPNE DOLOČBE 145. člen (navzkrižna skladnost) (1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. (2) Če je na podlagi upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem ugotovljeno, da na površini, za katero se uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve iz 26., 28., 33., 34., 35., 40., 49., 56., 57., 61., 68., 72., 90. oziroma 92. člena te uredbe, niso izpolnjene zahteve navzkrižne skladnosti, ki so podlaga za izvajanje te zahteve, KMG za celotno površino ni upravičeno do plačila za to zahtevo. (3) Če je na podlagi upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem ugotovljeno, da na več kot treh odstotkih površine GERK, za katerega se uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve iz 60., 67., 71., 74., 77., 78., 82., 83., 86., 105. oziroma 106. člena te uredbe oziroma operacije iz 95. oziroma 97. člena te uredbe, niso izpolnjene zahteve navzkrižne skladnosti, ki so podlaga za izvajanje te zahteve oziroma operacije, KMG za celotno površino tega GERK ni upravičeno do plačila za to zahtevo oziroma operacijo. (4) Če je na podlagi upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem ugotovljeno, da na KMG, ki uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve iz 31., 45., 47, 52., 55. oziroma 91. člena te uredbe, niso izpolnjene zahteve navzkrižne skladnosti, ki so podlaga za izvajanje posamezne zahteve, KMG ni upravičeno do plačila za to zahtevo. 146. člen (minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev) (1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrep KOPOP in ukrep EK iz te uredbe, morajo upoštevati minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. (2) Minimalne zahteve za uporabo gnojil iz prejšnjega odstavka so vodene v evidencah uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki jih mora voditi KMG za vsa kmetijska zemljišča na KMG in iz katerih morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta organskih in mineralnih gnojil, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo. (3) KMG mora evidence iz prejšnjega odstavka voditi na obrazcu evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (4) Vodenje evidenc iz prejšnjega odstavka se šteje za vodenje evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil za tekoče koledarsko leto iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. (5) Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev so vključene v sklop zahtev v okviru navzkrižne skladnosti in se nanašajo na pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. (6) Uporaba fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka se vodi na obrazcu podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pri ukrepu KOPOP, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (7) Upravičenci, ki so istočasno vključeni v ukrepa KOPOP in EK, uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz petega odstavka tega člena vodijo na obrazcu podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pri ukrepu KOPOP in postopku kontrole ekološkega kmetovanja, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije. (8) Če so upravičenci vključeni le v ukrep EK, se vodenje obrazca iz prejšnjega odstavka šteje za vodenje uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz petega odstavka tega člena. (9) Vodenje obrazcev iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena se šteje za vodenje evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na prostem in v zavarovanih prostorih ter o uporabi obdelanega semena po GERK PID in kulturah iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. 147. člen (minimalna aktivnost) Upravičenci morajo na površinah, na katerih uveljavljajo plačila za zahteve iz 26., 49., 56., 57., 60., 61., 62., 63., 66., 67., 68., 71., 72., 73., 74., 77., 78., 79., 82., 83., 100., 101., 102., 105., 106., 115. in 116. člena te uredbe ter operacije iz 86., 95., 97. in 108. člena te uredbe, izvajati minimalno aktivnost v skladu z drugo alinejo 8. točke 2. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil. 148. člen (diverzifikacija) Pri izvajanju zahteve obvezne zahteve POZ KOL znotraj operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo in pri zeleni komponenti v okviru diverzifikacije kmetijskih rastlin, ki se izvaja v skladu z Uredbo o shemah neposrednih plačil, plačilo za to zahtevo vključuje samo dodatne stroške in izgubo dohodka za aktivnosti, ki presegajo kmetijske prakse diverzifikacije kmetijskih rastlin. 149. člen (površine z ekološkim pomenom) (1) Za zahteve ukrepa KOPOP iz te uredbe, ki so enake praksam zelene komponente v okviru površin z ekološkim pomenom, ki se izvajajo v skladu z Uredbo o shemah neposrednih plačil, se plačila dodelijo le za površine, ki presegajo zahtevan minimalni skupni obseg površin z ekološkim pomenom. (2) Zahteve ukrepa KOPOP iz prejšnjega odstavka so naslednje: obvezna zahteva POZ KOL iz 26. člena te uredbe; izbirna zahteva POZ POD iz 29. člena te uredbe; izbirna zahteva POZ FFSM iz 30. člena te uredbe; izbirna zahteva POZ FFSV iz 31. člena te uredbe; izbirna zahteva POZ MEHZ iz 32. člena te uredbe; izbirna zahteva POZ ZEL iz 34. člena te uredbe; izbirna zahteva POZ NEP iz 35. člena te uredbe; obvezna zahteva VOD ZEL iz 90. člena te uredbe; obvezna zahteva VOD FFSV iz 91. člena te uredbe; izbirna zahteva VOD NEP iz 92. člena te uredbe; izbirna zahteva VOD POD iz 93. člena te uredbe. 150. člen (druge ustrezne obvezne zahteve iz predpisov) Pri izvajanju operacij oziroma zahtev ukrepa KOPOP iz te uredbe morajo upravičenci izpolnjevati tudi druge ustrezne obvezne zahteve iz naslednjih predpisov: 1. zakona, ki ureja divjad in lovstvo; 2. zakona, ki ureja živinorejo; 3. predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič ter za območje Celja in Žalca; 4. predpisa, ki ureja integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi; 5. predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata; 6. predpisa, ki ureja biotsko raznovrstnost v živinoreji; 7. predpisa, ki ureja primerne načine varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju; 8. zakona, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin. 150.a člen (obravnava vrste rabe 1222) Če je na površini, prijavljeni kot GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, v tekočem letu s pregledom na kraju samem ugotovljena dejanska raba »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, se ta površina v tekočem letu za ukrepe iz te uredbe obravnava kot GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik. 151. člen (obtežba) Izračun obtežbe za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe je določen v prilogi 14, ki je sestavni del te uredbe. 152. člen (kombinacije ukrepov razvoja podeželja) (1) Kombinacije ukrepa KOPOP in ukrepa EK so določene v prilogi 15, ki je sestavni del te uredbe. (2) Upravičenci, ki so vključeni v ukrepa iz KOPOP oziroma EK iz te uredbe, lahko pridobijo tudi plačila za ukrep: OMD iz te uredbe in dobrobit živali iz predpisa, ki ureja ukrep dobrobiti živali iz PRP 2014–2020 za tekoče leto. 153. člen (vlaganje zahtevkov) (1) Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za dodelitev plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (2) Plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se lahko uveljavljajo le za kmetijske površine na območju Republike Slovenije. (3) Vloga za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge se vloži v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (4) Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP oziroma ukrep EK iz te uredbe morajo v obdobju trajanja obveznosti iz 11. Oziroma 122. člena te uredbe vsako leto vložiti zahtevek za plačilo operacije, zahteve oziroma podukrepa, za katerega je bila prevzeta obveznost in obvezne sestavine zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (5) Če zbirno vlogo vloži KMG, ki ima več planin, se izpolnjevanje pogojev za zahtevo KRA CRED iz 105. člena te uredbe in zahtevo KRA PAST iz 106. člena te uredbe preverja za vsako posamezno planino. 154. člen (višja sila ali izjemne okoliščine) (1) Primeri višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na upravičenosti do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, so določeni v prilogi 1 te uredbe. (2) Primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka upravičenci sporočijo agenciji v roku in na način iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (3) Upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izjemnih okoliščin in v skladu s prilogo 1 te uredbe začasno prekinejo z izvajanjem ukrepa KOPOP in ukrepa EK iz te uredbe, morajo na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. 155. člen (sistem pregledov ter zmanjšanj, zavrnitev in ukinitev plačil) (1) Sistem pregledov ter zmanjšanj, zavrnitev in ukinitev plačil je določen v prilogi 16, ki je sestavni del te uredbe, v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter Uredbi 1306/2013/EU. (2) Če upravičenci za tekoče leto ne izpolnjujejo pogojev in zahtev v zvezi z določeno površino ali živaljo, ki je prijavljena v zahtevku za ukrepe razvoja podeželja iz 153. člena te uredbe, razen v primeru nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, ali predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, se zahtevek za to površino ali to žival zavrne, razen v primerih kršitev iz priloge 16 te uredbe. 156. člen (zmanjšanja, zavrnitve in ukinitve plačil) Zmanjšanja, zavrnitve in ukinitve plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 1306/2013/EU, s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in prilogo 16 te uredbe. 157. člen (nadomestitev živali) (1) V primeru izločitve živali avtohtone ali tradicionalne pasme, ki je bila vključena v izvajanje operacije GEN PAS iz 111. člena te uredbe, zaradi vzroka, ki ni naveden v prilogi 1 te uredbe, se lahko izločena žival nadomesti v 60 dneh od dneva izločitve oziroma v primeru izločitve zaradi prodaje ali zakola v 30 dneh od dneva izločitve. (2) O izločitvi živali iz tega člena mora upravičenec agencijo pisno obvestiti in priložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva izločitve in o nadomestitvi živali v desetih delovnih dneh od dneva nadomestitve. Obvestilo o izločitvi in nadomestitvi živali se pošlje na obrazcu obvestila o izločitvi ali nadomestitvi živali iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. (3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za avtohtone in tradicionalne pasme goveda iz operacije GEN PAS iz 111. člena te uredbe kot dan izločitve upošteva datum odhoda živali iz KMG iz CRG in kot dan nadomestitve upošteva datum prihoda živali na KMG iz CRG, za avtohtone in tradicionalne pasme konjev iz operacije GEN PAS iz 111. člena te uredbe pa se kot dan izločitve upošteva datum odhoda živali iz KMG iz CRK in kot dan nadomestitve datum prihoda živali na KMG iz CRK. (4) Če izločena žival iz prvega odstavka tega člena ni nadomeščena v rokih iz prvega odstavka tega člena in v skladu z drugim odstavkom tega člena, ali če je število GVŽ po nadomestitvi izločenih živali manjše od števila GVŽ, ki je prijavljeno v zahtevku za operacijo GEN PAS iz 111. člena te uredbe, se ta zahtevek za tekoče leto ustrezno zmanjša. 158. člen (spremembe grafičnih evidenc) Če zaradi sprememb grafičnih evidenc iz 19. člena te uredbe in seznama iz priloge 13 te uredbe upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe niso več upravičeni do plačil za te ukrepe, nimajo nikakršnih dolžnosti glede prevzetih obveznosti in tudi ne dolžnosti vračila že prejetih sredstev. 159. člen (označevanje) (1) Upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe morajo v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU in predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz PRP 2014–2020, izpolniti zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti o viru sofinanciranja iz ukrepa, podukrepa ali operacije iz PRP 2014–2020. (2) Upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe v skladu z zahtevami iz prejšnjega odstavka označijo vir sofinanciranja na poslovni spletni strani. Priloga 1: Višja sila ali izjemne okoliščine pri ukrepih razvoja podeželja Priloga 2: Kombinacije ukrepa KOPOP Priloga 3: Seznam ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov in ekološko pomembnih območij steljnikov Priloga 4: Prispevna območja vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz načrta upravljanja voda Priloga 5: Najožja vodovarstvena območja – državni nivo (VVO I DR) Priloga 6: (črtana) Priloga 7: Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in izračun proizvedene količine gnojil Priloga 8: Število feromonskih vab, lepljivih plošč in prehranskih vab ter število škropljenj Priloga 9: Seznam območij grbinastih travnikov Priloga 10: Območja pojavljanja medveda in volka Priloga 11: Seznam območij mejic na Naturi 2000 Priloga 12: Seznam rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija Priloga 13: Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Priloga 14: Izračun povprečne letne obtežbe na KMG za ukrepe razvoja podeželja Priloga 15: Kombinacije ukrepa KOPOP in ukrepa EK Priloga 16: Katalog kršitev, zavrnitev in ukinitev plačil Priloga 17: Izračun povprečne letne obtežbe na KMG za intervencijo OMD za leto 2023 Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi: »VIII. poglavje PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI 160. člen (plačila za ekološko kmetovanje) (1) Upravičenci, ki so za površine od 1. januarja 2012 do uveljavitve te uredbe pridobili plačilo za izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja, ne morejo več pridobiti plačil za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 134. člena te uredbe, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja. (2) Površine, na katerih je bila od 1. januarja 2013 do uveljavitve te uredbe ugotovljena kršitev pravil za ekološko kmetovanje in so označena s statusom »K« v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne morejo več pridobiti plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 134. člena te uredbe, razen v primeru kršitev, ugotovljenih s strani organizacij za kontrolo in certificiranje, ki niso namerne kršitve v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe v primeru nepravilnosti in kršitev v ekološkem kmetovanju. (3) KMG, ki so od 1. januarja 2007 do uveljavitve te uredbe v celoti kadar koli izgubila certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve predpisov, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne morejo pridobiti plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 134. člena te uredbe. 161. člen (dokončanje postopkov) Zahtevki za ukrepa KOPOP in EK za leto 2015, vloženi na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16), se končajo na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16). 162. člen (prilagoditev obveznosti) (1) Upravičencem, ki so petletno obveznost za izvajanje ukrepa KOPOP oziroma ukrepa EK, prevzeli na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16), se te obveznosti v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 807/2014/EU za leto 2016 in preostali čas trajanja prevzete obveznosti prilagodijo v skladu s pogoji za zahteve iz 27., 28., 30., 39., 40., 45., 46., 48., 49., 52., 53., 54., 56., 61., 68., 71., 72., 74., 77., 78., 82., 83., 86., 87., 100. in 102. člena te uredbe ter operaciji iz 95. in 111. člena te uredbe. (2) Upravičenci, ki so v letu 2015 obveznost zahtev SAD EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, oziroma VIN EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, izvajali kot obvezni zahtevi na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16), za leto 2016 in preostali čas trajanja obveznosti ti zahtevi izvajajo kot izbirni zahtevi iz 46. in 53. člena te uredbe. (3) Upravičenci, ki so v letu 2015 vstopili v zahtevi SAD EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, oziroma VIN EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16), in so vključeni v ukrep EK, jim obveznost izvajanja zahtev iz 46. in 53. člena te uredbe z letom 2016 preneha. (4) Upravičenci, ki so v letu 2015 vstopili v operacijo Traviščni habitati metuljev na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16) s površinami manjšimi od enega ha, lahko za leto 2016 in preostali čas trajanja obveznosti na teh površinah še naprej izvajajo le obvezno zahtevo MET KOS iz 77. člena te uredbe. (5) Upravičenci, ki so v letu 2015 vstopili v operacijo Steljniki na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16) s površinami manjšimi od enega ha, lahko za leto 2016 in preostali čas trajanja obveznosti na teh površinah še naprej izvajajo le obvezno zahtevo STE KOS iz 86. člena te uredbe. 163. člen (spremembe PRP 2014–2020) (1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na spremembe PRP 2014–2020, se začnejo uporabljati, ko so spremembe PRP 2014–2020 odobrene s strani Evropske komisije. (2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi odobritev iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije. 164. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014– 2020 (Uradni list RS, št. 13/15, 21/15, 30/15, 54/15, 97/15 in 6/16). 165. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 51/16) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: »PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 9. člen (plačila za ukrep EK) Zahtevki za ukrep EK, ki so bili vloženi do uveljavitve te uredbe, se obravnavajo v skladu s spremenjeno 1. točko prvega odstavka 134. člena uredbe in spremenjeno 1. točko drugega odstavka 134. člena uredbe. 10. člen (obravnava kršitev) Kršitve za zbirne vloge in zahtevke za ukrepa KOPOP in EK, ki so bili vloženi do uveljavitve te uredbe, se obravnavajo v skladu s spremenjeno in dopolnjeno prilogo 16 uredbe. 11. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 84/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 63. člen (končanje postopkov in prilagoditev obveznosti) (1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po določbah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16 in 51/16). (2) Ne glede na prejšnji odstavek se upravičencem, ki so petletne obveznosti za izvajanje operacije Steljniki v okviru ukrepa KOPOP prevzeli na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16 in 51/16), te obveznosti v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 807/2014/EU za leto 2017 in preostali čas trajanja prevzetih obveznosti prilagodijo v skladu s spremenjenim 86. členom uredbe. 64. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 15/17) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: »PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 7. člen Ne glede na nov deseti odstavek 21. člena uredbe morajo upravičenci, ki v letu 2017 prvič vstopajo v ukrep KOPOP ali pridobijo nove GERK in v skladu s 153. členom uredbe vložijo zahtevek ter imajo gnojilne načrte izdelane na podlagi analize tal, katere veljavnost ni v skladu s spremenjenim devetim odstavkom 21. člena uredbe, izdelati nove analize tal in gnojilne načrte, ki so v skladu s spremenjenim devetim odstavkom 21. člena uredbe, ter kopije teh analiz tal in gnojilnih načrtov kot skenogram ali v fizični obliki poslati agenciji najpozneje do 31. decembra 2017. 8. člen Ne glede na nov osmi odstavek 124. člena uredbe morajo upravičenci, ki v letu 2017 prvič vstopajo v ukrep EK ali pridobijo nove GERK in v skladu s 153. členom uredbe vložijo zahtevek ter imajo gnojilne načrte izdelane na podlagi analize tal, katere veljavnost ni v skladu s spremenjenim sedmim odstavkom 124. člena uredbe, izdelati nove analize tal in gnojilne načrte, ki so v skladu s spremenjenim sedmim odstavkom 124. člena uredbe, ter kopije teh analiz tal in gnojilnih načrtov kot skenogram ali v fizični obliki poslati agenciji najpozneje do 31. decembra 2017. 9. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 63/17) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 4. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 68/17) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 5. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 5/18) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 56. člen (končanje postopkov in izvajanje obveznosti) (1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po določbah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17 in 68/17). (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se upravičencem, katerih površine ležijo na območjih iz evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05 in HAB2 30 06 ter so petletne obveznosti za izvajanje operacije Posebni traviščni habitati v okviru ukrepa KOPOP prevzeli na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17 in 68/17), te obveznosti v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 807/2014/EU za leto 2018 in preostali čas trajanja prevzetih obveznosti prilagodijo v skladu s spremenjenimi pogoji iz 71., 72., 73. in 74. člena uredbe, ki veljajo za območja iz evidenc HAB1 30 05, HAB2 30 05, HAB1 10 06, HAB2 10 06, HAB1 20 06, HAB2 20 06, HAB2 20 05 in HAB2 30 06. (3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko upravičenci, katerih površine ležijo na območjih iz evidence HABM 30 06 in so petletne obveznosti za izvajanje operacije Posebni traviščni habitati v okviru ukrepa KOPOP prevzeli na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17 in 68/17), te obveznosti za leto 2018 in preostali čas trajanja prevzetih obveznosti izvajajo v skladu s spremenjenimi pogoji iz 71., 72., 73. in 74. člena uredbe. 57. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 65/18) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 12. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 81/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 13. člen (končanje postopkov in prilagoditev obveznosti) (1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z Uredbo o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18 in 65/18). (2) Ne glede na 158. člen Uredbe o ukrepih kmetijsko- okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18 in 65/18) se upravičencem, ki so prevzeli petletne obveznosti za izvajanje izbirne zahteve iz 34. člena, obvezne zahteve iz 90. člena in operacije iz 95. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18 in 65/18), te obveznosti v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 807/2014/EU za leto 2019 in preostali čas trajanja prevzetih obveznosti prilagodijo, če so v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 19. člena uredbe. 14. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 10/19) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: »PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 2. člen (začeti postopki) Postopki za dodelitev plačil za ukrep OMD, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z Uredbo o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18 in 81/18). 3. člen (zahtevki za ukrep OMD) (1) Zahtevki za dodelitev plačil za ukrep OMD se vložijo v skladu s spremenjeno prilogo 13 uredbe, odločbe glede teh zahtevkov pa se začnejo izdajati v skladu s spremenjeno prilogo 13 uredbe in spremenjenim PRP 2014–2020 naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o potrditvi spremembe PRP 2014–2020. (2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 76/19) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 3. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 7/20) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 22. člen (začeti postopki) Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu z Uredbo o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19 in 76/19). 23. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 61/20) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 3. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 78/20) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 6. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 26/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 19. člen (spremembe PRP 2014–2020) (1) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na spremembe PRP 2014–2020, ki bodo odobrene po uveljavitvi te uredbe, se začnejo uporabljati naslednji dan po odobritvi PRP 2014–2020 s strani Evropske komisije. (2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju odobritve iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije. (3) Za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se plačila za obveznosti, prevzete v letu 2021, izplačajo v skladu z Uredbo 2020/2220/EU in s PRP 2014–2020, odobrenim v skladu s prvim odstavkom tega člena. 20. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 197/21) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 17. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 20/22) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: »PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 13. člen (končanje postopkov in prilagoditev obveznosti) (1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po določbah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19, 76/19, 7/20, 61/20, 78/20, 26/21 in 197/21). (2) Ne glede na prejšnji odstavek se upravičencem, ki so petletne obveznosti za izvajanje operacije VTR v okviru ukrepa KOPOP prevzeli na podlagi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19, 76/19, 7/20, 61/20, 78/20, 26/21 in 197/21), te obveznosti v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 807/2014/EU za leto 2022 prilagodijo v skladu s spremenjenim 81. členom, novim 81.a členom, spremenjenima 82. in 83. členom ter novim 83.a členom uredbe. 14. člen (izplačila za ukrepe razvoja podeželja) Za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se plačila za obveznosti, prevzete v letu 2022, izplačajo v skladu z Uredbo 2020/2220/EU in PRP 2014–2020. 15. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 157/22) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 5. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 34/23) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 7. člen (prehodna določba) (1) Vloge za pridobitev plačil za intervencijo OMD za leto 2023 iz te uredbe se vložijo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023, o njih pa se odloča v skladu s to uredbo, uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023, ter spremenjenim PRP 2014–2020, ki se začne uporabljati naslednji dan po prejetju sklepa Evropske komisije o potrditvi spremembe PRP 2014–2020. (2) Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi naznanilo o prejetju sklepa iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije. 8. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 118/23) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 2. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.