Strategy for the development of non-governmental organizations and volunteering until 2023

2.3 Razvoj kakovostnega prostovoljstva v vseh segmentih družbe ............................................................................ 11 3 Program ukrepov ............................................................................................................................................................ 13 2 1 Stanje, usmeritve in vizija S Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva (v nadaljnjem besedilu: strategija) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi. Slovenija do zdaj ni imela celovitega strateškega dokumenta, ki pa je lahko po oceni tako Vlade kot drugih udeležencev za nadaljnji razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva koristen in nujen. Le dobro razvite nevladne organizacije ter organizirano in kakovostno prostovoljstvo se namreč lahko učinkovito, hitro in uspešno odzivajo na potrebe okolja in v državi pomembno prispevajo k vzpostavljanju in ohranjanju družbene povezanosti, solidarnosti in blaginje. Zaradi povezanosti in prekrivanja področja prostovoljstva z nevladnimi organizacijami strategija celostno obravnava obe področji. Strategija v delu, ki se nanaša na razvoj nevladnih organizacij, sledi širše sprejeti opredelitvi, po kateri je nevladna organizacija vsaka organizacija, ki je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, njeni ustanovitelji so izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, je nepridobitna, neprofitna in neodvisna od državnih organov, političnih strank ali gospodarskih subjektov, če izvaja pridobitno dejavnost, mora biti ta povezana z njenimi nameni ali cilji, morebitnega presežka prihodkov pa ne deli, temveč ga porabi za izvajanje ali razvoj svoje dejavnosti. Tej opredelitvi v Sloveniji ustrezajo društva, zavodi in ustanove. Sodobne mednarodne usmeritve na področju razvoja nevladnih organizacij kažejo, da so pomen in vlogo nevladnih organizacij prepoznale praktično vse razvite države, zato v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja beležimo pravi razcvet nevladnih organizacij, predvsem pa pospešeno krepitev partnerstva med njimi in državo. To se kaže tako v vključevanju nevladnih organizacij v procese odločanja kot tudi v njihovem vse širšem vključevanju v mrežo izvajalcev storitev, ki delujejo v javnem interesu (javne mreže).1 V državah članicah Evropske unije so nevladne organizacije močno vpete v delovanje države, zlasti na področjih izobraževanja (Belgija, Irska), zdravstva (Nizozemska), socialnega varstva (Avstrija, Francija, Nemčija, Španija) ter kulture in športa (Češka, Madžarska, Slovaška). Zaradi tega v povprečju zaposlujejo kar 5,42 % aktivnega prebivalstva. Njihovo tesno sodelovanje z državo se kaže tudi v deležu prihodkov iz javnih virov, saj ta v državah članicah Evropske unije v povprečju znaša kar 58 % vseh prihodkov nevladnih organizacij, države pa za njihove programe, ki se izvajajo v javno korist, v povprečju namenjajo 2,20 % državnega BDP. Na področju prostovoljstva se smer razvoja kaže v družbeni odgovornosti in razvoju korporativnega prostovoljstva ter drugih inovativnih oblik prostovoljstva, ki sledijo hitrim spremembam v družbi. Analiza potreb nevladnih organizacij Iz mednarodnih primerjalnih analiz je mogoče ugotoviti, koliko so razviti nevladne organizacije in prostovoljstvo v drugih državah ter od česa je stopnja razvitosti odvisna (tradicija, družbena ureditev, razvoj lokalne samouprave itd.).2 V Sloveniji je bilo februarja 2018 registriranih nekaj čez 27.600 nevladnih organizacij, od tega nekaj več kot 24.100 društev, 3.200 (zasebnih) zavodov in 257 ustanov.3 Največ jih deluje na področju športa, 1 Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov, zavodov) v obdobju 2010–2015, A. Črnak Meglič, julij 2016. 2 Podatki za leto 2016 kažejo, da so skupni prihodki NVO znašali 802 milijona EUR, od tega so 36,16 % predstavljali javni viri. Delež javnih virov se zmanjšuje že od leta 2010, ko je znašal 40,01 %. Skupno je država programom NVO leta 2016 namenila 0,72 % svojega BDP, to je 290 milijonov EUR. Od tega so nekaj čez 263 milijonov EUR prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne agencije in zavodi), 26 milijonov EUR s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (NVO sektor: DEJSTVA IN ŠTEVILKE: https://www.cnvos.si/nvo-sektor-dejstva- stevilke/). 3 NVO sektor: DEJSTVA IN ŠTEVILKE: https://www.cnvos.si/nvo-sektor-dejstva-stevilke/. 3 kulture, sociale, izobraževanja, varstva okolja ter zaščite, reševanja in pomoči.4 Po podatkih za leto 2016 so skupaj zaposlovale nekaj manj kot 7.600 oseb, kar predstavlja 0,82 % vseh aktivnih prebivalcev. Velika večina nevladnih organizacij (kar 92,2 %) nima niti enega zaposlenega, med njimi je največ društev (94,9 %), sledijo ustanove (91,8 %), najmanj pa je zavodov (71,6 %).5 Največ zaposlenih (približno 40 %) je bilo v nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju sociale. Kadrovska podhranjenost v nevladnih organizacijah vpliva tudi na prostovoljstvo, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je močno razširjeno. Nizka stopnja zaposlenosti v prostovoljskih organizacijah se odraža v slabše usposobljenih prostovoljcih in pomanjkanju kakovostnega mentorstva ter spremljanja prostovoljcev.6 Velika večina prostovoljcev je iz starejše populacije, medtem ko je prostovoljstvo med mladimi in otroki premalo razširjeno. Nevladne organizacije in prostovoljstvo predstavljajo pomemben segment slovenske družbe, pomembno vplivajo na družbeno povezanost in solidarnost ter imajo potencial za nadaljnji razvoj. Obstoječa široka mreža nevladnih organizacij v Sloveniji, pestrost njihovih organizacijskih oblik ter kadrovski (profesionalni in predvsem prostovoljski potencial) in lastni finančni viri predstavljajo dobro osnovo za širitev obsega socialnih in drugih storitev v skladu s potrebami prebivalcev ter za delen prenos teh storitev na nevladne organizacije. S pripravo strategije se je evidentiral in naslovil razvojni potencial za podporne instrumente, ki so se dolgo razvijali tudi v drugih državah. Aktivno spodbujati in stimulirati je treba tudi povezovanje in sodelovanje nevladnih organizacij. Rast števila nevladnih organizacij in njihova razdrobljenost bistveno prispevata k drobitvi sredstev in sta dva pomembnejša vzroka za manjšo profesionalnost in slabše kadrovske kapacitete. V Sloveniji skorajda ni nevladne organizacije, ki bi delovala brez pomoči prostovoljcev. Čeprav je v Sloveniji registriranih več kot 27.000 nevladnih organizacij, pa je trenutno v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom (v nadaljnjem besedilu: vpisnik) vpisanih le 1.3707 prostovoljskih organizacij. Analiza podatkov za leto 2016 je pokazala, da je skupno število prostovoljcev 307.262, opravili pa so skoraj 11 milijonov ur prostovoljskega dela. Glede na ocenjene vrednosti prostovoljskih ur po Pravilniku prostovoljskega dela in vpisniku je bilo tako v letu 2016 skupaj opravljenega za več kot 108 milijonov EUR prostovoljskega dela. Predstavljeni uradni podatki zajemajo le tisto prostovoljsko delo, ki se skladno z zakonom opravlja v okviru prostovoljskih organizacij in ga posameznica ali posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno. Prostovoljstvo, ki se opravlja v okviru organizacij, ki se niso vpisale v vpisnik ali pa ga posameznice ali posamezniki opravijo manj kot 24 ur letno, ni zajeto. Ocenjuje se, da je v Sloveniji veliko več prostovoljcev in prostovoljskega dela, kot ga zajemajo uradne evidence.8 Iz Skupnega poročila o prostovoljstvu za leto 2016 izhaja, da je bilo največ prostovoljskega dela opravljenega na področju socialne dejavnosti (skoraj 62,5 % vseh prostovoljskih ur), sledila pa sta področji vzgoje in izobraževanja ter področje človekovih pravic in svoboščin. 9 Izjemno pomemben del prostovoljstva predstavljajo gasilske organizacije in druga društva, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vizija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva s strateškimi usmeritvami Temeljni strateški cilji strategije so: 1. dobro razvite, učinkovite in inovativne nevladne organizacije, ki so sposobne ustrezno identificirati in obravnavati potrebe svojega okolja ter se nanje učinkovito in uspešno odzivajo. 4 Informacija o poslovanju društev v Republiki Sloveniji v letu 2016: https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/Informacija_LP_drustva_2016.pdf. 5 NVO sektor: DEJSTVA IN ŠTEVILKE: https://www.cnvos.si/nvo-sektor-dejstva-stevilke/. 6 Zrcalo prostovoljstva in vloga države pri njegovem razvoju, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, avgust 2015. 7 Vir: Podatki AJPES, dne 31. 8. 2017: https://www.ajpes.si/eObjave/?s=54. 8 Skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2016, Ministrstvo za javno upravo, junij 2017. 9 Skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2016, Ministrstvo za javno upravo, junij 2017. 4 S svojim delom prispevajo k družbeni povezanosti in solidarnosti, zagotavljajo vsem dostopne kakovostne storitve in imajo ustrezno sistemsko podporno okolje za svoje delovanje in razvoj. Uživajo velik ugled in podporo v svojem okolju, med odločevalci, javno upravo, gospodarstvom in splošno javnostjo. Poznajo različne inovativne in trajnostne vire ter modele financiranja. So dobro povezane na domači in mednarodni ravni ter imajo dobro razvito notranjo infrastrukturno podporo; 2. povezane, stabilne, manj razdrobljene in trajnostno naravnane nevladne organizacije in 3. kakovostno organizirano in trajnostno naravnano prostovoljstvo, ki je široko prepoznano kot vrednota in pomembno prispeva k družbeni blaginji. Temeljne strateške cilje bomo dosegli s tremi konkretnimi cilji, ki se medsebojno podpirajo: 1. krepitev povezovanja in učinkovitosti nevladnih organizacij pri odzivanju na družbene izzive in potrebe, 2. krepitev sodelovanja države z nevladnimi organizacijami in 3. razvoj kakovostnega prostovoljstva v vseh segmentih družbe. Strategija temelji na sistematičnosti in postopnosti zastavljenih ukrepov, ki so bili kot potrebni in koristni identificirani v neposrednem dialogu z nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami ter pristojnimi ministrstvi. Državnim organom nalaga konkretne ukrepe tako za izboljšanje pogojev delovanja nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji kot za okrepitev svojega sodelovanja z njimi. Namen strategije je okrepiti in optimizirati ministrske pristope in sodelovanje, zato obravnava predvsem sistemska oziroma horizontalna vprašanja razvoja nevladnih organizacij, zlasti vprašanje krepitve splošnega podpornega okolja na eni strani in izboljšanje mehanizmov sodelovanja države z nevladnimi organizacijami na drugi. Strateški razmisleki po posameznih področjih še naprej ostajajo v domeni ministrstev in predmet njihovih politik ter strateških dokumentov. Strategija nagovarja nevladne in prostovoljske organizacije, da tudi same izvedejo konkretne ukrepe za povezovanje in sodelovanje ter okrepijo zanesljivost, učinkovitost, kakovost in preglednost svojega delovanja. Proces izvajanja strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva je zastavljena v treh sklopih. Prvi sklop lahko strnemo kot ureditev obstoječega statusno-pravnega okvirja, finančnega, infrastrukturnega podpornega okolja in profesionalizacije nevladnih organizacij za njihov razvoj. Cilj teh ukrepov je okrepiti sposobnost nevladnih organizacij za učinkovito in zanesljivo odzivanje na sodobne izzive in potrebe v širšem okolju. V drugi sklop spadajo ukrepi, s katerimi se želijo spodbujati instrumenti sodelovanja nevladnih organizacij in države pri načrtovanju in izvedbi javnih politik. Za ta namen mora javno financiranje nevladnih organizacij dosledneje upoštevati ciljno naravnanost, kar pomeni, da mora biti javno financiranje na vseh področjih pogojeno z doseganjem ciljev javnih politik ter spodbujanjem povezovanja in sodelovanja nevladnih organizacij tako na domači kot mednarodni ravni. Ob pripravi raznih razvojnih in strateških dokumentov ter njihovih akcijskih načrtov se proučijo potenciali sodelovanja nevladnih organizacij pri izvedbi zastavljenih nalog. Tretji sklop obravnava razvoj kakovostnega prostovoljstva in njegovo umeščenost v družbo. Treba je vzpostaviti mehanizme, ki bodo prispevali k večji prepoznavnosti in krepitvi organiziranega prostovoljstva po posameznih področjih tako na lokalni kot nacionalni ravni. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti spodbujanju mentorstva in koordinacije prostovoljcev, razvoju raznolikih oblik prostovoljstva ter priznavanju s prostovoljstvom pridobljenih kompetenc. 5 2 Strateške usmeritve

2.1 Krepitev povezovanja in učinkovitosti nevladnih organizacij pri odzivanju na družbene izzive in potrebe CILJA:  krepitev povezovanja, učinkovitosti, inovativnosti in trajnostne naravnanosti nevladnih organizacij preko vzpostavitve ustreznega pravnega okvirja ter podpornega okolja in  krepitev preglednosti delovanja nevladnih organizacij. Samo učinkovite, povezane in stabilne nevladne organizacije, ki delujejo pregledno, odgovorno in etično, lahko dejansko pomagajo pri družbenem razvoju, porastu družbene blaginje, kakovosti življenja in socialni varnosti. Država lahko prispeva k razvoju nevladnih organizacij s pospeševalnimi in promocijskimi ukrepi ter v primeru javnega financiranja z zahtevami po povezovanju, kakovosti in doseganju ciljev ter rezultatov. Pri tem ključne predpogoje in gibala uspešnega razvoja tako kot pri vseh drugih družbenih podsistemih tudi pri nevladnih organizacijah tvorijo jasen in predvidljiv pravni okvir, dobro delujoče podporno okolje ter pregledno in kakovostno delovanje nevladnih organizacij. Infrastrukturno podporno okolje za nevladne organizacije je od leta 2008 naprej s pomočjo evropskih strukturnih skladov doživelo intenziven razvoj po zgledu dobrih praks najrazvitejših držav na svetu, ki imajo elemente podpornega okolja že desetletja celovito razvite. V Sloveniji se je tako v zadnjih letih razvila vrsta nacionalnih in regionalnih subjektov podpornega okolja, katerih ključna naloga je, da v različnih fazah razvoja podprejo nove in inovativne iniciative nevladnih organizacij. Danes lahko podporno okolje za nevladne organizacije ponudi različne mentorske in svetovalne programe ter izobraževanja in strokovno pomaga nevladnim organizacijam pri identificiranju potreb okolja, razvoju in optimiziranju programov in aktivnosti ter identificiranju in pridobivanju finančnih virov, nevladne organizacije pa tudi ciljno povezuje z namenom iskanja sinergij in trajnosti. To funkcijo opravljajo na nacionalni ravni nacionalna horizontalna mreža, na posameznih področjih vsebinske mreže, na lokalni ravni pa regionalna stičišča nevladnih organizacij. Pri tem kot izziv ostajajo trajnost teh podpornih institucij in dejavnosti po izteku aktualne evropske finančne perspektive, njihova sposobnost akumulacije heterogenih finančnih virov za nadaljnji razvoj dejavnosti ter njihova močnejša vloga sogovornikov ministrstev in občin pri načrtovanju razvoja nevladnih organizacij oziroma medsektorskega sodelovanja pri obravnavi aktualnih izzivov družbenega okolja. Cilj na področju infrastrukturnega podpornega okolja za razvoj nevladnih organizacij je zato nadaljnji razvoj mreže subjektov podpornega okolja za nevladne organizacije ter ciljno razvijanje tiste njihove dejavnosti in storitev, ki najučinkoviteje krepijo inovacijski in razvojni potencial nevladnih organizacij v Sloveniji. Za dodatno krepitev delovanja nevladnih organizacij se bo pri Ministrstvu za javno upravo ustanovil proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki bo namenjen financiranju projektov in programov nevladnih organizacij in prostovoljstva. Viri financiranja proračunskega sklada bodo sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov. Sredstva se bodo nevladnim organizacijam dodeljevala na podlagi javnih razpisov, ki jih bo po predhodnem posvetovanju s Svetom Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Javna sredstva za financiranje predvsem nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, se na ravni države zagotavljajo v okviru finančnih načrtov proračunskih uporabnikov, v pristojnost katerih spadajo aktivnosti zadevnih nevladnih organizacij. Nevladni organizaciji se podeli status v javnem interesu na določenem 6 področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih članov ali ustanoviteljev in je splošnokoristno ter če izpolnjuje naslednje pogoje: njeni člani niso pravne osebe javnega prava, ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa, lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja na določenem področju v zadnjih dveh letih, je zadnji dve leti sredstva pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na določenem področju in redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu, ima izdelan najmanj dvoletni program bodočega delovanja, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu, ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši ali posebno hud davčni prekršek ali ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in nad nevladno organizacijo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije. Pravna oseba zasebnega prava, ki deluje kot nevladna organizacija v javnem interesu, lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost oziroma dejavnost za trg. V tem primeru mora upoštevati pravila državnih pomoči in obveznosti, ki iz teh pravil izhajajo. Med drugim mora zagotoviti ustrezno ločevanje negospodarske dejavnosti (javna služba, ki načeloma ne zapade pod pravila državnih pomoči) in gospodarske dejavnosti oziroma dejavnosti za trg, ki se lahko loči od izvajanja javnih pooblastil (npr. ustrezno razmejevanje in obračunavanje stroškov in prihodkov, pri uporabi javno financiranih aktivnosti, ko so te namenjene za izvajanje dejavnosti za trg). V zvezi s pravnim okvirjem bo treba pripraviti sistemske rešitve za statusno ureditev položaja zasebnih zavodov, ki bodo vodile k zagotovitvi večje avtonomije njihovega upravljanja in uvedbi dosledne prepovedi izplačil morebitnega dobička. Na področju delovanja humanitarnih organizacij bo pripravljen predlog sprememb in dopolnitev Zakona o humanitarnih organizacijah z namenom enake obravnave nevladnih organizacij ne glede na pravnoorganizacijsko obliko. Okrepiti bo treba tudi profesionalizacijo nevladnih organizacij, saj podatki za leto 2016 kažejo, da več kot 92 % nevladnih organizacij še vedno nima zaposlenih, skupaj pa zaposlujejo zgolj 7600 oseb.10 Čeprav gre za družbeni podsistem, ki ga že po naravi stvari bistveno opredeljuje prostovoljstvo, je njegovo profesionalno jedro temeljni pogoj tako za kakovostno upravljanje prostovoljcev kot za njegovo profesionalizacijo. Profesionalizacija nevladnih organizacij vodi k večji strokovnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Analize pri tem kažejo, da so glavni vzroki nizke profesionalizacije odliv kadra iz nevladnih organizacij, slabe finančne razmere, nestabilno financiranje in nelojalna konkurenca med sektorji. 11 Za okrepljeno sodelovanje nevladnih organizacij tako pri načrtovanju javnih politik kot pri njihovem izvajanju je nujno treba spodbujati podporne mehanizme za zaposlovanje strokovnega kadra v nevladnih organizacijah in sprejeti ukrepe za ciljno, učinkovito in stabilno financiranje nevladnih organizacij. Za obravnavanje skupnih izzivov družbenega okolja je treba krepiti aktivno sodelovanje gospodarstva, državnih institucij in nevladnih organizacij z namenom izmenjave izkušenj, strokovnih znanj in dobrih praks pa krepiti trajnostno naravnano sodelovanje med gospodarstvom in nevladnimi organizacijami. Pri zasledovanju cilja večjega prevzemanja javnih storitev bodo potrebni spodbujevalni ukrepi za okrepitev preglednosti delovanja nevladnih organizacij. Preglednost delovanja nevladnih organizacij je zakonsko določena, vendar sta preglednost in odgovornost ravnanja še vedno šibki točki delovanja nevladnih organizacij. Raziskava Transparency International o nacionalnih stebrih integritete tako ugotavlja, da nevladne organizacije v Sloveniji »lastno transparentnost pogosto zanemarjajo«, zato jim je bila pri kriteriju preglednosti dodeljena le ocena 5/10.12 Enako slabo oceno glede preglednosti nevladnih organizacij je pokazala tudi raziskava v okviru projekta CIVICUS.13 10 NVO sektor: DEJSTVA IN ŠTEVILKE: https://www.cnvos.si/nvo-sektor-dejstva-stevilke/. 11 Civilna družba v Sloveniji, T. Rakar, T. Deželan, S. Š. Vrbica, Z. Kolarič, A. Črnak Meglič, M. Nagode, avgust 2011. 12 Nacionalni sistem integritete v Sloveniji, Ocena in analiza, Društvo Integriteta – Društvo za etičnost javnega delovanja, februar 2012. 13 Civilna družba v Sloveniji, T. Rakar, T. Deželan, S. Š. Vrbica, Z. Kolarič, A. Črnak Meglič, M. Nagode, avgust 2011. 7 RAZVOJ SPOSOBNOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA UČINKOVITO ODZIVANJE NA DRUŽBENE IZZIVE IN POTREBE PREDNOSTI SLABOSTI - politična volja za izboljšanje podpornega okolja - različne prakse ministrstev pri javnih razpisih za delovanje nevladnih organizacij (neupoštevanje predplačil, lastna soudeležba, - uveljavljen Zakon o nevladnih organizacijah različni obrazci in pogodbe, nesorazmerna NOTRANJI DEJAVNIKI - sredstva ESS v FP 2014–2020 namenjena za administrativna bremena glede na višino podporne strukture finančnih sredstev, nekonsistentno - prepoznan in priznan potencial nevladnih spreminjanje ciljev) organizacij na določenih področjih - projektno financiranje kot prevladujoča oblika financiranja iz javnih sredstev - nizka profesionalizacija nevladnih organizacij PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - v širši javnosti in v medijih so nevladne - politična nestabilnost ne zagotavlja trajnejše organizacije postale prepoznan akter vizije, prioritet, strategije in izvedbe ukrepov - vzpostavljene strukture podpornega okolja - nezadostna sredstva za sofinanciranje javno ZUNANJI DEJAVNIKI - občine prepoznavajo vlogo in potencial koristnih dejavnosti nevladnih organizacij regionalnih stičišč pri regionalnem/lokalnem - ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni, ne bodo razvoju uveljavljeni na lokalni ravni - večja odprtost gospodarstva za sodelovanje z nevladnimi organizacijami 8

2.2 Krepitev sodelovanja države z nevladnimi organizacijami CILJI:  utrditev sodelovanja nevladnih organizacij pri načrtovanju in pripravi politik ter predpisov,  okrepitev prepoznavanja potenciala sodelovanja z nevladnimi organizacijami pri doseganju ciljev javnih politik in  vzpostavitev ciljno usmerjenega javnega financiranja nevladnih organizacij, pogojenega s povezovanjem in sodelovanjem nevladnih organizacij z namenom doseganja ciljev javnih politik. Da »na področju transparentnosti in odprtosti čaka državo v prihodnje še veliko izzivov tudi v zvezi z omogočanjem sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov«, ugotavlja že leta 2015 sprejeta Strategija razvoja javne uprave 2015–2020. Kot najpomembnejši izziv na tem področju poudarja »spremembo organizacijske kulture« oziroma kako »doseči, da bodo prizadevanja in konkretni ukrepi za odprtost in preglednost dejansko vključeni v delovanje posameznih organov«, saj so načela in standardi v preteklih letih že bili ustrezno opredeljeni v državnozborski Resoluciji o normativni dejavnosti, Ministrstvo za javno upravo pa je izdalo tudi Smernice za vključevanje javnosti v pripravo predpisov in praktičen priročnik za organe javne uprave. Organizacijsko kulturo bo dejansko mogoče spremeniti predvsem z vztrajno in sistematično promocijo, izobraževanji in sistematično strokovno podporo organom pri izvajanju sodelovalnih procesov. Za izboljšanje sodelovanja z vsemi udeleženimi je bilo že narejenih nekaj korakov, npr. sprejeta Resolucija o normativni dejavnosti in izdana Priročnik za načrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov in Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo predpisov. Ukrepi bi morali rezultirati tudi v ustreznejšem umeščanju vloge nevladnih organizacij znotraj različnih strateških in razvojnih načrtov Republike Slovenije. Glede na aktualne mednarodne usmeritve pomembno razvojno priložnost predstavljajo napovedani procesi deinstitucionalizacije in razvoja skupnostne skrbi, ob načrtovanju katerih bo treba celovito ovrednotiti potencial nevladnih organizacij in izvesti ustrezne analize stanja nevladnih organizacij po posameznih področjih. Promocija krepitve vloge nevladnih organizacij v relevantnih strateških in razvojnih dokumentih Republike Slovenije je s ciljem krepitve njihovega partnerstva z državo potrebna tudi na vseh drugih področjih. Razvite, učinkovite in povezane nevladne organizacije ter kakovostno in trajnostno prostovoljstvo imajo pozitivne učinke tudi na širjenje e-demokracije in demokracije. Omogočajo večje splošno zavedanje o razvojnem pomenu informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in interneta ter boljšo digitalno pismenost, zagotavljajo pa tudi izobraževanja za e-veščine in enakopravno vključevanje vseh generacij v evropsko digitalno družbo. Nadaljnje sodelovanje nevladnih organizacij v Slovenski digitalni koaliciji, ki so jo 24. 11. 2016 vzpostavili Gospodarska zbornica Slovenije, Vlada RS, Rektorska konferenca RS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Skupnost občin Slovenije in Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo ter glasnik digitalne tehnologije, in implementacija Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 bosta zagotavljala sinergijske učinke in usklajen razvoj informacijske družbe v slovenskem prostoru. Nevladne organizacije s svojimi aktivnostmi v okviru digitalizacije povečujejo učinkovitost, dostopnost in preglednost svojega dela in dela drugih javnih organizacij. Pri krepitvi sodelovanja države in nevladnih organizacij bo treba posebno pozornost nameniti javnemu financiranju, in sicer bo moralo javno financiranje v prihodnje dosledno slediti načelom preglednosti, učinkovite porabe, zasledovanja javne koristi, kakovosti in ekonomičnosti. Vsi javni razpisi in pozivi za nevladne organizacije morajo biti ciljno naravnani, pri čemer morajo njihovi cilji izhajati iz ciljev javnih politik na posameznih področjih, pravil državnih pomoči in identificiranih potreb države. Treba je spodbujati povezovanje, sodelovanje in združevanje nevladnih organizacij, kar bo zagotavljalo večjo stabilnost in profesionalizacijo, ki sta temeljna pogoja za vključitev in učinkovito izvajanje storitev v javnem interesu. 9 Po koncu financiranj je treba dosledno preveriti, ali so bili doseženi rezultati in cilji, in sicer za morebitne prihodnje izboljšave. Le tako bo mogoče zagotoviti, da bodo državne investicije v nevladne organizacije zares krepile tiste njihove aktivnosti in programe, ki so kakovostni in imajo trajnostni potencial, ker uspešno odgovarjajo na realne potrebe družbenega okolja. Pomemben cilj predstavlja tudi redno analitično spremljanje stanja in razvoja nevladnih organizacij po ministrstvih in presečno, saj tovrstna analitika pomeni temeljni pogoj načrtovanja in evalvacije uspešnosti državnih ukrepov za razvoj nevladnih organizacij. OKREPITEV SODELOVANJA DRŽAVE Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI PREDNOSTI SLABOSTI - sprejeta Resolucija o normativni dejavnosti - neupoštevanje določil Resolucije o normativni - primeri dobrih praks sodelovanja z nevladnimi dejavnosti in pogosto sprejemanje zakonov po organizacijami pri načrtovanju in izvajanju javnih nujnem postopku politik - ni poglobljenih in celostnih analiz o stanju v - obstoječ Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja nevladnih organizacijah NOTRANJI DEJAVNIKI prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih - šibka kadrovska podpora za izvedbo organizacij posameznih ukrepov - izvajanje kohezijske politike - zmanjševanje deleža javnih sredstev za financiranje nevladnih organizacij - neprepoznavanje prednosti sodelovanja z nevladnimi organizacijami PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - delujoče mreže podpornega okolja za nevladne - politična nestabilnost ne zagotavlja trajnejše ZUNANJI DEJAVNIKI organizacije vizije, prioritet, strategije in izvedbe ukrepov - visoka stopnja zaupanja v nevladne organizacije - ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni, ne bodo uveljavljeni na lokalni ravni - premalo sodelovanja in povezovanja med nevladnimi organizacijami 10

2.3 Razvoj kakovostnega prostovoljstva v vseh segmentih družbe CILJA:  krepitev prostovoljstva kot družbene vrednote, ki odgovarja na potrebe skupnosti, in  krepitev razvoja raznolikih oblik prostovoljstva. Prostovoljstvo prispeva k večji solidarnosti, povezovanju in vključenosti, spodbujanju aktivnega prebivalstva ter blaženju socialnih stisk, zato bo država spodbujala razvoj kakovostnega in organiziranega prostovoljstva, kar v času nenehnih družbenih sprememb omogoča lažje spoprijemanje z aktualnimi družbenimi izzivi tako v lokalni skupnosti kot na nacionalni ravni ter v mednarodnem prostoru. Prostovoljstvo se izvaja na formalni in neformalni ravni. Pomembna prednost prostovoljstva je tudi v tem, da ne pozna starostnih omejitev, saj otroci in mladi pri opravljanju prostovoljskega dela pridobivajo dragocene izkušnje in gradijo sistem vrednot, starejši pa prenašajo na mlajše svoje znanje in izkušnje. Področje prostovoljstva se je sistemsko uredilo s sprejemom Zakona o prostovoljstvu leta 2011. S tem so se v Sloveniji vzpostavili pogoji za zagotavljanje enakopravnosti, varnosti in preglednosti delovanja vseh posameznikov in organizacij, ki so vključeni v organizirano prostovoljstvo. Država se zaveda, da prostovoljstvo pomeni način delovanja in je pogoj obstoja nevladnih organizacij, v javnem sektorju pa predstavlja nadgradnjo kakovosti storitev in dodano vrednost, zato bo delovala v smeri zagotavljanja boljših pogojev in ukrepov za spodbujanje, razvoj in večjo prepoznavnost organiziranega prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah in organizacijah s prostovoljskimi programi. Da bo viden prispevek prostovoljskega dela k družbeni blaginji, bo v prihodnje treba spodbujati vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Vlada RS bo spodbujala tudi uvajanje prostovoljskih programov v javne zavode z namenom obogatitve in višje kakovosti storitev, upoštevajoč načelo nezdružljivosti in brezplačnosti prostovoljstva, ter še posebno pozornost namenila spodbujanju prostovoljstva v vzgoji in izobraževanju. Številne dobre prakse namreč kažejo, da prostovoljske izkušnje gradijo dobro samopodobo otrok, usmerjajo njihovo energijo v dobra dela ter krepijo socialni čut, 14 zato je nujno treba spodbujati prostovoljstvo v šolah. Skozi prostovoljstvo posamezniki pridobivajo nova znanja in izkušnje ter ostajajo delovno aktivni in socialno vključeni tudi v primeru izgube službe, upokojitve ali drugih okoliščin, ki lahko nosijo negativne posledice v življenju ljudi in s tem negativne vplive na družbo. Prostovoljstvo je pomemben socialni korektiv družbe, saj prispeva k povezovanju različnih organizacij v lokalnih skupnostih, je pomembno za osebni in socialni razvoj otrok in mladih ter prinaša pozitivne učinke tako tistim, ki pomoč potrebujejo, kot tistim, ki opravljajo različne prostovoljske aktivnosti. Pomeni lahko priložnost za socialno reintegracijo oseb, ki so se spoprijele z velikimi življenjskimi ovirami in jih želijo premagati. Zato bo Vlada RS posebno pozornost namenila razvoju prostovoljstva na vseh področjih in razvoju raznolikih oblik prostovoljstva, ki bodo sledile spremembam v družbi in okolju. Za organizirano in kakovostno prostovoljsko delo ter za zagotovitev ustrezne usposobljenosti prostovoljcev so potrebne organizacije, ki prostovoljsko delo organizirajo in usmerjajo proces prostovoljstva, ter usposobljeni mentorji in koordinatorji prostovoljstva. Iz podatkov analize socialnovarstvenih programov za leto 2015 je razvidno, da so samo na področju programov socialnega varstva prostovoljci predstavljali 81,6 % vseh izvajalcev programov.15 V ta namen bo Vlada RS spodbujala usposabljanja, namenjena razvoju mentorstva prostovoljcem 14 Zrcalo prostovoljstva in vloga države pri njegovem razvoju, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, avgust 2015. 15 Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, Poročilo o izvajanju programov v letu 2014, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, maj 2015. 11 na vseh posameznih področjih (priprava programov in izvedba usposabljanj za mentorje), in v javne razpise kot upravičene stroške vključevala stroške dela usposobljenih mentorjev oziroma koordinatorjev prostovoljstva. Spodbujanje zaposlovanja mentorjev in koordinatorjev prostovoljcem na posameznih vsebinskih področjih in različnih geografskih območjih bo prispevalo h kreiranju novih programov v skupnosti in kakovostnejšemu upravljanju prostovoljcev. Cilja novih vsebinskih programov prostovoljstva bosta tudi aktiviranje brezposelnih in socialna aktivacija delovno neaktivnih ter ranljivih posameznikov. RAZVOJ KAKOVOSTNEGA PROSTOVOLJSTVA V VSEH SEGMENTIH DRUŽBE PREDNOSTI SLABOSTI - obstoječi in noveliran Zakon o prostovoljstvu - šibka kadrovska podpora za izvedbo - vsakoletna podelitev državnih nagrad in priznanj posameznih ukrepov po pristojnih ministrstvih za prostovoljstvo in pomanjkanje prepoznavanja pomena in - možnost povračila stroškov prostovoljcem vloge prostovoljstva - Ministrstvo za javno upravo podpira mrežo - ni zadostnih spodbud za vpis prostovoljskih prostovoljskih organizacij, ki nudi servisno organizacij v vpisnik in poročanje o podporo organizacijam na terenu in ima tudi opravljenih prostovoljskih urah NOTRANJI DEJAVNIKI zagovorniško vlogo - ni zadostnih spodbud za mentorstvo, koordinacijo in nove oblike prostovoljstva - prostovoljstvo ni ustrezno umeščeno v sistem vzgoje in izobraževanja - nezadostna podpora strokovnosti v prostovoljskih organizacijah PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - dolga tradicija in ugled prostovoljstva v Sloveniji - izkoriščanje prostovoljstva ter solidarnost med ljudmi - pomanjkanje zavedanja o potrebnosti - rast števila aktivnih upokojencev in aktivacija merjenja socialnih učinkov prostovoljstva brezposelnih ter interes mladih za aktivno - zahteve po dodatni birokratizaciji participacijo in pridobivanje kompetenc (socialna aktivacija) - potreba po medgeneracijskem in čezsektorskem povezovanju in sodelovanju za reševanje ZUNANJI DEJAVNIKI družbenih izzivov - že vzpostavljena metodologija ILO za zajemanje neformalnega dela v BDP - stabilno delovanje podporne strukture za razvoj prostovoljstva na nacionalni ravni 12 3 Program ukrepov NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA 1 Vzpostaviti 1.1 Urejen statusno Zakon o zavodih – priprava − analiza stanja Nosilec: MJU Izvedena analiza in 1 2019 / spodbudno pravni okvir sistemskih rešitev za pripravljen Sodelujoči: pristojna podporno okolje statusno ureditev položaja − priprava predlog rešitev ministrstva in NVO za delovanje in zasebnih zavodov, ki vodijo variantnih rešitev razvoj nevladnih (točka 2.1 strategije) k posodobitvi ureditve organizacij (NVO) položaja in delovanja zasebnih zavodov kot (točki 2.1 in 2.2 nepridobitnih pravnih oseb, strategije) zagotovitvi večje avtonomije njihovega upravljanja in uvedbi dosledne prepovedi izplačil morebitnega dobička Priprava sprememb in − priprava predloga Nosilec: MZ Sprejeta novela 1 2019 / dopolnitev Zakona o sprememb in Sodelujoči: MDDSZ in humanitarnih organizacijah dopolnitev MJU – razširitev nabora zakona z upravičencev do pridobitve namenom enake statusa (sprememba 2. obravnave in člena ZHO) posledično razširitve kroga upravičencev do sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter sprejem zakona 13 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA

1.2 Urejen Javni razpis za zagotovitev − priprava in Nosilec: MJU Javni razpis 1 2019– Kohezijska infrastrukturni stabilnega, učinkovitega in izvedba ciljnega 2022 sredstva Sodelujoči: SVRK in okvir na regionalni trajnega delovanja javnega razpisa za pristojna ministrstva in nacionalni ravni podpornih organizacij NVO delujoče ter NVO ter vsebinskih in prostovoljskih organizacij učinkovite področjih – zagotoviti financiranje podporne podpornih struktur oziroma strukture na (točka 2.1 strategije) aktivnosti zagovorništva, regionalni in usposabljanja, povezovanja, nacionalni ravni sodelovanja in združevanja ter po vsebinskih NVO z namenom reševanja področjih lokalnih potreb in informiranja ter so namenjene razvoju NVO, zagotavljanju trajnosti delovanja NVO, razvoju in promociji prostovoljstva ter sodelovanju NVO z drugimi sektorji

1.3 Kontinuirana Vzpostavitev sistema − izvedba skupne Nosilec: MJU, MZ, Št. analiz razvoja 1 na 2019– / seznanjenost s spremljanja razvoja NVO in analize MDDSZ NVO in leto 2023 kazalci razvoja in prostovoljstva – analiza spremljanja prostovoljstva Sodelujoči: pristojna učinkovitostjo obstoječega stanja in razvoja NVO in ministrstva, Inštitut NVO in spremljanje razvoja NVO po prostovoljstva RS za socialno prostovoljstva določenih parametrih Št. skupnih letnih 1 na / varstvo in NVO presečno in po ministrstvih − priprava skupnih poročil o leto 2018– (poglavje 2.2 in 2.3 letnih poročil o prostovoljstvu 2023 strategije) prostovoljstvu Št. raziskav za 1 10.000,00 − izvedba raziskave področje PP 7075 glede obsega in zdravstvenega 2018 vrst varstva prostovoljskega dela na področju 14 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA zdravstvenega Št. raziskav za 2 / varstva področje socialnega varstva 2019 − izvedba raziskave glede obsega in vrst prostovoljskega dela na področju socialnega varstva 2 Vzpostaviti 2.1 Urejen finančni Ustanovitev proračunskega − vzpostavitev Nosilec: MJU Vzpostavljen 1 2019 PP 153395 dolgoročno okvir sklada za razvoj NVO in proračunskega proračunski sklad (pribl. Sodelujoči: pristojna financiranje prostovoljstva – sredstva se sklada 4,8 mio.) ministrstva, Svet nevladnih (točke 2.1, 2.2 in 2.3 bodo letno zagotavljala iz Program porabe 1 2019 Vlade RS za organizacij strategije) ostanka dohodnine (0,5); − priprava in sredstev spodbujanje razvoja sredstva upravlja MJU in jih izvedba javnih prostovoljstva, dodeljuje na podlagi javnih razpisov Št. javnih razpisov 4 2019– prostovoljskih in razpisov; o porabi sredstev 2023 PP 153395 nevladnih organizacij odloča MJU, v skladu s prioritetami, ki jih določi MJU v sodelovanju z NVO in ministrstvi Podporni ukrepi za − promocija ciljno Nosilec: MJU Št. usposabljanj za 1/1 na 2018– / zagotovitev ciljnega, usmerjenih javnih lokalno in leto 2023 Sodelujoči: pristojna učinkovitega in razpisov na nacionalno raven ministrstva preglednega financiranja nacionalni in NVO na nacionalni ravni in regionalni/lokalni promocija na lokalni ravni – ravni in monitoring in promocija usposabljanja za ciljno naravnanih javnih razpisovalce Nosilec: pristojna Delež javnih 70 % / razpisov na nacionalni in ministrstva razpisov, ki 2023 lokalni ravni, spodbujanje − izvajanje ciljno zasledujejo ciljno, povezovanja in sodelovanja usmerjenih javnih učinkovito in NVO, usposabljanja za razpisov pregledno 15 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA razpisovalce, evalviranje financiranje javnih razpisov, spodbude statusu v javnem interesu, Nosilec: pristojna Delež evalviranih 50 % / umeščanje financiranja ministrstva javnih razpisov 2023 koordinatorjev in mentorjev − monitoring in prostovoljcev, spremljanje evalvacije ukrepov vezanih na NVO na (upoštevanje ravni Evropske unije ZProst, ZNVO in oblikovanih priporočil za izvajanje javnih razpisov – Priročnik) 3 Okrepiti vlogo 3.1 Okrepljeno Izvajanje in promocija − izvedba Nosilec: MJU Št. usposabljanj na 1 na 2018– / NVO pri sodelovanje z NVO določil Resolucije o programov nacionalni ravni leto 2023 Sodelujoči: pristojna načrtovanju in pri načrtovanju normativni dejavnosti, ki usposabljanj ministrstva in NVO izvajanju javnih javnih politik in zadevajo vključevanje javnih politik na lokalni predpisov javnosti v oblikovanje uslužbencev in Št. usposabljanj na 1 na / in nacionalni predpisov na vseh ravneh nevladnih/prosto regionalni/lokalni leto 2019– ravni odločanja – dopolnitev voljskih ravni 2023 Poslovnika o delu Vlade RS organizacij za (poglavji 2.1 in 2.2 na način, da se povečajo učinkovito strategije) odgovornost pripravljavcev sodelovanje, z predpisov, spremljanje namenom kršitev resolucije in izvajanje uveljavljanja programov usposabljanj na participacije temo vključevanja javnosti (vključno s promocijo uporabe mehanizma e- demokracija in drugih podpornih orodij posvetovalnih procesov (v 16 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA nevladnih in prostovoljskih organizacijah) Spodbujanje sodelovanja − priprava in Nosilec: MJU Št. izvedenih 1 2018– / NVO v Slovenski digitalni izvedba projektov 2023 Sodelujoči: NVO koaliciji organizacijskih, vsebinskih in promocijskih aktivnosti NVO v okviru koalicije

3.2 Okrepljena vloga Promocija krepitve vloge − promocija Nosilec: MJU Št. usposabljanj 1 na 2018– / NVO znotraj javnih NVO pri načrtovanju in krepitve vloge leto 2023 Sodelujoči: pristojna politik in razvojnih pripravi strateških in NVO v ministrstva načrtov razvojnih dokumentov relevantnih Delež relevantnih 100 % / strateških in javnih politik, kjer 2023 razvojnih se je promovirala dokumentih krepitev vloge Republike NVO Slovenije Pregled nad stanjem in nad − izvedba Nosilec: pristojna Delež ministrstev, 30 % 2018– / področji, kjer je področnih analiz ministrstva (MK, MZ, ki so naredila 2023 možen/potreben prenos za prenos storitev MDDSZ, MOP, analizo storitev in opredelitev in opredelitev MKGP, MGRT, 17 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA pogojev pogojev MORS, MZI)

3.3 Sprejeti ukrepi za Vzpostavitev in uveljavitev − priprava in Nosilec: MJU Št. javnih razpisov 3 2018– Sredstva na povečanje števila podpornega mehanizma za izvedba javnih 2023 letni ravni, trajnih zaposlitev v zaposlovanje strokovnega razpisov za zagotovljena NVO kadra v NVO – plačano delo zaposlovanja v okviru v NVO in dodatno strokovnega PP 153395 usposabljanje NVO in kadra, ki ponuja (za leto 2018 zaposlenega s ciljem plačano delo v 2 mio.) njihovega prehoda v trajno nevladnih zaposlitev organizacijah in dodatno usposabljanje s ciljem njihovega prehoda v trajno zaposlitev in krepitev razvoja nevladnih organizacij 4 Okrepiti 4.1 Vzpostavljena Spodbujanje sodelovanja in − priprava Nosilec: MJU Št. partnerskih 3 2019– / sodelovanje NVO aktivna partnerstva povezovanja sektorjev – partnerskih programov 2023 Sodelujoči: MGRT, in gospodarstva med NVO, priprava partnerskih programov in SVRK, druga ter čezsektorska gospodarstvom in programov, promocija njihova promocija pristojna ministrstva partnerstva javno upravo partnerstev v javni upravi in v javni upravi in in NVO (gospodarstvo, gospodarstvu, ki jo izvajajo gospodarstvu Št. javnih razpisov, 5 / NVO, javna podporne strukture NVO, ki med cilje 2018– uprava) vključevanje čezsektorskih − vključevanje vključujejo 2023 partnerstev med cilje javnih čezsektorskih čezsektorska (poglavje 2.1 razpisov partnerstev med partnerstva strategije) cilje javnih razpisov, kjer to prinaša dodano 18 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA vrednost partnerstva 5 Spodbujati 5.1 Sprejeti ukrepi, ki Spodbujanje preglednosti, − priprava in Nosilec: MJU Št. usposabljanj 1 na 2018– Sredstva na preglednost, bodo zagotovili integritete in odgovornosti v izvedba leto 2023 letni ravni, Sodelujoči: pristojna integriteto in večjo preglednost, NVO izobraževanj in zagotovljena ministrstva in NVO odgovornost integriteto in usposabljanj v okviru PP NVO odgovornost v NVO 153395 (poglavje 2.1 strategije) 19 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA 6 Spodbujati 6.1 Povečana Vzpostavitev mehanizmov − spodbujanje Nosilec: MJU, Št. usposabljanj 2 na 2018– Sredstva na solidarnost in prepoznavnost za večjo prepoznavnost prostovoljstva MDDSZ in MZ /predstavitev leto 2023 letni ravni, kakovostno organiziranega organiziranega preko javnih dobrih praks na zagotovljena Sodelujoči: pristojna prostovoljstvo prostovoljstva prostovoljstva po razpisov nacionalni/lokalni v okviru PP ministrstva, Urad ter razvoj posameznih področjih v ravni 153395 Vlade RS za različnih oblik NVO in javnih zavodih − priprava in komuniciranje, prostovoljstva (organizacijah s izvedba Št. vključenih 10.000 20.000,00 Zavod za šolstvo, na lokalni, prostovoljskim programom) izobraževanj in prostovoljcev v prostov 2018– PP 170083 Socialna zbornica nacionalni in – priprava in izvedba usposabljanj z socialnovarstvene oljcev 2020 20.000,00 Slovenije, NVO mednarodni usposabljanj ter dogodkov, namenom programe (2016: do leta PP 170082 ravni ki vključujejo promocijo promocije 7823) 2020 organiziranega solidarnosti in (poglavje 2.3 prostovoljstva in organiziranega Št. vključenih 600 50.000,00 strategije) mentorstva, in različnih prostovoljstva prostovoljcev v prostov letno oblik prostovoljstva programe v oljcev 2018– PP 4071 − promocija podporo družinam do leta 2020 solidarnosti in (2016: 375) 2020 predstavitve primerov dobrih Št. vključenih 1000 100.000,00 praks prostovoljcev v prostov letno vključevanja programe oljcev PP 7083 prostovoljstva na varovanja in do leta 2018– različnih krepitve zdravja 2020 2020 področjih na nacionalni in Št. bolnišnic, ki 20 5.000,00 regionalni/lokalni imajo sprejet letno /mednarodni prostovoljski PP 7083 ravni program 2018– 2020 Spodbujanje in promocija − aktivnosti za Nosilec: MJU Št. predstavljenih 3 na 2018– / vpisa v vpisnik povečanje števila dobrih praks leto 2023 Sodelujoči: pristojna prostovoljskih organizacij in prostovoljskih ministrstva in NVO organizacij s prostovoljskim organizacij in 20 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA programom – z namenom organizacij s Povečan delež 300 % / pridobitve podatkov o prostovoljskim prostovoljskih 2023 dejanskem obsegu izvajanja programom organizacij in prostovoljstva − povečanje števila organizacij s evidentiranih prostovoljskim prostovoljcev in programom v opravljenih vpisniku prostovoljskih ur

6.2 Sprejeti ukrepi za Javni razpisi za spodbujanje − priprava in Nosilec: MJU Št. javnih razpisov 2 2019– Sredstva na razvoj različnih različnih oblik prostovoljstva izvedba ciljnega 2023 letni ravni, Sodelujoči: pristojna oblik (korporativno, e- javnega razpisa za zagotovljena ministrstva, Uprava prostovoljstva prostovoljstvo, družinsko razvoj raznolikih v okviru PP Repubčlike Slovenije prostovoljstvo ipd.) oblik 153395 za izvrševanje prostovoljstva kazenskih sankcij

6.3 Sprejeti ukrepi za Spodbujanje mentorstva − sofinanciranje Nosilec: pristojna Št. zaposlenih 20 na 2018– Sredstva na kakovostno delo prostovoljcev na vseh zaposlovanja ministrstva (MJU, mentorjev in leto 2023 letni ravni, mentorjev posameznih področjih mentorjev in MDDSZ, MIZŠ, MK, koordinatorjev zagotovljena prostovoljcev na koordinatorjev MZ, MO, MOP, prostovoljstva v okviru PP vseh področjih prostovoljstva za MZZ, MP, MZ, 153395 izvajanje MKGP, MNZ, kakovostnih MGRT, MZI) programov prostovoljstva Sodelujoči: Zavod za šolstvo, Inštitut Delež ministrstev, 40 % 3.000,00 za − izvedba za socialno varstvo, ki izvajajo 2023 leto 2018 usposabljanj in Centri za socialno oziroma PP 7083 letnih strokovnih delo, Uprava RS za omogočajo posvetov za izvrševanje usposabljanja za mentorje kazenskih sankcij, mentorje prostovoljcem NVO prostovoljcem − izdelava kriterijev 2 / za vrednotenje Št. izdelanih 2019 dela mentorjev in kriterijev 21 NAČRTOVANI CILJI PRIČAKOVANI UKREPI AKTIVNOSTI NOSILEC/SODELUJOČI MERILA ZA CILJNA ROK POTREBNA REZULTATI OCENJEVANJE VREDNOST FINANČNA SREDSTVA koordinatorjev prostovoljcem v organizacijah s prostovoljskim programom

6.4 Sprejeti ukrepi za Spodbujanje sodelovanja − promocija in Nosilec: pristojna Št. predstavljenih 2 na 2018– / spodbujanje med prostovoljskimi predstavitev ministrstva (MIZŠ, dobrih praks leto 2023 partnerstev med organizacijami in javnimi dobrih praks MZ, MDDSZ) prostovoljskimi zavodi za zagotavljanje Sodelujoči: vzgojno- organizacijami in optimalnih storitev − izdelava Št. pripravljenih in 1 / izobraževalne organizacijami s uporabnikom priporočila za posredovanih 2019 ustanove, bolnice, prostovoljskim organiziranje priporočil Šola za ravnatelje, programom kakovostnega Zavod RS za šolstvo, prostovoljstva v Centri za socialno vzgojno- delo, NVO izobraževalnih ustanovah

6.5 Beleženje s Vzpostavitev modela s − oblikovanje Nosilec: MIZŠ Vzpostavljen 1 2019 / prostovoljstvom prostovoljstvom modela model Sodelujoči: MDDSZ, pridobljenih pridobljenih kompetenc kompetenc MJU, druga pristojna kompetenc prostovoljcev ministrstva, Zavod RS Št. predstavitev 3 2019 / za šolstvo, Zavod RS − predstavitev za zaposlovanje, modela Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije in NVO 22 DOKUMENTI IN ŠTUDIJE Domači: - Strategija Vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, Vlada RS, oktober 2003, - Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov, zavodov) v obdobju 2010–2015, A. Črnak Meglič, julij 2016. - Civilna družba v Sloveniji, T. Rakar, T. Deželan, S. Š. Vrbica, Z. Kolarič, A. Črnak Meglič, M. Nagode, avgust 2011. - Nacionalni sistem integritete v Sloveniji, Ocena in analiza, Društvo Integriteta – Društvo za etičnost javnega delovanja, februar 2012. - Skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2016, Ministrstvo za javno upravo, junij 2017. - Spremljanje izvajanja programov socialnega varstva, Poročilo o izvajanju programov v letu 2014, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, maj 2015. - Zrcalo prostovoljstva in vloga države pri njegovem razvoju, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, avgust 2015. - Javna uprava 2020, Strategija razvoja javne uprave 2015–2020, Ljubljana 29. 4. 2015. - Računsko sodišče Republike Slovenije, Pravilnost poslovanja občin v delu, ki se nanaša na dodeljevanje tekočih transferjev, november 2015. - NVO sektor: DEJSTVA IN ŠTEVILKE: http://www.cnvos.si/article?path=/podrocja_dela/zagovornistvo/nvo_sektor:_dejstva_in_stevilke. - Informacija o poslovanju nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava v Republiki Sloveniji v letu 2015: http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Informacije/Nepridobitne_organizacije. - Informacija o poslovanju društev v Republiki Sloveniji v letu 2016: https://www.ajpes.si/Letna_porocila/Informacije/Drustva. - Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020: http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/DID/Informacijska_druzba/DSI_2020.pdf. Tuji: - Global Civil Society and Volunteering, L. M. Salamon, S. W. Sokolovski, M. A. Haddock, H. S. Tice, Project, Johns Hopkins University, March 2013. - Commission Discussion Paper – »The Commission and Non-Governmental Organizations: Building a Stronger Partnership« (COM/2000/11 final). - Fundamental principles on the Status of Non-Governmental Organisations in Europe, Council of Europe, July 2002. - European Policy Brief: Third Sector Impact, The Third Sector Impact project 2014–2019, January 2016. - Five Trends Shaping the NGO Sector: http://www.triplepundit.com/2011/09/ngo-trends-business- strategy/#. 23