Decree on the implementation of endogenous regional policy measures

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike obsega: - Uredbo o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13 z dne 22. 2. 2013), - Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 78/15 z dne 16. 10. 2015), - Uredbo o dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 46/19 z dne 19. 7. 2019), - Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 63/23 z dne 9. 6. 2023). UREDBA O IZVAJANJU UKREPOV ENDOGENE REGIONALNE POLITIKE (neuradno prečiščeno besedilo št. 3) I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina) Ta uredba podrobneje določa pogoje, merila ter postopek sofinanciranja regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij in izvajanje drugih ukrepov endogene regionalne politike. II. SOFINANCIRANJE REGIJSKIH PROJEKTOV V SKLADU Z DOGOVORI ZA RAZVOJ REGIJ 2. člen (povabilo razvojnemu svetu regije za pripravo dogovora za razvoj regije) (1) Postopek priprave dogovora za razvoj regije (v nadaljnjem besedilu: dogovor) se začne po sprejetju regionalnega razvojnega programa s povabilom državnega organa, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razvojnemu svetu regije za pripravo in podpis dogovora (v nadaljnjem besedilu: povabilo), ki ga ministrstvo objavi tudi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. (2) Povabilo vsebuje naslednje obvezne elemente: 1. pravne podlage za objavo povabila in pripravo projektov, 2. predmet povabila, ki je poziv razvojnim svetom regij k predložitvi osnutka dogovora, 3. vsebine, ki jih mora vsebovati osnutek dogovora v skladu z 2.a členom te uredbe, 4. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati projekti v skladu s 3. členom, in merila iz 4. člena te uredbe, 5. sklic na merila za izbor operacij, financiranih s sredstvi evropske kohezijske politike, ki se neposredno potrjujejo v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji, 6. navodila za pripravo in sklepanje dogovorov z jasno opredeljeno časovnico, 7. obrazce, ki so sestavni del povabila, in 8. način in roke za predložitev osnutkov in predlogov za dopolnitev dogovorov. (3) Poleg obveznih elementov iz prejšnjega odstavka lahko povabilo vsebuje tudi druge elemente, ki jih predlagajo pristojna ministrstva. (4) Spremembe in dopolnitve povabila se posredujejo razvojnim regijam in objavijo na način, kot je bilo objavljeno povabilo. 2.a člen (vsebina osnutka dogovora) (1) Osnutek dogovora, ki ga posreduje regionalna razvojna agencija (v nadaljnjem besedilu: RRA) ministrstvu do roka, določenega v povabilu, vsebuje: a) povzetek regionalnega razvojnega programa s predstavitvijo: - strateških razvojnih ciljev in prioritet regije v programskem obdobju in - razvojnih specializacij regije, b) opis postopka izbora projektov z utemeljitvijo izpolnjevanja meril za izbor iz 4. člena te uredbe ter v primeru sofinanciranja iz sredstev evropske kohezijske politike tudi meril za izbor operacij iz 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, in sicer za vsak posamezen predlog projekta,

c) seznam regijskih, medregijskih in sektorskih projektov, ki bodo omogočili izkoriščanje najpomembnejših razvojnih potencialov in prednosti regije, odpravljali ključne razvojne ovire regije, uresničevali vizijo in regijske razvojne specializacije, razvrščene po prioriteti in opremljene s podatki o nosilcih, imenih projektov ter finančno oceno posameznih projektov in zbirnik po virih sredstev (podatki projektov se navedejo na obrazcu, ki je sestavni del povabila) in č) predstavitev projektov iz prejšnje točke, ki mora poleg sestavin, ki jih za predstavitev najpomembnejših regijskih projektov v regionalnem razvojnem programu določa uredba, ki ureja razvojne regionalne programe, vsebovati tudi: - fazo v postopku pridobivanja potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij pri investicijskih projektih ter seznam projektne in investicijske dokumentacije, ki je že pripravljena, in - podatke o pravnem stanju zadevnih nepremičnin pri investicijskih projektih. (2) RRA osnutku dogovora priloži kontrolne liste s preverjenimi pogoji in ocenami projektov glede na merila, določena s to uredbo in povabilom. 3. člen (splošni pogoji za uvrščanje regijskih projektov v dogovor) (1) Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati naslednje splošne pogoje za uvrščanje regijskih projektov v dogovor: - skladnost projekta z regionalnim razvojnim programom in drugimi strategijami na območju regije, - skladnost projekta s programskimi dokumenti s področja regionalnega razvoja, ki so podlaga za sofinanciranje regijskih projektov, - skladnost projekta s strateško-razvojnimi dokumenti pristojnih ministrstev, - izkazan razvojni vpliv na celotno regijo ali del regije (kar se primeroma utemeljuje z območnim razvojnim programom, območnimi razvojnimi partnerstvi, geografsko pokritostjo območja, ki ga projekt obsega, vključenimi občinami in številom prebivalstva), - merljivost učinkov in rezultatov projekta, - prikaz zaprte finančne konstrukcije projekta z upoštevanjem deleža sofinanciranja, določenega v povabilu, - pripravljenost in izvedljivost projekta v načrtovanem časovnem obdobju, kar se utemeljuje z ustrezno fazo pripravljenosti dokumentacije v skladu s točko č) prvega odstavka prejšnjega člena. (2) Pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v povabilu. (3) Povabilo lahko vsebuje tudi posebne pogoje za izbor projektov, ki jih na določenem področju določi pristojno ministrstvo za vključitev projektov z njegovega delovnega področja. V tem primeru mora ministrstvo za vključitev projekta v dogovor pridobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva. 4. člen (merila za uvrščanje regijskih projektov v dogovor) (1) Pri izboru regijskih projektov mora razvojni svet regije upoštevati naslednja splošna merila: - pozitiven učinek na gospodarsko rast, krepitev razvojne specializacije in konkurenčnost regije, - pozitiven učinek na dvig kakovosti življenja in razvoj človeškega potenciala, - pozitiven vpliv na okolje ob upoštevanju zelenega prehoda, - izboljšanje mobilnosti in regionalne povezljivosti, - sinergijski učinek in komplementarnost z drugimi projekti, - sodelovanje znotraj regij in med regijami, - skladen prostorski razvoj regij in - trajnostni učinek projekta glede na vložena finančna sredstva. (2) Povabilo lahko vsebuje tudi dodatna merila za izbor projektov, ki jih na določenem področju določi pristojno ministrstvo. (3) Razvojni svet regije lahko oblikuje specifična merila z upoštevanjem skladnega regionalnega razvoja razvojnih specializacij in prioritet regije, ki jih sprejme pred izvedbo ocenjevanja predlogov projektov.

(4) Za projekte, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike, se upoštevajo tudi merila za izbor operacij v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji in zasledovanje veljavnih kazalnikov in ciljev. 5. člen (priprava, medresorsko usklajevanje in podpis dogovora) (1) Na podlagi povabila RRA pripravi osnutek dogovora za razvoj regije, ki vključuje regijske, medregijske in sektorske projekte. (2) RRA pred uvrstitvijo projektov v dogovor preveri izpolnjevanje pogojev in izvede točkovanje po merilih v skladu s prejšnjim členom in povabilom. Na podlagi sklepa razvojnega sveta regije o določitvi regijskih projektov za uvrstitev v osnutek dogovora pošlje RRA osnutek dogovora ministrstvu. (3) Ministrstvo preveri formalno popolnost osnutkov dogovorov z obveznimi sestavinami, določenimi s to uredbo in povabilom, ter preveri skladnost z RRP. Predloge projektov iz osnutka dogovora ministrstvo posreduje v vsebinski pregled pristojnim ministrstvom, ki podajo mnenje oziroma soglasje k projektom. Pristojna ministrstva se opredelijo do regijskih in medregijskih projektov preko teritorialnega razvojnega dialoga. (4) V okviru teritorialnega razvojnega dialoga pridobi ministrstvo od pristojnih ministrstev predloge dodatnih sektorskih projektov v skladu s 15. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon). (5) Roki za posamezne aktivnosti se podrobneje določijo v povabilu. (6) Regijski, medregijski in sektorski projekti se uvrščajo v dogovor za razvoj regije s soglasjem razvojnega sveta regije, pristojnega ministra in ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister). Dogovor za razvoj regije je sklenjen, ko ga podpišeta predsednik razvojnega sveta regije in minister. 5.a člen (dopolnitve in spremembe dogovora) (1) Do dopolnitev in sprememb dogovora pride v naslednjih primerih: - vključitev novega projekta v dogovor, - izključitev obstoječega projekta iz dogovora ali - bistvena sprememba obstoječega projekta, vključenega v dogovor. (2) Za bistveno spremembo obstoječega projekta iz tretje alineje prejšnjega odstavka se šteje: - če je odstopanje celotne finančne vrednosti ocenjenega posameznega projekta večje od 20 odstotkov, - če se spremeni nosilec ali partner projekta, - če se spremeni namen ali cilji posameznega projekta. (3) Spremembe ali dopolnitve dogovora lahko predlaga regija (RRA, razvojni svet), ministrstvo, pristojno ministrstvo ali nosilec posameznega projekta. (4) V primeru, da je v odločitvi o podpori projektu vrednost sofinanciranja iz državnega proračuna ali sredstev kohezijske politike nižja od vrednosti, navedene v dogovoru, dogovora zaradi tega ni treba spreminjati. (5) Pri pripravi sprememb in dopolnitev dogovora se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, ki urejajo postopek priprave dogovora. V primerih iz prvega odstavka tega člena se pred sklenitvijo dopolnitve ali spremembe dogovora pridobi nova oziroma dopolnjena soglasja v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena. (6) Pri odstopanjih oziroma spremembah projekta, vključenega v dogovor, ki niso bistvena, nosilec projekta ob vlogi za sofinanciranje ali njeni spremembi v teku izvajanja projekta posreduje obrazložitev odstopanja od sprejetega dogovora ministrstvu, pristojnemu ministrstvu in RRA. (7) Spremembe in dopolnitve dogovorov se sklenejo z dodatkom k dogovoru. Na podlagi dodatka k dogovoru se pripravi čistopis dogovora. 5.b člen (izvajanje in spremljanje izvajanja projektov iz dogovorov)

(1) Ministrstva, pristojna za izvajanje dogovora, posredujejo podatke o izvajanju projektov ministrstvu. (2) Upravičenci do podpore posredujejo pristojni RRA odločitev o podpori, pogodbo o sofinanciranju in poročilo o izvedenem projektu. RRA spremlja izvajanje dogovora in poroča ministrstvu. (3) V informacijskem sistemu ministrstva se zagotovi možnost spremljanja izvajanja regionalnih projektov, ki so financirani iz sredstev evropske kohezijske politike. Za vsak projekt se poleg ostalih podatkov navede tudi podatek o umestitvi projekta v dogovor glede na statistično klasifikacijsko teritorialno enoto NUTS 2 in NUTS 3, v kateri se projekt izvaja. Dostop do teh podatkov o projektih DRR na ravni posameznega projekta se zagotovi ministrstvu in pristojni RRA. (4) Če projekt DRR ni del evropske kohezijske politike oziroma podatki o njegovem izvajanju niso dostopni v ustreznem informacijskem sistemu, nosilec projekta četrtletno poroča RRA o poteku izvedbe in realizaciji. 6. člen (državne pomoči) Ukrepi endogene regionalne politike, ki predstavljajo državno pomoč, se pripravljajo v skladu s shemami državnih pomoči. Za pripravo regijskih projektov v skladu s shemami državnih pomoči skrbi regionalna razvojna agencija. 7. člen (medregijski projekti) Za pripravo in izvajanje medregijskih projektov, ki imajo razvojni učinek na več regij, lahko sveti vključenih regij pooblastijo eno od RRA. III. DODATNI ZAČASNI UKREPI RAZVOJNE PODPORE ZA PROBLEMSKA OBMOČJA Z VISOKO BREZPOSELNOSTJO 8. člen (mehanizem ugotavljanja problemskih območij z visoko brezposelnostjo) (1) Poslabšanje gospodarskih razmer na določenem območju do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, ugotavlja ministrstvo na ravni upravnih enot. (2) Šteje se, da so se gospodarske razmere na določenem območju poslabšale do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, če je stopnja registrirane brezposelnosti v upravni enoti najmanj tri zaporedne mesece 17,0-odstotna ali višja. (3) Problemsko območje z visoko brezposelnostjo se lahko določi ožje ali širše od območja upravne enote, v kateri je stopnja brezposelnosti presegla kritično mejo, mora pa biti strnjeno območje enega ali več naselij, na katerem živi najmanj 20 000 prebivalcev. Na podlagi strokovne analize razvojnih problemov ga določi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Strokovno analizo razvojnih problemov pripravi ministrstvo v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in razvojnimi institucijami, ki delujejo na območju. (4) Kot problemsko območje z visoko brezposelnostjo se praviloma predlaga območje, na katerem je že organizirano območno razvojno partnerstvo, lokalna akcijska skupina, širše varovano območje ali druga oblika teritorialne organiziranosti razvojnih partnerjev. (5) Ministrstvo obvesti vlado o poslabšanju gospodarskih razmer na določenem območju do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo in predlaga način reševanja razvojnih problemov tudi v primerih, ko je za območje že sprejet poseben razvojni zakon ali ko na podlagi strokovne analize iz tretjega odstavka tega člena presodi, da bo mogoče rešiti razvojne probleme z drugimi, že obstoječimi ali načrtovanimi ukrepi razvojnih politik države. 9. člen (dodatni začasni ukrepi razvojne podpore) (1) Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo določi vlada s sklepom iz tretjega odstavka prejšnjega člena dodatne začasne ukrepe razvojne podpore. Ukrepi se razvrstijo po razvojnih politikah in se finančno ovrednotijo.

(2) Obdobje trajanja dodatnih začasnih ukrepov določi vlada s sklepom iz tretjega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju strokovne analize razvojnih problemov problemska območja z visoko brezposelnostjo. (3) Pri pripravi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore se upoštevajo ugotovljene razvojne ovire ter dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve območja ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik. (4) Ministrstvo je dolžno vladi posredovati letna poročila o izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore. 10. člen (program spodbujanja konkurenčnosti) (1) Program spodbujanja konkurenčnosti (v nadaljnjem besedilu: program) je eden od dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore, ki ga za problemsko območje z visoko brezposelnostjo sprejme vlada s sklepom. (2) Sredstva za izvedbo programa se dodelijo iz proračunske postavke ministrstva, namenjene izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore iz prejšnjega člena. Obseg sredstev za vsako leto izvajanja programa določi vlada s sklepom, pri čemer upošteva načelo zmanjšanega obsega sredstev v zadnjih letih izvajanja programa. (3) Če se projekti, skupine projektov in program, ki ga izvaja upravičenec, sofinancirajo s sredstvi EU, se izvedejo z instrumentom neposrednega potrjevanja operacij v skladu z uredbo, ki določa izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji. (4) Program mora biti skladen s sprejetimi strategijami in programi na državni in regionalni ravni. Pri njegovi pripravi se upoštevajo dolgoročne primerjalne prednosti in razvojne usmeritve območja ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik. (5) Program mora temeljiti na regionalnem razvojnem programu in mora vsebovati: - prikaz stanja in razvojnih problemov, ki jih rešuje, - določitev ključnih razvojnih priložnosti, ki jih podpira, - določitev ciljev in kazalnikov merjenja ciljev, - finančno konstrukcijo po instrumentih in stroške izvajanja programa ter - način izvajanja in spremljanja izvajanja programa. (6) Predlog programa pripravi ministrstvo v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in območnimi razvojnimi partnerstvi. (7) Program se prednostno usmerja v investicije podjetij v poslovnih conah na problemskem območju z visoko brezposelnostjo. IV. UKREPI NA OBMEJNIH PROBLEMSKIH OBMOČJIH 11. člen (merila za dodeljevanje sredstev pri izvajanju ukrepov na obmejnih problemskih območjih) (1) Pri dodeljevanju sredstev na podlagi druge alineje tretjega odstavka 24. člena zakon na obmejnih problemskih območjih se pri javnih razpisih, poleg meril za doseganje ciljev posebnih ukrepov in shem državnih pomoči, uporabljajo z najmanj desetodstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril: - število izpolnjenih meril, ki določajo obmejna problemska območja po prvem odstavku 24. člena zakona, ter - uvrstitev v območje parkovne lokalne skupnosti po 11. členu Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10). (2) Pri dodeljevanju sredstev v skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona proračunski uporabniki upoštevajo obmejna problemska območja zlasti na naslednjih področjih: 9. ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, na področju ukrepov kmetijske politike; 10. ministrstvo, pristojno za ribištvo, na področju ukrepov politike ribištva; 11. ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, na področju krepitve ekoloških in socialnih funkcij gozda, zlasti aktivnosti za povečevanje naravne vrstne sestave gozdov in prilagoditev rabe gozdov z namenom ohranjanja narave; 12. ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, na področju urejanja prometne infrastrukture, spodbujanja ukrepov trajnostne mobilnosti (spodbujanje in pospeševanje rabe javnega prevoza, transferji in alternativne oblike mobilnosti, informiranje in promocija zelene mobilnosti, prometni režimi in parkiranje ter infrastruktura za umirjanje in upravljanje prometa, infrastruktura za kolesarje) ter energetske prenove objektov;

13. ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, na področju blaženja posledic podnebnih sprememb, zlasti aktivnosti za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam, ter ohranjanja narave, zlasti aktivnosti, ki prispevajo k vzdrževanju dobrega naravovarstvenega stanja prostoživečih vrst, habitatnih tipov in naravnih vrednot; 14. ministrstvo, pristojno za upravljanje voda, na področju zagotavljanja ustrezne komunalne opremljenosti in druge gospodarske javne infrastrukture, zlasti aktivnosti za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda; 15. ministrstvo, pristojno za ravnanje z odpadki, na področju zagotavljanja ustrezne komunalne opremljenosti in druge gospodarske javne infrastrukture, zlasti aktivnosti za ureditev infrastrukture za zbiranje odpadkov; 16. ministrstvo, pristojno za urejanje prostora, na področju spodbujanja urejanja stanovanjskega vprašanja mladih in mladih družin v skladu z državnim stanovanjskim programom ter vzdrževanja in ohranjanja značilne krajine, zlasti aktivnosti za ohranjanje krajinske pestrosti, krajinskih značilnosti, ki so pomembne za biotsko raznovrstnost, krajinskih vrednot in prepoznavnosti območja; 17. ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj, na področju ohranjanja in odpiranja delovnih mest, zlasti aktivnosti za ustvarjanje zelenih delovnih mest ter vključevanje dijakov in študentov v inovacijsko-podjetniška usposabljanja in lokalna podjetja, spodbujanja socialnega podjetništva in zadružništva, spodbujanja obrtnih, kulturnih in okoljsko primernih gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalcev; 18. ministrstvo, pristojno za turizem, na področju spodbujanja turizma, zlasti aktivnosti za razvoj infrastrukture in turističnih produktov, ki omogočajo doživetja narave ob njenem ustreznem varstvu in jasno izražajo ekološko naravnanost, aktivnosti za spodbujanje razvoja in promocije turističnih produktov z označbo porekla ali geografsko označbo oziroma povezanih z lokalno gastronomijo, izdelkov in storitev, povezanih z razvojem blagovnih znamk oziroma znakov kakovosti, aktivnosti v podporo drugim znamkam kakovosti in certifikacijskim sistemom, aktivnosti za razvoj in promocijo tematskih in kolesarski poti ter aktivnosti, povezanih z infrastrukturo gorskega turizma, kot je označevanje in urejanje planinskih poti; 19. ministrstvo, pristojno za zdravje, na področju podpore nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti, zlasti aktivnosti za izvajanje nujne medicinske pomoči na težko dostopnem območju ali območju, ki je oddaljeno od najbližje enote nujne medicinske pomoči (na primer helikopterski prevozi, mobilne enote, krepitev služb v času povečanega obiska); 20. ministrstvo, pristojno za izobraževanje, na področju podpore nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti, zlasti priznavanje nadstandardnih ur, programov in učiteljev v šolah in vrtcih, sofinanciranje šolskih prevozov iz odmaknjenih vasi; 21. ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, na področju podpore socialno varstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja o socialno varstveno dejavnost, zlasti pa aktivnosti za opravljanje storitve pomoči na domu ter aktivnosti storitve institucionalnega varstva v varstvenih delovnih centrih, centrih za usposabljanje in domovih za starejše občane; 22. ministrstvo, pristojno za javno upravo, na področju pokritosti območja z elektronskimi komunikacijami in na področju podpore nadstandardnemu izvajanju dostopa prebivalcev do storitev javne uprave. 23. ministrstvo, pristojno za kulturo, na področju celostnega ohranjanja kulturne dediščine, zlasti aktivnosti za prenovo stavbnega fonda z ohranjeno lokalno stavbno tipologijo ter za obnovo in ohranitev planin.

(3) Za uskladitev ciljev in osredotočenje resornih politik na obmejna problemska območja v skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona pripravi ministrstvo v sodelovanju z ministrstvi iz prejšnjega odstavka in RRA štiriletni program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga sprejme vlada. Program vsebuje cilje, razvojne spodbude, finančni okvir ter način spremljanja programa. Pri pripravi programa se upoštevajo dolgoročne primerjalne prednosti in usmeritve razvojnih regij ter prispevek k doseganju ciljev razvojnih politik. V. DRUGI UKREPI, KI SE DOLOČIJO V DRŽAVNEM PRORAČUNU IN FINANČNEM NAČRTU SKLADA 12. člen (pomoč občinam pri razvoju območij, kjer živi romska skupnost) (1) Do finančne spodbude iz drugega odstavka 14. člena zakona, namenjene hitrejšemu razvoju območij, kjer živi romska skupnost (v nadaljnjem besedilu: pomoč), je upravičena občina: - v kateri je v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, izvoljen predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu ali - v kateri je v skladu z zakonom, ki ureja položaj romske skupnosti, ustanovljeno posebno delovno telo občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, katerega člani so tudi predstavniki romske skupnosti. (2) Za dodelitev pomoči izvede ministrstvo javni razpis v višini razpoložljivih proračunskih sredstev. V njem določi rok za vložitev vloge za dodelitev pomoči in dokumentacijo, ki jo je treba priložiti vlogi. (3) Pomoč se lahko dodeli za sofinanciranje naslednjih aktivnosti pri izvajanju projektov na območjih, kjer živi romska skupnost: - izgradnja, sanacija ali modernizacija vodovodnih sistemov, - izgradnja, sanacija ali modernizacija kanalizacijskega omrežja, - elektrifikacija strnjenih naselij, - novogradnje ali rekonstrukcije lokalnih cest in poti, - odkup zemljišč za ureditev območij, kjer živi romska skupnost, ter - izdelava projektne dokumentacije. (4) Pri nakupu zemljišč se v javnem razpisu določi zgornja meja sofinanciranja kvadratnega metra odkupljenega zemljišča ne glede na pogodbeno ceno. (5) Pogodbe o dodelitvi pomoči so lahko večletne. (6) Projekti, za katere se dodeli pomoč, se lahko sofinancirajo do višine 100 odstotkov upravičenih stroškov. (7) V okviru dogovorov za razvoj regij se proračunska sredstva ministrstva uporabljajo tudi za zagotavljanje lastne udeležbe pri regijskih projektih, ki celovito razrešujejo romsko problematiko in se financirajo iz proračunskih sredstev EU kot neposredne potrditve operacij. 13. člen (spodbude iz državnega proračuna za razvoj območij avtohtonih narodnih skupnosti) V okviru dogovorov za razvoj regij se proračunska sredstva ministrstva uporabljajo tudi za zagotavljanje lastne udeležbe pri regijskih projektih, ki razrešujejo problematiko gospodarske osnove narodnosti in se financirajo iz sredstev EU kot neposredne potrditve operacij. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen (prenehanje uporabe) Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehata uporabljati 10. in 11. člen Uredbe o dodeljevanju regionalnih spodbud (Uradni list RS, št. 113/09, 37/10 in 20/11 – ZSRR-2). 15. člen (razveljavitev) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 24/11).

16. člen (končna določba) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. «. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 78/15) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 8. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. «. Uredba o dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 46/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 2. člen (rok za sprejem programa) Vlada Republike Slovenije sprejme program iz novega tretjega odstavka 11. člena uredbe za obdobje 2020 do 2023 v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe. 3. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. «. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 63/23) vsebuje naslednjo končno določbo: »KONČNA DOLOČBA 9. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. «.