Guidelines for sustainable hydropower use of the Danube basin

1.1 Osnovne informacije 9

1.2 Pooblastilo 9

1.3 Postopek oblikovanja 9

1.4 Splošni cilj in področje uporabe 10

1.5 Ciljne javnosti 10 2. Splošni okvir 11

2.1 Politični okvir 11

2.2 Koristi in vplivi vodne energije 16

2.3 Morebitno navzkrižje interesov in pristopi k reševanju 19 3. Smernice za trajnostno hidroenergtesko rabo 23

3.1 Splošna načela in premisleki 24

3.2 Tehnična nadgradnja obstoječih hidroelektrarn in ekološki sanacijski ukrepi 27

3.3 Strateško načrtovanje razvoja novih hidroelektrarn 27

3.4 Omilitveni ukrepi za vodno energijo 33 4. Administrativna pomoČ in predlogi za nadaljnje spremljanje 37 5. Seznam virov in gradiv 38 Avtorji Vodilne države in sekretariat Mednarodne komisije za varstvo reke Donave (sekretariat ICPDR) Avstrija Karl Schwaiger, Jakob Schrittwieser, Veronika Koller-Kreimel, Edith Hödl-Kreuzbauer Romunija Ovidiu Gabor, Graziella Jula Slovenija Aleš Bizjak, Petra Repnik Mah, Nataša Smolar Žvanut Sekretariat ICPRD Raimund Mair Smernice za trajnostno hidroenergetsko rabe povodja Donave so pripravili eksperti v imenu vodilnih držav Avstrije, Slovenije in Romunije v sodelovanju s Tajništvom ICPDR in strokovnjaki iz ostalih podonavskih držav in zainteresiranih strani. 4 Zahvala V postopku so sodelovali in prispevali povratne informacije, mnenja in zamisli strokovnjaki podonavskih držav, predstavniki Tajništva ICPDR in zainteresiranih strani: Podonavske Države Avstrija Karl Schwaiger, Jakob Schrittwieser, Veronika Koller-Kreimel, Gisela Ofenböck, Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda Republike Avstrije Andreas Haider, Wolfgang Hofstetter, Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, družino in mladino Edith Hödl-Kreuzbauer, Avstrijska agencija za okolje Bosna in Hercegovina Biljana Rajić, Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Naida And-elić in Nedžad Vilić, Agencija za razvodje reke Save Velinka Topalović, Vodna agencija za področje Save, Republika Srpska Nenad Djukić in Vera Kanlić, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in upravljanje voda Republika Srpska, BiH Petar Jotanović, Ministrstvo za industrijo, energetiko in rudarjenje, Republika Srpska Bolgarija Veselka Pavlova, Boryana Dobreva, Direktorat za po Donave Češka republika Doubravka Nedvedova, Ministrstvo za okolje Hrvaška Alan Cibilić, Hrvaške vode Madžarska Péter Kovács, Ministrstvo za razvoj podeželja Moldavija Dumitru Drumea, Inštitut za ekologijo in geografijo Nemčija Martin Popp, Bavarska okoljska agencija Birgit Wolf, Bavarsko državno ministrstvo za okolje in javno zdravje. Knut Beyer, nemško Zvezno ministrstvo za okolje, ohranjanje narave in jedrsko varnost. Romunija Ovidiu Gabor, Graziella Jula, državni upravni organ Romunske vode Republika Srbija Dragana Milovanović, Merita Borota, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in upravljanje voda Jelena Simović, Tanja Stojanović, Ministrstvo za energetiko, razvoj in varovanje okolja Marina Babić-Mladenović, Miodrag Milovanović, Inštitut Jaroslav Černi Slovaška republika Peter Spal, Raziskovalni Inštitut za gospodarjenja z vodami Slovenija Aleš Bizjak, Petra Repnik Mah, Nataša Smolar Žvanut, Inštitut za vode Republike Slovenije Ukrajina Eduard Osiysky Evropska komisija Generalni direktorat za okolje Lourdes Alvarellos, Marta-Cristina Moren-Abat, Enota za zaščito vodnih virov Generalni direktorat za energetiko Oyvind Vessia, Enota za obnovljive vire in politiko zajemanja in shranjevanja ogljika Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR) ICPDR Raimund Mair, Philip Weller Deležniki in nevladne organizacije Združenje avstrijskih podjetij za električno energijo Dieter Kreikenbaum Donavski okoljski forum Gerhard Nagl Sekretariat energetske skupnosti Gabriela Cretu Evropska organizacija malih hidroelektrarn Martina Prechtl-Grundnig, Thomas Buchsbaum Združenje evropskih ribičev muharjev Helmut Belanyecz Mednarodno združenje za donavske raziskave (IAD) Jürg Bloesch Mednarodno združenje hidroelektrarn (IHA) Simon Howard VGB Powertech, (Verbund Hydropower AG) Otto Pirker Svetovni sklad za naravo (WWF) Irene Lucius, Christoph Walder, Diana Popa 5 Pregled in ključna priporočila Zahteva po povečani proizvodnji in rabi energije iz obnovljivih virov Smernice za trajnostno hidroenergetsko rabe povodja Donave so bile v skladu s cilji Direktive EU o energiji iz obnovljivih virov pomeni pomemben izdelane v okviru širokega načrtovalskega procesa, v katerem so korak pri uresničevanju potrebe po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov sodelovali predstavniki organov (energija in okolje), sektorja za vodno in pri spodbujanju varnosti preskrbe z energijo, pri tem pa tudi pomembno energijo, NVO in znanstveniki. Smernice so namenjene predvsem javnim gibalo razvoja proizvodnje električne energije iz vodnih virov v državah organom in institucijam, pristojnim za načrtovanje vodne energije, povodja Donave. Hkrati so podonavske države zavezane k izvajanju pomembne pa so tudi za morebitne vlagatelje v sektor vodne energije, zakonodaje, povezane z vodo, naravo in drugimi okoljskimi temami, pri NVO in preostalo zainteresirano javnost. čemer je Direktiva 2000/60/ES (Direktiva EU o vodah) ključna za vodno politiko v povodju Donave, saj določa okoljske cilje v ravnovesju z Smernice so priporočila in niso pravno zavezujoče. V okviru nadaljnjega gospodarskimi interesi. Dodatne informacije o teh vprašanjih so dostopne izvajanja priporočamo, da poteka na državni ravni, spremlja pa ga v podrobnem dokumentu “Poročilo o oceni stanja proizvodnje električne nadaljnja izmenjava izkušenj v zvezi z upravnimi postopki in tehničnimi energije iz vodnih virov v povodju Donave”*. določbami. Ker se ministri podonavskih držav zavedajo, da hidroelektrarne ponujajo V nadaljevanju smo iz vsebine smernic izluščili strnjeni sklop ključnih dodatno možnost zmanjšanja toplogrednih plinov, hkrati pa priznavajo priporočil, ki so bistvena pri zagotavljanju trajnostne rabe vodne tudi škodljive učinke na vodne in obvodne ekosisteme, so leta 2010 energije. Strukturirana so glede na različna poglavja dokumenta, kjer zaprosili za izdelavo smernic za vključevanje okoljskih vidikov v uporabo je mogoče najti več podrobnih informacij. vodne energije, da bi zagotovili uravnotežen in celostni razvoj, pri čemer so že od začetka reševali morebitno navzkrižje interesov. * www.icpdr.org 6 Splošne smernice za trajnostni razvoj vodne energije 1 Pri razvoju vodne energije je treba spoštovati načela trajnosti, pri tem pa uravnoteženo upoštevati okoljske, družbene in gospodarske dejavnike. 2 Proizvodnja energije iz obnovljivih virov, kot je vodna energija, naj bo del celostnega pristopa energetskih politik (državni energetski načrt vključno z akcijskimi načrti za energijo iz obnovljivih virov). Neizkoriščeni potencial energije iz obnovljivih virov, varčevanje z energijo in povečana energetska učinkovitost so pomembni dejavniki, ki bi jih bilo treba pri tem pristopu upoštevati. 3 Da bi zagotovili trajnostni razvoj vodne energije in uravnoteženo upoštevali različne javne interese, je treba izdelati državne ali regionalne* strategije rabe vodne energije na podlagi teh smernic, ki veljajo za celotno porečje ali povodje. V strategijah je treba upoštevati večnamensko rabo infrastrukture vodne energije (npr. preprečevanje poplav, oskrba z vodo itd.) in (tudi kumulativne) vplive na okolje. 4 Javne interese na državni ali regionalni ravni je treba pretehtati na pregleden, strukturiran in ponovljiv način, ki temelji na merilih in ustreznih informacijah, vključno s sodelovanjem javnosti v zgodnji fazi procesa odločanja. 5 Proizvodnja energije iz obnovljivih virov ne velja za prevladujoči javni interes glede na druge javne interese. Hidroenergetski projekt ni v prevladujočem javnem interesu le zato, ker bo proizvajal energijo iz obnovljivih virov. Vsak primer je treba oceniti vsebinsko glede na zakonodajo posamezne države. 6 Vloga državljanov in skupin državljanov, zainteresiranih strani in nevladnih organizacij, na katerih interese vpliva določen hidroenergetski projekt, je bistvenega pomena za optimizacijo procesov načrtovanja in krepitev skupnega razumevanja in sprejemanja pri praktičnem izvajanju novih hidroenergetskih projektov. 7 Pri razvoju hidroelektrarn je treba upoštevati učinke podnebnih sprememb na vodne ekosisteme in vodne vire (napr. odpornost rečnih habitatov, količina toka, spremembe toka glede na letni čas itd.). Tehnična nadgradnja obstoječih hidroelektrarn in ekološka obnova 8 Treba je spodbujati tehnično nadgradnjo obstoječih hidroelektrarn za povečano proizvodnjo energije. Tovrstne izboljšave so okolju najprijaznejši ukrepi v zvezi z okoljskimi cilji Direktive EU o vodah. 9 Tehnična nadgradnja obstoječih hidroelektrarn mora biti povezana z ekološkimi merili za varovanje in izboljševanje stanja voda. Treba jo je spodbujati, in finančno podpirati s spodbudami ali ekološkimi oznakami državnih energetskih strategij in instrumentov. 10 Tehnična nadgradnja in ekološka obnova obstoječih hidroelektrarn sta najboljša kombinacija za proizvodnjo elektrike in hkratno izboljšanje okoljskih razmer. * Regionalna raven v okviru tega dokumenta je opredeljena kot raven vodenja pod državno ravnjo. 7 Strateški pristop k načrtovanju razvoja novih hidroelektrarn 11 Strateški pristop k načrtovanju, povezan z akcijskim načrtom za energijo iz obnovljivih virov in načrtom upravljanja voda, priporočamo za razvoj novih hidroelektrarn; temelji naj na dvostopenjski oceni vključno s seznami priporočenih meril, državno ali regionalno oceno in nato oceno konkretnega projekta. Ta pristop je v skladu z načelom preprečevanja in previdnosti, pa tudi z načelom “onesnaževalec plača”. 12 V prvem koraku so opredeljeni odseki rek, kjer je razvijanje hidroelektrarn prepovedano po državni ali regionalni zakonodaji ali sporazumih (območja izvzete rabe). V drugem koraku so ocenjeni vsi preostali odseki z uporabo ocenjevalne matrike in klasifikacijske sheme (sliki 14 in 15). 13 Državna ali regionalna ocena je pripomoček za upravne organe pri umeščanju novih hidroelektrarn na območja, kjer se pričakujejo najmanjši vplivi na okolje. To lahko dosežemo z vključevanjem zahtev za proizvodnjo vodne energije in ekosistemskih zahtev, pa tudi s podporo odločanju z jasnimi in preglednimi merili, vključno z vidiki gospodarjenja z energijo, pa tudi okoljskimi in krajinskimi vidiki. Po potrebi je treba upoštevati vidike, ki se nanašajo na celotno povodje Donave, ali čezmejne vidike. 14 Državna ali regionalna ocena je koristna in prinaša korist tako okolju kot vodnemu sektorju, pa tudi sektorju vodne energije, saj je postopek odločanja zaradi nje bolj predvidljiv, podeljevanje verjetnih dovoljenj za nove projekte pa bolj transparentno. 15 Čeprav je ocena na državni ali regionalni ravni bolj splošna, saj razvršča primernost rečnih odsekov za morebitno rabo za vodno energijo, pa ocena konkretnega projekta prinaša podrobnejšo in temeljitejšo oceno koristi in učinkov konkretnega projekta z namenom ocenjevanja, ali je projekt ustrezno prilagojen za določeno lokacijo. Ocena na projektni ravni se izvede v odgovor na prijavo za izdajo dovoljenja za novo hidroelektrarno, zato je posebej odvisna od zasnove konkretnega projekta. 16 Ustrezno je treba upoštevati veljavne in nove politike, zlasti izvajanje zakonodaje EU in donavske strategije EU. 17 Za čim bolj trajnostno podporo vodni energiji morajo spodbujevalne sheme upoštevati rezultate pristopa strateškega načrtovanja in ustrezne omilitvene ukrepe. 8 Zmanjševanje negativnih vplivov izkoriščanja vodne energije 18 Uvesti je treba omilitvene ukrepe, da kar najbolj zmanjšamo negativne vplive hidroelektrarn na vodne ekosisteme. Če je tako predvideno z nacionalno zakonodajo, se lahko izgube pri proizvodnji električne energije iz obstoječih HE zaradi izvajanja omilitvenih ukrepov izravnajo. 19 Omogočanje selitev rib rib in zagotavljanje ekološkega pretoka sta prednostna ukrepa za ohranjanje in izboljševanje ekološkega stanja voda. 20 Drugi omilitveni ukrepi, kot so izboljšanje ravnanja s plavinami, kar največje zmanjšanje negativnih učinkov umetnega nihanja vodne gladine, ohranjanje stanja podzemne vode ali ustvarjanje tipsko značilnih habitatov in obrežnih pasov, so pomembni za vodne in obvodne ekosisteme in mokrišča, neposredno odvisna od vodnih ekosistemov, zato jih je treba obravnavati pri projektiranju in upoštevati najbolj stroškovno učinkovite ukrepe in zanesljivo oskrbo z električno energijo. 9 1. Uvod

1.1 Osnovne informacije 1.2 Pooblastilo Povečana proizvodnja in raba energije iz obnovljivih virov skupaj Ker so priznali izziv trajnostnega razvoja vodne energije v okviru s prihrankom energije in povečano energetsko učinkovitostjo obstoječega pravnega in političnega okvira, so Mednarodno pomembno prispevata k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov komisijo za zaščito reke Donave (ICPDR)3 v Donavski deklaraciji v skladu z mednarodnimi sporazumi o varstvu podnebja. Razvoj (2010) pozvali4, “naj v tesnem sodelovanju s sektorjem vodne energije dodatne energije iz obnovljivih virov v skladu z izvajanjem in vsemi ustreznimi deležniki organizirajo široko razpravo s ciljem oblikovanja Direktive EU o obnovljivi energiji pomeni pomembno gibalo 1 smernic o vključevanju okoljskih vidikov v uporabo obstoječih hidro- razvoja proizvodnje električne energije iz vodnih virov v državah elektrarn, vključno z morebitnim povečanjem njihove učinkovitosti, pa tudi povodja Donave. Hkrati pa so podonavske države zavezane o načrtovanju in gradnji novih hidroelektrarn”. To dejavnost podpira izvajati zakonodajo, ki ureja vodo, naravo in druga okoljska tudi Akcijski načrt za donavsko strategijo EU v okviru področja. Zlasti Direktiva EU o vodah ima vodilno vlogo na 2 prednostnega področja 2 “Spodbujanje uporabe bolj trajnostne področju vodne politike v povodju Donave, saj določa okoljske energije”, vključno z ukrepom “razvoj in vzpostavitev cilje v ravnovesju z gospodarskimi interesi. mehanizmov predhodnega načrtovanja za dodelitev primernih območij za nove projekte na področju vodne energije”5. Številni novi infrastrukturni projekti, vključno z razvojem hidroelektrarn, so v različnih fazah načrtovanja in priprave 1.3 Postopek oblikovanja v celotnem povodju Donave. Ti projekti obremenjujejo Smernice za trajnostno hidroenergetsko rabo povodja Donave vode in lahko poslabšajo njihovo stanje, hkrati pa so koristni so bila v skladu z zahtevami iz pooblastila izdelana v okviru z družbenoekonomskega vidika in glede blaženja podnebnih širokega procesa sodelovanja, pri katerem so sodelovali sprememb. Tako je lahko zlasti pri večnamenski rabi predstavniki organov/institucij (energija in voda/okolje), sektorja hidroelektrarn, ki izpolnjujejo različne naloge za ljudi in za vodno energijo, NVO in znanstveniki. Strokovnjaki so skupnosti, vključno z omejevanjem poplav in suš ter si znanje in izkušnje izmenjali na štirih strokovnih sestankih, zagotavljanjem vodnih virov za različne porabnike vode delavnici in sklepni konferenci. s sezonsko in/ali večletno regulacijo pretoka vode. “Poročilo o oceni stanja pri proizvodnji električne energije iz Dejstvo, da je razvoj novih hidroelektrarn ena od možnosti za vodnih virov v povodju Donave”6 je bilo pripravljeno kot podlaga zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, hkrati pa ima negativne za izdelavo dokumenta, v njem pa so bili navedeni ključna učinke na vodne in obvodne ekosisteme, so podonavske države dejstva in podatki o proizvodnji električne energije v okviru priznale in uveljavile zahtevo po trajnostnem, uravnoteženem in gospodarjenja z vodami, varstva pred poplavami, biotske celostnem pristopu. raznovrstnosti in varstva narave v povodju Donave. Poročilo temelji na odgovorih, ki so jih v vprašalniku navedle podonavske države. 1) DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, o spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES 2) DIREKTIVA 2000/60/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike 3) Mednarodna komisija za zaščito reke Donave (ICPDR): www.icpdr.org 4) Donavska deklaracija, sprejeta na ministrskem zasedanju 16. februarja 2010. Na voljo na spletu: http://www.icpdr.org/main/resources/danube-declaration-0 5) Akcijski načrt SEC(2010) 1489, končni. Na voljo na spletu: http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperate/danube/documents_en.cfm#1 6) “Poročilo o oceni stanja pri proizvodnji električne energije iz vodnih virov v povodju Donave”. Na voljo na spletu: www.icpdr.org 10 Poleg tega je bila pripravljena priloga k smernicam, vključno Čeprav veljajo mednarodne zahteve po usklajevanju, pa je s študijami primerov in primeri dobre prakse, ki je ponudila izvajanje ustrezne zakonodaje v pristojnosti posameznih držav. dodatne praktične informacije in podporo za doseganje Zato so smernice priporočila in nimajo pravno zavezujočega trajnostnih rešitev za razvoj hidroelektrarn. učinka. V okviru nadaljnjega spremljanja priporočamo, da izvajanje poteka na državni ravni, spremlja pa ga nadaljnja

1.4 Splošni cilj in področje uporabe izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z upravnimi postopki Splošni cilj smernic je ustvariti skupno vizijo in razumevanje in tehničnimi določbami v državah povodja Donave. zahtev, političnega okvirja in vprašanj, ki jih je treba reševati za zagotovitev trajnostne rabe vodne energije v povodju Donave. 1.5 Ciljne javnosti Namen tega dokumenta je podpirati enotno in usklajeno Smernice so namenjene predvsem javnim organom in izvajanje ustrezne zakonodaje, zlasti Direktive EU o energiji iz institucijam, pristojnim za načrtovanje in podeljevanje pravic obnovljivih virov, Direktive EU o vodah in drugih ustreznih za pridobivanje vodne energije. Sem spadajo zlasti organi na predpisov o okolju in gospodarjenju z vodami. državni, regionalni in lokalni ravni, pristojni za energetiko, okolje in gospodarjenje z vodami. Poleg tega prinašajo Cilj smernic je, da z zagotavljanjem sorazmernega pomembne informacije tudi morebitnim vlagateljem v sektor in učinkovitejšega procesa odločanja nudijo podporo pri vodne energije, pa tudi NVO in zainteresirani javnosti. pravočasnem doseganju ciljev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, pri tem pa zagotavljajo doseganje okoljskih ciljev in ciljev gospodarjenja z vodami. 11 2. Splošni okvir

2.1 Politični okvir Tudi vse države povodja Donave, ki niso članice EU, so V naslednjih poglavjih so navedene ustrezne osnovne informacije se s sodelovanjem v Energetski skupnosti2 zavezale k izvajanju o politikah na področju energije iz obnovljivih virov, pa tudi pravnega reda Evropskih skupnosti3 na področju energije iz o gospodarjenju z vodami in o varstvu okolja. Poudarjeni so zlasti obnovljivih virov. 18. oktobra 2012 je Svet ministrov energetske zakonodajni okvir EU in ključna dejstva. skupnosti odločil, da se bo Direktiva EU o energiji iz obnovljivih virov izvajala v energetski skupnosti. S to odločbo

2.1.1 Energija iz obnovljivih virov so pogodbenice energetske skupnosti (Albanija, Bosna in Vse večji pomen energije iz obnovljivih virov lahko razložimo Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Kosovo4, Moldavija, Črna z njeno bistveno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih Gora, Srbija in Ukrajina) sprejele zavezujoči delež energije iz plinov, pa tudi razvejenostjo in izboljšano zanesljivostjo oskrbe obnovljivih virov kot del svoje splošne porabe leta 2020. z energijo in nadomeščanjem fosilnih virov, ki so končni in 1 jih lahko izčrpamo. Direktiva EU o energiji iz obnovljivih virov, Odločitev Sveta ministrov kaže tudi potrebne spremembe ki je del zakonodajnega paketa o energetiki in podnebnih člena 20 Pogodbe o ustanovitvi energetske skupnosti, pri čemer spremembah, za reševanje teh vprašanj ponuja okvir za povečanje sta s sprejemom Direktive EU o obnovljivih virih energije deleža energije iz obnovljivih virov, izboljšano oskrbo z energijo razveljavljeni direktivi 2001/77/ES in 2003/30/ES. Pogodbenice in ekonomsko spodbujanje tega sektorja. energetske skupnosti bodo morale oddati državne akcijske načrte za rabo obnovljivih virov energije do 30. junija 2013. Z Direktivo EU o energiji iz obnovljivih virov se države članice EU zavezujejo k postavitvi zavezujočih posameznih ciljev, Tako državni in regionalni postopki načrtovanja in strategije izračunanih glede na delež energije iz obnovljivih virov pri glede razvoja obnovljivih virov energije obstajajo v vseh končni bruto porabi za 2020, pri čemer upoštevajo svojo lastno podonavskih državah, vodna energija pa je eden od virov, zmogljivost proizvajanja energije iz obnovljivih virov. Države ki k temu prispevajo. lahko svobodno izberejo posebno kombinacijo obnovljivih virov energije, pri čemer je vodna energija ena od različnih možnosti. Med obnovljive vire energije spadajo vetrna energija, sončna energija (toplotna, fotonapetostna in koncentrirana fotonapetostna), vodna energija, energija plimovanja, geotermalna energija in biomasa. Državni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov (NREAP), ki jih je treba izdelati v skladu z Direktivo EU o energiji iz obnovljivih virov, vsebujejo informacije o tem, kako nameravajo države članice EU izpolniti cilje v zvezi z energijo iz obnovljivih virov za leto 2020, in o tehnološki kombinaciji, ki jo nameravajo uporabiti (glej Slika 1). 1) Evropska komisija (2011): Obnovljivi viri energije so pomembni. Na voljo na spletu: http://ec.europa.eu/energy/publications/doc/2011_renewable_difference_en.pdf 2) EEnergetska skupnost: skupnost, ki so jo ustanovile Evropska unija in nekatere tretje države za razširitev notranjega energetskega trga EU v jugovzhodno Evropo in prek njenih meja: www.energy-community.org 3) Zakonodaja, pravni akti in sodne odločbe, ki so korpus prava Evropske unije. 4) To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu in je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 ter mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. 12 Skupni nacionalni delež in cilji za leto 2020 za energijo iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije* Slika 1 AT / Avstrija SI / Slovenija RO / Romunija DE / Nemčija BG / Bolgarija SK / Slovaška republika HU / Madžarska CZ / Češka republika UA / Ukrajina BA / Bosna in Hercegovina ME / Črna gora RS / Republika Srbija HR / Hrvaška 0 5 10 15 20 25 30 35 40 delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije [%] Delež energije iz obnovljivih virov leta 2020 (cilj) Delež energije iz obnovljivih virov leta 2009 Delež energije iz obnovljivih virov leta 2005 (na voljo le za države lanice EU) Različni viri energije iz obnovljivih virov prispevajo k skupnemu v okviru energije iz obnovljivih virov se ni bistveno spremenila deležu proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Na sliki 2 je v primerjavi z drugimi viri energije iz obnovljivih virov, kot prikazan razvoj različnih virov obnovljive energije za proizvodnjo sta veter in biomasa, medtem ko se je skupna proizvodnja iz elektrike med letoma 1998 in 2008. Proizvodnja vodne energije obnovljivih virov energije povečala. * Vzeto iz Poročila o oceni stanja pri proizvodnji električne energije iz vodnih virov v povodju Donave, vključno s posodobljenimi podatki energetske skupnosti. Splošni okvir 13 Električna energija iz obnovljivih virov, EU-27, od 1998 do 2008* Slika 2 Proizvodnja Električna energija iz energije (TWH) obnovljivih virov (%) 600 18 500 17 400 16 300 15 200 14 100 13 0 12 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vodna energija (TWh, lestvica na levi) Geotermalna energija (TWh, lestvica na levi) Vetrne turbine (TWh, lestvica na levi) Biomasa (TWh, lestvica na levi) Električna energija iz obnovljivih virov energije (% porabe, lestvica na desni) Vendar pa je v večini podonavskih držav (z izjemo DE, HU V večini podonavskih držav bo vodna energija ostala relativno in MD) vodna energija najpomembnejši del skupne proizvodnje pomemben dejavnik pri deležu energije iz obnovljivih virov zaradi električne energije iz obnovljivih virov, saj je njen delež večji modernizacije in obnove, pa tudi razvoja novih hidroelektrarn. kot 45 %. V štirih državah je delež proizvodnje električne energije Slika 3 kaže, da se bo proizvodnja električne energije iz vodnih iz vodne energije v skupni proizvodnji energije iz obnovljivih virov povečala v AT, BA, DE, HU, RS, SK in SI. Vendar pa se virov celo višji od 90 % (BA, RS, RO, SI) . 1 delež vodne energije v skupni proizvodnji elektrike v podonavskih državah, ki so vključene v pregled, ne bo povečal. To kaže, da se bodo do leta 2020 drugi viri energije iz obnovljivih virov po pričakovanjih razvijali bolj dinamično kot vodna energija. * Statistika energije iz obnovljivih virov (Eurostat, 2008). Na voljo na spletu: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Renewable_ energy_statistics 1) Poročilo o oceni stanja pri proizvodnji električne energije iz vodnih virov v povodju Donave 14 Proizvodnja elektrike iz vodne energije, stanje in pričakovano stanje leta 2020, v GWh/leto (razen črpalnih hidroelektrarn)* Slika 3 37,958 AT / Avstrija 42,112 RO / Romunija DE / Nemčija RS / Republika Srbija BG / Bolgarija n.a. SK / Slovaška republika SI / Slovenija CZ / Češka republika BA / Bosna in Hercegovina HR / Hrvaška n.a. 188 HU / Madžarska HU / Madžarska 238 UA / Ukrajina UA / Ukrajina 0,155 0,2 MD / Moldavija n.a. 0 100 200 300 GWh/leto ME / Črna gora n.r. 0 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 GWh/leto Trenutno 2020 Med ustrezno zakonodajo spada tudi Direktiva EU 2012/27/EU Ker velik delež držav povodja Donave spada v skupino o energetski učinkovitosti, sprejeta 25. oktobra 2012. Ta direktiva evropskih držav z največjim deležem ogljika / BDP (kar kaže vzpostavlja skupni okvir za spodbujanje energetske učinkovitosti na najnižje stopnje energetske učinkovitosti), so možnosti za v Uniji z namenom doseči glavni cilj povečanja energetske zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z ukrepi za energetsko učinkovitosti za 20 % do leta 2020 in pripraviti vse potrebno za učinkovitost velike. nadaljnje izboljševanje energetske učinkovitosti tudi po letu 2020. * Iz Ocenjevalnega poročila o proizvodnji električne energije iz vodnih virov v povodju Donave (AT, BG, CZ, DE, HU, MD, RS, SI in SK, RO (pomembno tudi za Donavo) – podatki za celotno državo. BiH je sporočila podatke o proizvodnji za svoj del povodja Donave, medtem ko se številke pri pričakovani količini proizvodnje elektrike leta 2020 nanašajo na celotno državo. HR in UA sta sporočili samo podatke o svojem delu povodja Donave. Pri RS je v to vrednost vključeno tudi Kosovo – ozemlje, ki je z resolucijo OZN 1244 (1999) določeno kot avtonomna pokrajina Republike Srbije pod upravo ZN. V Romuniji je bilo referenčno leto hidrološko izjemno, zato je povečanje pričakovano. Splošni okvir 15

2.1.2 Upravljanje voda in varstvo okolja Dodatne informacije o stanju voda in ukrepih, ki so jih Upravljanje voda in varovanje okolja imata v podonavskih sprejele države povodja Donave, je mogoče najti v Načrtu državah dolgo tradicijo. Med drugim vključujeta določitev ciljev upravljanja povodja Donave. gospodarjenja z vodami, določbo, da se stanje voda ne sme poslabšati, zmanjšanje vplivov in/ali obnavljanje stanja voda. Ena dodatnih zahtev Direktive EU o vodah je načelo Vse to ustreza načelu onesnaževalec plača, preventivnemu in preprečevanja slabšanja, zaradi katerega je treba preprečiti previdnostnemu načelu. slabšanje stanja voda. Pri tem načelu obstajajo izjeme (Direktiva EU o vodah, 4.7 člen), ki so posebnega pomena Poleg dejstva, da bi bilo izredno težko podrobno obravnavati vse za nove spremembe fizikalnih značilnosti vodnih teles državne posebnosti glede na obstoječo zakonodajo, je zakonodaja EU (novi infrastrukturni projekti, vključno z vodno energijo). v smernicah skupni imenovalec in podlaga, ker: To je podrobneje razloženo v poglavjih 2.3 in 3.3. – je precej držav povodja Donave članic Evropske unije, zato morajo izvajati zakonodajo EU; Poleg tega je treba upoštevati načelo “onesnaževalec plača”1, – so mnoge nečlanice EU v procesu pristopanja k ali ki zahteva, da stranka (npr. upravljavec hidroelektrarne), pridruževanja EU, zato so se prostovoljno strinjale odgovorna za vplive na okolje, plača škodo v okolju glede na z izvajanjem (delov) zakonodaje EU; stroške, ki jih ta povzroča2. Pri vodni energiji lahko mednje – so se leta 2000 vse države, ki sodelujejo v okviru ICPDR, spadajo vplivi na vodne in obvodne ekosisteme (npr. habitate strinjale, da si bodo prizadevale za usklajen načrt in vrste) ali hidromorfologijo (npr. odtok, ravnovesnost upravljanja povodja Donave za celotno povodje Donave vodnega režima, premeščanje plavin in rečna morfologija). v skladu z Direktivo EU o vodah. Ta načrt so pogodbenice ICPDR kot enega najbolj oprijemljivih mejnikov tega Zato bi morali imeti jasen vpogled v vse stroške in koristi sodelovanja sprejele konec leta 2009; vodne energije. Tak pogled bo pripomogel k trajnostnemu – so osnovna načela, na katerih temelji zakonodaja EU, odločanju o projektih vodne energije in izvajanju načela pogosto podobna načelom, na katerih temelji zakonodaja “onesnaževalec plača”. Poleg tega je treba upoštevati posameznih nečlanic EU. previdnostno načelo, vključno s pravilom, da se pomanjkanje popolne znanstvene zanesljivosti ne uporabi kot razlog, da Najpomembnejši predpis v zvezi z vodo je Direktiva EU o vodah. se odložijo stroškovno učinkoviti ukrepi za preprečevanje Ta enotni zakonodajni okvir, sprejet leta 2000, ureja varstvo razvrednotenje okolja. evropskih voda in obseg varstva voda razširja na vse površinske vode (reke, jezera, somornice in obalno morje) ter podzemne Izvajanje Direktive EU o vodah sproža številne skupne vode Gospodarjenje z vodami je treba izvajati na ravni porečij, tehnične izzive. Poleg tega so mnoga evropska porečja do leta 2015 pa je treba doseči tudi “dobro stanje” vseh voda. mednarodna, prečkajo upravne in ozemeljske meje, zato sta Ta cilj posredno izraža dolžnost sprejemanja vseh potrebnih skupno razumevanje in pristop bistvenega pomena za ukrepov za doseganje zahtevanih okoljskih ciljev. uspešno in učinkovito izvajanje direktive. 1) DIREKTIVA 2000/60/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike 2) Primeri objav na to temo so: OTT W., BAUR M., ITEN R., VETTORI A. 2005: Konsequente Umsetzung des Verursacherprinzips. Umwelt-Materialien Nr. 201. Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft, Bern. 182 S. Mann, Ian (2009): A comparative study of the polluter pays principle and its international normative effect on pollutive processes. Forbes Hare, British Virgin Islands, MS (31 pp.), www.consulegis.com 16 Da bi se izzivov lotili v sodelovanju in usklajeno, smo po sprejemu Okoljska zakonodaja ureja preprečevanje, omilitev in izravnavo direktive začeli izvajati Skupno strategijo izvajanja (SSI) za okoljskih vplivov, ki jih lahko povzroči uporaba vodne energije. Direktivo EU o vodah, pri kateri sodelujejo Evropska komisija, Zakonodaja v zvezi z varstvom narave predvideva, da koncept države članice EU, NVO, deležniki in druge vpletene strani izravnalnih ukrepov zagotavlja zadostno izravnavo za vsako (vključno s Švico in Norveško, ki nista članici EU). Rezultati tega izgubo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst in zagotavlja dela, na primer dokumenti s smernicami , se ukvarjajo s temi 1 splošno medsebojno povezanost omrežja zaščitenih območij. izzivi in ponujajo ustrezne informacije, tudi glede vprašanja hidromorfoloških sprememb in vodne energije v zvezi z Direktivo EU o vodah. Ker ti dokumenti razlagajo ključna načela, najnovejše 2.2 Koristi in vplivi vodne energije (najboljša razpoložljiva tehnika, BAT in dobra okoljska praksa, V naslednjih poglavjih je kratek pregled glavnih koristi BEP) pristope in pomisleke, ki jih je treba upoštevati, so vsekakor in vplivov proizvodnje električne energije iz vodnih virov. koristni tudi v državah izven Evropske unije. Podrobnejše informacije so v ocenjevalnem poročilu5. Države EU v povodju Donave morajo upoštevati tudi zahteve glede 2.2.1 Koristi upravljanja in varovanja območij Natura 2000. V 6. členu Direktive EU Večina koristi proizvodnje električne energije iz vodnih virov o habitatih je določeno, da države članice EU na območjih Natura 2000: je samoumevnih, saj je poraba elektrike bistvenega pomena v – sprejmejo ustrezne ohranitvene ukrepe za vzdrževanje in našem vsakdanjem življenju. Ker je električna energija iz vodnih obnovo habitatov in vrst, za katere so bila območja določena, virov energija iz obnovljivih virov in zato oblika proizvodnje v ugodno ohranitveno stanje; električne energije, ki skoraj ne povzroča izpustov, lahko emisije – preprečijo izvajanje dejavnosti, ki bi lahko močneje toplogrednih plinov zmanjšamo, kadar z njo zamenjamo vznemirile te vrste ali poslabšale stanje habitatov zaščitenih oblike proizvodnje električne energije iz neobnovljivih virov. vrst ali habitatnih tipov. Vodna energija – ki je domači vir energije – lahko pripomore tudi k zmanjšanju energetske odvisnosti od zunanjih virov, s tem Podobno kot v sedmem odstavku 4. člena Direktive EU pa še poveča zanesljivost oskrbe z energijo. o vodah je tudi v tretjem in četrtem odstavku 6. člena direktive EU o habitatih določen postopek, ki ga je treba upoštevati Z vodno energijo lahko izpolnimo del osnovne porabe energije pri načrtovanju novih projektov, ki lahko vplivajo na območje in zlasti prispevamo k oskrbi, kadar so potrebe največje, s tem Natura 2000. pa močno pripomoremo k zagotavljanju stabilnosti prenosnega in distribucijskega omrežja ter stabilnosti oskrbe. Ta prispevek Poleg določb Direktive EU o vodah in direktive o habitatih postane še pomembnejši, ker vse večji delež oskrbe prihaja iz je treba razvoj vodne energije videti tudi v okviru druge drugih, obnovljivih virov energije, ki so manj zanesljivi, a imajo okoljske zakonodaje, kot je direktiva EU o pticah, direktiva EU velik potencial, kakršni sta vetrna ali sončna energija, katerih o poplavah2, strategija EU o biotski raznovrstnosti3, pa tudi visoko spremenljivost je treba izravnati, da se izognemo direktiva EU o okoljski presoji . 4 električnim mrkom. Vodna energija ima bistveno vlogo, saj lahko razlike v povpraševanju izravnamo v zelo kratkem času, veliko hitreje, kot bi to lahko storili s termoelektrarnami. 1) https://circabc.europa.eu/faces/jsp/extension/wai/navigation/container.jsp?FormPrincipal:_idcl=FormPrincipal:_ id3&FormPrincipal_SUBMIT=1&id=7767c856-6c8d- 4948-9596-fc807e6397b2&javax.faces.ViewState=rO0ABXVyABNbTGphdmEubGFuZy5PYmplY3Q7kM5YnxBzKWwCAAB4cAAAAAN0AAEzcHQAKy9qc3AvZXh0ZW5zaW9u L3dhaS9uYXZpZ2F0aW9uL2NvbnRhaW5lci5qc3A= 2) DIREKTIVA ŠT. 2007/60/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti 3) Strategija Evropske unije o biotski raznovrstnosti do leta 2020 Na voljo na spletu: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/2020.htm. 4) DIREKTIVA SVETA 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje DIREKTIVA 2001/42/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje 5) Poročilo o oceni stanja pri proizvodnji električne energije iz vodnih virov v povodju Donave Splošni okvir 17 Vodna energija kot dokaj decentralizirana oblika proizvajanja Vodna energija lahko ima za družbeno-ekonomski razvoj električne energije pripomore k varnosti oskrbe. Izgube, ki pomembno vlogo na lokalni in regionalni ravni tudi zato, ker so nastanejo ob prenosu, so pogosto nizke zaradi kratkih razdalj objekti za pridobivanje vodne energije pogosto zgrajeni v med ponudbo in povpraševanjem. kombinaciji z novo infrastrukturo. Pri velikih hidroelektrarnah lahko dodatne večje prednosti prinaša večfunkcijska uporaba Razvoj in izdelava sestavnih delov za proizvodnjo vodne energije, zbiralnikov za proizvodnjo energije, saj lahko voda, shranjena načrtovanje, gradnja in obratovanje obratov za proizvodnjo vodne v zadrževalnikih, prispeva k povečanemu pretoku v regijah energije in prenosna in distribucijska omrežja zahtevajo precej v smeri toka (npr. v obdobjih nizkega pretoka ali suše). Ob tehnološkega znanja in raziskovanja. To pripomore k ustvarjanju poplavah lahko zbiralniki pripomorejo k zadrževanju vode in novih delovnih mest in rasti domačih gospodarstev, pa tudi k blaženju poplav, če z njimi pravilno upravljamo. Zbiralnike pozitivnim neto fiskalnim prispevkom k državnim proračunom. lahko dodatno uporabimo za turistične in rekreacijske namene, pa tudi za pitno vodo, namakanje, izboljšanje plovnih razmer in druge potrebe. Primeri prednosti hidroelektrarn (energija iz obnovljivih virov, načrpana zaloga – zaloga energije) Slika 4 18

2.2.2 Vplivi Možni vplivi hidroelektrarn na okolje – Glede na vrsto elektrarne (derivacijske hidroelektrarne, prikaz možnih sprememb v okolju zaradi zajezitev pretočne hidroelektrarne, akumulacijske hidroelektrarne, črpalne vodnega toka* Slika 5 hidroelektrarne), tehnično velikost, način delovanja in lokacijo lahko proizvodnja električne energije iz vodnih virov vpliva na vodne in obvodne ekosisteme, naravno krajino in ekosisteme. V prvem izvedbenem poročilu o Direktivi EU o vodah in Spremenjena struktura in prvem Načrtu upravljanja povodja Donave so vodno energijo funkcija habitatov in vrst določili kot eno glavnih gibal hidromorfoloških sprememb, izgube povezljivosti in večjih negativnih učinkov na populacije rib. Mogoči ključni ekološki vplivi v povezavi s proizvodnjo Spremenjena Spremenjeni dinamika hidrološki električne energije iz vodnih virov so navedeni na sliki 5. plavin režim Vplivi hidroelektrarn V nadaljevanju so podrobno razloženi nekateri ključni vplivi. Jezovi in pregrade, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije iz vodnih virov, prekinjajo vzdolžno kontinuiteto Spremenjene reke, posledica tega pa so večji negativni učinki na vodne fizikalno-kemijske razmere Prekinjena ekološka združbe v reki. Zaradi drobljenja habitatov so prizadete zlasti (npr. temperatura, kontinuiteta koncentracija selitvene vrste, na primer ribe. kisika) Poleg tega lahko hidroelektrarne vplivajo na hidromofološki proces. Morfološka degradacija ne vpliva le na sestavo naravnih strukturnih elementov in izgubo dinamičnih hidroloških procesov ter premeščanje plavin, ampak lahko povzroči tudi bistvene spremembe tipa reke ali vrste površinske vode. Prekinitev ekološke kontinuitete toka reke (derivacijska hidroelektrarna**, odlaganje plavin) Slika 6 * Direktiva EU o vodah in hidromorfološki pritiski, tehnično poročilo, dobra praksa pri upravljanju ekoloških vplivov načrtov hidroelektrarn Slika je spremenjena. ** BMLFUW: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda Republike Avstrije Splošni okvir 19 V primeru zajezenih rek lahko manjša hitrost toka vpliva na ribe Odvisno od hitrosti naraščanja pretoka vode lahko bentoške zaradi izgube orientacije. Zaradi spremenjene širine in globine nevretenčarje, pa tudi mladice in majhne ribe odplavi, kar ter okrnjenega rečnega habitata se lahko sestava vrst spremeni povzroča zmanjšanje bentoške favne in ribje biomase, pa tudi iz rečnega (lotičnega) tipa v stoječi (lentični) tip. Posledica spremembe strukture ribjih populacij. Med upadom lahko zmanjšane hitrosti toka so tudi drugi negativni vplivi kot so bentoški nevretenčarji in ribe ostanejo ujeti v ostankih povečanje temperature vode in zmanjšanje koncentracije kisika, tolmunov, ki se lahko pozneje posušijo. Posledično živali upad samočistilne sposobnosti povečano nalaganje drobnih poginejo ali pa postanejo lahek plen za plenilce. plavin v zajezitvah, pa tudi moteno odlaganje rinjenih plavin in premeščanje plavin, kar povzroča erozijo in poglabljanje Zmanjšana hitrost toka v zbiralnikih in zajezenih odsekih dolvodno od zajezitve. Veriga hidroelektrarn ima močan rek povzroča povečano nalaganje drobnih frakcij plavin, zaradi kumulativni učinek na vodni ekosistem celotnega porečja ali katerega je treba zbiralnike redno splakovati. To ima lahko povodja. številne negativne učinke na vodne in obvodne ekosisteme in ekologijo celinskih voda. Pri proizvajanju električne energije iz vodnih virov v derivacijski hidroelektrarni ima nezadosten ekološki pretok na prizadetih odsekih številne učinke na vodne in obvodne ekosisteme, 2.3 Morebitno navzkrižje interesov in pristopi k reševanju zlasti homogenizacijo načina pretoka in degradacijo habitata, Prednosti povečanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov oviranje kontinuitete za ribe, ki se selijo, in spremembe v skladu z zahtevami Direktive EU o energiji iz obnovljivih naravnih temperaturnih pogojev. virov, k čemur pomembno prispeva vodna energija, in potreba po doseganju okoljskih ciljev Direktive EU o vodah Še en vpliv, ki izhaja iz vodne energije, je lahko uravnavanje in povezane zakonodaje so prikazane v prejšnjih poglavjih. pretokov in vodne gladine (pulzni pretok), ki ga večinoma Vplivi hidroelektrarn na okolje povzročajo morebitno povzročajo velike hidroelektrarne v kombinaciji z zbiralniki. navzkrižje interesov, kot je prikazano na sliki 8, in ki ga Uravnavanje pretokov in vodne gladine ima lahko za reko je treba reševati celostno, da dosežemo ravnotežje med velike negativne vplive. povezanimi cilji. Nihanje vodne gladine (hydro-peaking) pri vršnih akumulacijskih hidroelektrarnah* Slika 7 * Alpska konvencija 20 Morebitno navzkrižje interesov Slika 8 Gibala in pričakovanja Omilitev podnebnih sprememb ter zagotovitev Pomembna vrednost ekosistema in krajine varne in učinkovite oskrbe z energijo Doseganje obnovljivih energetskih Doseganje okoljskih ciljev in podnebnih ciljev Morebitno navzkrižje interesov Povečanje proizvodnje obnovljive energije Izogibanje ali minimaliziranje vplivov iz vodnih virov Utemeljeni razlogi in potreba na vodni ekosistem in krajino po doseganju vseh ciljev Kako najti ravnovesje med cilji? Zato je potreben celostni pristop pri reševanju različnih vprašanj. Zahteve za izjeme po 4.7 členu Direktive EU o vodah med drugim Poleg spoštovanja splošnih načel in pomislekov (trajnost, navajajo, da: energetske politike itd.) je pomembno tudi obravnavanje – so koristi, ki jih prinaša nova infrastruktura, večje od posodobitve, obnove in ekološke sanacije obstoječih hidro- koristi, ki jih ima doseganje okoljskih ciljev Direktive EU elektrarn. Pri razvoju novih hidroelektrarn je strateški pristop o vodah, k načrtovanju ključnega pomena za preudarno izvajanje – se koristnih ciljev ne da doseči na druge načine, ki so ustrezne zakonodaje. Spremljevalni praktični omilitveni ukrepi boljša okoljska možnost, prispevajo k zmanjševanju vpliva hidroelektrarn na stanje – je storjeno vse, kar je mogoče, da se ublažijo škodljivi vodnega telesa. Ni nujno, da vsaka hidroelektrarna poslabšuje vplivi na vodne in obvodne ekosisteme, in ekološko stanje Direktive EU o vodah. Čeprav je nov projekt – se o projektih poroča v načrtih upravljanja voda. za proizvodnjo vodne energije, ki slabša ekološko stanje reke, v nasprotju z načelom neposlabšanja v Direktivi EU o vodah, Podrobnejše informacije so v pisnih navodilih za izvajanje pa je v 4.7 členu izjemoma dovoljeno poslabšanje stanja Direktive EU o vodah in SSI. Kontrolni seznam tega, kar je voda ali nedoseganje dobrega stanja vode, če so izpolnjeni treba upoštevati pri izdaji dovoljenja za poslabšanje stanja voda, določeni strogi pogoji. je prikazan na sliki 9, ki je iz pisnega navodila za izvajanje SSI št. 20 1, v katerem so podrobnejše razlage in opisi. Ker je izvajanje 4.7 člena Direktive EU o vodah ključnega pomena za razvijanje nove infrastrukture, vključno z vodno energijo, so s tem povezane zahteve vključene v smernice (zlasti v poglavju 3.3). 1) Pisno navodilo o izjemah pri okoljskih ciljih, pisno navodilo za izvajanje SSI št. 20. Splošni okvir 21 Iterativen pristop za prepoznavanje dejavnosti trajnostnega razvoja v skladu s členom 4.7 Direktive EU o vodah Slika 9 1. Ali projekt vključuje nove spremembe fizičnih značilnosti vodnega telesa površinske vode ali spremembe ne Člena 4.7 ni gladine vodnega telesa podzemne vode, ki povzročajo, da ne bo doseženo dobro stanje podzemne vode, dobro ekološko stanje oziroma, kadar je to relevantno, dober ekološki potencial, ali onemogočajo preprečevanje možno poslabšanja stanja vodnega telesa površinske ali podzemne vode? uporabiti. Ali pa projekt vključuje nove dejavnosti trajnostnega razvoja, ki ne preprečujejo poslabšanja stanja vodnega telesa površinske vode iz zelo dobrega v dobro stanje? da da ne 2. Je storjeno vse, kar je mogoče za ublažitev škodljivih vplivov na stanje vodnega telesa? da Ali je možna sprememba 3. Lahko koristne cilje, katerim so namenjena preoblikovanja in spremembe vodnega telesa, zaradi razlogov, projekta? povezanih s tehnično izvedljivostjo ali nesorazmernimi stroški, dosežemo na druge načine, ki so mnogo boljša da okoljska možnost? ne ne 4. So ti razlogi prevladujoč javni interes in/ali so koristi, ki jih imajo nova preoblikovanja ali spremembe za zdravje V okviru ljudi, ohranjanje varnosti ljudi ali trajnostni razvoj, večje od koristi izpolnjevanja ciljev Direktive EU o vodah ne člena 4.7 NI za okolje in družbo? mogoče določiti da alternativnih ciljev. 5. Ali projekt trajno izključuje ali ogroža doseganje ciljev Direktive EU o vodah na drugih vodnih telesih na istem da vodnem območju? ne ne 6. Je projekt v skladu z izvajanjem druge okoljske zakonodaje Skupnosti? da ne 7. Ali projekt jamči vsaj enako raven varstva kot veljavna zakonodaja Skupnosti? da Alternativne cilje Direktive EU o vodah lahko določimo v okviru člena 4.7. Razlogi za spremembe so posebej navedeni in razloženi v načrtu upravljanja voda, cilji pa so pregledani vsakih šest let. 22 Podobno kot v 4.7 členu Direktive EU o vodah je tudi v 6.3 Pravne in upravne zahteve in določbe EU ter nacionalne in 6.4 členu Direktive EU o habitatih določen postopek, ki ga zakonodaje dopolnjujejo tudi drugi instrumenti, namenjeni je treba upoštevati pri načrtovanju novih projektov, na primer podpiranju izvajanja razvoja trajnostnih hidroelektrarn. hidroelektrarn, ki lahko vplivajo na območje Natura 2000. Protokol za presojo vzdržnosti vodne energije1 Mednarodnega združenja za vodno energijo je eden od okvirov za razvoj Poleg tega je treba pri razvoju vodne energije upoštevati tudi in delovanje hidroelektrarn. Omogoča izdelavo trajnostnega določbe strateške presoje okolja (na regionalni ravni), pa projekta na podlagi presoje delovanja. tudi presoje vplivov na okolje (na ravni določenega projekta). 1) Protokol za presojo vzdržnosti vodne energije. Na voljo na spletu: http://www.hydrosustainability.org/Document-Library.aspx 23 3. Smernice za trajnostno hidroenergtesko rabo Poglavje Smernice za trajnostno hidroenergetsko rabo – osnovna splošna načela in premisleki glede trajnostne je osrednji del dokumenta. proizvodnje električne energije iz vodnih virov, – informacije o posodabljanju, obnovi in ekološki sanaciji Predstavljene smernice so povzete iz izzivov in pristopov k rešitvam, obstoječih hidroelektrarn, navedenih v prejšnjih poglavjih, in vključujejo njihove glavne dele. – oris pristopa strateškega načrtovanja za razvoj novih Prikazane so tudi na sliki 10, in sicer: hidroelektrarn, vključno s priporočenimi merili, in – pregled praktičnih omilitvenih ukrepov, s katerimi se izognemo ali kar najbolj zmanjšamo vpliv hidro- elektrarn na okolje. Struktura smernic Slika 10 Mednarodno Pravno nezavezujoče povodje Donave Smernice smernice v državah Načela Tehnična nadgradnja Strateški pristop Omilitveni ukrepi obstoječih hidroelektrarn k načrtovanju nove in ekološka obnova hidroenergetske infrastrukture Nacionalna aplikacija Smernice smo izdelali v okviru mednarodnega in Kakor je že navedeno v uvodu, se v okviru nadaljnjega medsektorskega procesa na ravni celotnega povodja spremljanja priporoča, da izvajanje poteka na državni Donave. ravni, spremlja pa ga nadaljnja izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z upravnimi postopki in tehničnimi določbami v državah povodja Donave. 24

3.1 Splošna načela in premisleki Tri razsežnosti trajnosti Slika 11

3.1.1 Trajnost Načela trajnostnega razvoja zahtevajo, da je treba s sredstvi ravnati celostno in usklajevati ter enakopravno vključevati Okoljska okoljske, gospodarske in družbene vidike1. Ti glavni deli so prikazani tudi na sliki 11. Če se osredotočimo samo na proizvodnjo energije iz vodnih virov in na ohranjanje vodnih ekosistemov ter neposredno Trajnostni odvisnih zemeljskih ekosistemov, pa tudi krajin, s tem še ne razvoj dosežemo trajnostnih rešitev. Družbena Gospodarska Upoštevati je treba tudi te vidike: – zmanjševanje poplavne ogroženosti in raba vode (npr. oskrba z vodo, namakanje, plovba, rekreacija itd.) za ljudi in skupnosti, – drugi državni ali regionalni cilji in ovire (družbeni, pravni, gospodarski, finančni, zdravje ljudi), – splošni okoljski vidiki, vključno s spremembami vodnih ekosistemov ali okoliških ekosistemov (npr. gozdov), in cilji v zvezi z varstvom podnebja ali prilagajanjem podnebnim spremembam (npr. ekosistemske storitve2), 3.1.2 Celostni pristop na področju energetskih politik – Družbeno-ekonomski vidiki – dodeljevanje prihodkov, Varčevanje z energijo, povečana energetska učinkovitost in decentralizirani pristopi, zaposlovanje, družbena neizkoriščeni potencial energije iz obnovljivih virov naj bodo paradigma (zadostnost namesto učinkovitosti in del celostnega pristopa energetskih politik. Zaradi zmanjšane gospodarske rasti) in porabe je zagotavljanje energije manj obremenjeno. Drugi – regionalni razvoj. pomembni vidiki, ki jih je treba upoštevati, so stabilnost omrežja in zanesljivost oskrbe, pa tudi s tem povezane zmožnosti Iz navedenih vidikov lahko izpeljemo merila, ki jih vključimo skladiščenja. Politike in cilje gospodarjenja z energijo na državni v oceno trajnosti razvoja hidroelektrarn. Energetski sektor in mednarodni ravni je treba upoštevati v okviru proizvodnje pripomore k doseganju razvoja trajnostne energije, če se energije iz obnovljivih virov, vključno z razvojem trajnostnih to izvede na celosten način in se ustrezno ocenijo okoljske, hidroelektrarn. družbene in gospodarske koristi in stroški. To vprašanje obravnava tudi Direktiva EU o energiji iz obnovljivih virov, po kateri je treba upoštevati učinke drugih političnih ukrepov v zvezi z energetsko učinkovitostjo na končno porabo energije. Poleg tega direktiva zahteva tudi oceno pričakovanega Generalna skupščina Združenih narodov (2005). Rezultati svetovnega vrha 2005, skupnega prispevka energetske učinkovitosti in ukrepov 1) resolucija A/60/1, sprejeta na Generalni skupščini OZN 15. septembra 2005 varčevanja z energijo za izpolnitev obveznih ciljev za leto 2020. 2) ekosistemske storitve so neposredni in posredni prispevki ekosistemov Poleg tega Direktiva o energetski učinkovitosti 2012/27/EU k blaginji človeka. Posredno ali neposredno podpirajo naše preživetje in kakovost to vprašanje obravnava konkretneje in s tem utira pot nadaljnjim življenja (Harrison in konzorcij RUBICODE, 2009). Čeprav ni ene same dogovorjene metode za opredelitev vseh ekosistemskih storitev, je okvir ocene stanja izboljšavam energetske učinkovitosti. ekosistemov ob prelomu tisočletja splošno sprejet. Smernice za trajnostno hidroenergtesko rabo 25 Prispevek elektrarn različnih zmogljivosti k proizvodnji električne energije iz vodnih virov * Slika 12 število elektrarn GWh/a 8,000 50,000 7,681 45,485 7,000 42,463 40,000 6,000 5,000 30,000 4,000 3,000 20,000 2,000 10,000 7,789 1,000 3,737 588 247 41 0 0 P < 1 MW 1 MW < P < 10 MW 10 MW < P < 100 MW P > 100 MW Število hidroelektrarn (8.557 elektrarn) Proizvodnja električne energije iz vodnih virov (99.473 GWh/leto)

3.1.3 Upoštevanje vrst in zmogljivosti hidroelektrarn V nekaterih primerih so lahko hidroelektrarne različnih velikosti Hidroelektrarne različnih vrst in velikosti imajo različen vpliv na (vključno z malimi) združljive z dobrim stanjem, če se izvajajo ekološko stanje voda, kar je obravnavano že v poglavju 2.2.2. potrebni omilitveni ukrepi (npr. za omogočanje selitev rib, To je po eni strani treba upoštevati pri ocenjevanju pričakovanih ekološkega pretoka itd.). Vendar pa je za poslabšanje iz zelo vplivov načrtovanih hidroelektrarn. Po drugi pa je to pomembno dobrega v dobro stanje potrebno utemeljiti odstopanje od tudi pri načrtovanju in izvajanju omilitvenih ukrepov pri že načela neslabšanja v skladu s 4.7 členom Direktive EU o vodah. obstoječih obratih. Poudariti je treba, da moramo pri ocenjevanju vplivov novih hidroelektrarn na okolje vedno upoštevati oceno kumulativnih Poleg tega obrati različnih velikosti prispevajo različne deleže učinkov na vodne in obvodne ekosisteme. splošne proizvodnje električne energije iz vodnih virov glede na obstoječe zmogljivosti. Na sliki 12 je prikazano, da v celotnem Zato je treba za uravnovešenje proizvodnje električne energije povodju Donave največji (skoraj 90 %) delež elektrike proizvedejo in vodnih in obvodnih ekosistemov pri izdelavi strategij veliki obrati (ki predstavljajo okrog 3,5% skupnega števila za razvoj hidroelektrarn upoštevati vrsto, prispevek elektrike hidroelektrarn) z obstoječo zmogljivostjo nad 10 MW. Male in posamične ter kumulativne dejanske koristi in vplive hidroelektrarne z obstoječo zmogljivostjo pod 1 MW prispevajo različnih hidroelektrarn. manj kot 4 % k proizvodnji elektrike, predstavljajo pa skoraj 90 % delujočih hidroelektrarn. Predvideno razmerje med prispevkom novih velikih in novih malih hidroelektrarn k ciljem skupne proizvodnje hidroenergije za leto 2020 se v podonavskih državah razlikuje1. * 1) Poročilo o oceni stanja pri proizvodnji električne energije iz vodnih virov v povodju Donave 26

3.1.4 Tehtanje javnih interesov 3.1.5 Sodeovanje javnosti Tehtanje javnih interesov je pri procesu odločanja potrebno Vloga državljanov in lokalnih skupnosti, organizacij, ki za oceno, ali prednosti načrtovanega vodnoenergetskega projekta zastopajo druge gospodarske interese, in drugih deležnikov, na odtehtajo prednosti ohranjanja okoljskih razmer. Javne interese katerih interese vpliva določen projekt, je bistvenega pomena je treba pretehtati na pregleden, strukturiran in ponovljiv način, za optimizacijo procesov načrtovanja in razvijanje skupnega ki temelji na merilih, vključno s sodelovanjem javnosti v zgodnji razumevanja in sprejemanja pri praktičnem izvajanju novih fazi procesa odločanja. Strateško načrtovanje je koristen vodnoenergetskih projektov na državni ali regionalni in projektni pripomoček za pravilno oceno javnih interesov. ravni (glej poglavje 3.3.1). Proces tehtanja je zahtevan zlasti v 4.7 členu Direktive EU V tem pogledu je sodelovanje javnosti in dostop do informacij, o vodah v primeru pričakovanega poslabšanja stanja voda zaradi kot ga za države EU zahteva Direktiva EU o vodah, pa tudi Espoo načrtovanega vodnoenergetskega projekta ne glede na velikost, in Aarhuška konvencija2, nujno, v proces načrtovanja pa ga je treba lahko pa tudi v skladu z drugo zakonodajo (npr. 6.3 členom vključiti kar najbolj zgodaj. Pričakujemo, da se bo s to strategijo Direktive EU o habitatih). V tem procesu je ključnega pomena načrtovanje in izvajanje novih in ustreznih hidroenergetskih ocenjevanje različnih ravni interesov, vključno z gospodarskimi projektov bistveno izboljšalo glede stroškov, časovne razporeditve (energija), družbenimi (potrošniki, varnost) in okoljskimi načrtovanja, projektiranja in umeščanja ter sprejemanja različnih (varstvo voda in narave) vidiki. interesnih skupin. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov ne velja za prevladujoči 3.1.6 Prilagajanje podnebnim spremembam javni interes glede na druge javne interese. Hidroenergetski Pri razvijanju novih hidroelektrarn je treba upoštevati prilagajanje projekt ni v prevladujočem javnem interesu le zato, ker podnebnim spremembam. ICPDR je pripravil strategijo za bo proizvajal energijo iz obnovljivih virov. Vsak primer je prilagajanje podnebnim spremembam3, vključno z več kazalci treba oceniti na podlagi utemeljenosti1 glede na zakonodajo v zvezi z ukrepi prilagajanja, pomembnimi za vodno energijo. posamezne države. Zlasti ekonomsko upravičenost novih infrastrukturnih projektov je treba obravnavati glede na spremenjene režime toka zaradi podnebnih sprememb. Upoštevamo lahko tehnološke ukrepe za prilagajanje hidro- elektrarn na podnebne spremembe, npr. naložbe v tehnologijo skladiščenja energije ali izvajanje tehnoloških rešitev pri nizkem pretoku ali suši. Hkrati pa strategija prilagajanja ICPDR poudarja potrebo po blaženju vplivov podnebnih sprememb na ekosisteme, npr. z izogibanjem ali kar največjim zmanjšanjem vpliva gradenj na hidrološki režim. 1) Sklepi delavnice za skupno strategijo izvajanja za gospodarjenje z vodami, Direktivo EU o vodah in vodno energijo, Bruselj, 2011. Na voljo na spletu: http://www.ecologic-events.eu/hydropower2/documents/IssuePaper_final.pdf 2) Konvencija UNECE o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo, 1991). Na voljo na spletu: http://www.unece.org/env/eia/eia.html. Konvencija UNECE o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti v odločanju in o dostopu do sodišča v okoljskih zadevah (Aarhus, 1998). Na voljo na spletu: http://www.unece.org/environmental-policy/treaties/public-participation/aarhus-convention.html 3) Strategija ICPDR za prilagajanje podnebnim spremembam. Na voljo na spletu: http://www.icpdr.org/icpdr-pages/climate_adaptation_study.htm Smernice za trajnostno hidroenergtesko rabo 27

3.2 Tehnična nadgradnja obstoječih hidroelektrarn 3.2.2 Sistemi spodbud in ekološki sanacijski ukrepi Za spodbujanje tehnične nadgradnje, pa tudi ekološke sanacije obstoječih obratov so sistemi spodbud lahko koristen pripomoček

3.2.1 Temeljni premisleki in zahteve pri energetskih strategijah in instrumentih. Naložbe v tehnično Tehnična nadgradnja se nanaša na ukrepe, ki povečujejo nadgradnjo je treba povezati z ekološko sanacijo, saj lahko hidroelektrično proizvodnjo obstoječih hidroelektrarn (npr. z s tem še posebej podpiramo doseganje povečane proizvodnje nameščanjem novih turbin ali generatorjev, spreminjanjem energije ob izboljšanju okoljskih razmer, kot je opisano nadzornih sistemov itd.), mednje pa lahko spadajo tudi ukrepi, v prejšnjem poglavju. Poleg tega lahko to povzroči pospešeno ki povečujejo obstoječo zmogljivost in proizvodnjo elektrike izpolnjevanje zakonskih zahtev (pri energetski, vodni in okoljski s širjenjem obstoječe uporabe vode. Cilj ekoloških sanacijskih zakonodaji) ali celo preseganje minimalnih zahtev in vzvodov ukrepov je omilitev vplivov elektrarne na reko ter neposredno pri količini naložb, ki jih sicer morda ne bi bilo. odvisna mokrišča in naplavne ravnice. To je pri izpolnjevanju okoljskih ciljev, npr. Direktive EU o vodah, pomembno Uporabimo lahko različne sisteme spodbud, na primer subvencije vprašanje. Odobrijo se lahko prehodna obdobja za ravnanje v obliki naložbenih spodbud ali zajamčenih odkupnih tarif ali v skladu z ekološko zahtevo. ekoloških oznak2. Ekološke oznake so potrjeni in nadzorovani administrativni vzvodi pri katerih potrošniki plačujejo za posebne Za povečano proizvodnjo energije in energetsko učinkovitost okoljske ukrepe, ki jih lahko hidroenergetska podjetja prostovoljno obstoječih hidroelektrarn je treba spodbujati tehnično uporabljajo pri oglaševanju okolju prijazne proizvodnje energije. nadgradnjo in ponovno odprtje elektrarn, ki niso več v uporabi Te zahteve naj presegajo zakonske zahteve. (če je to gospodarsko in ekološko primerno), in ju povezati z ekološko sanacijo za blaženje vplivov. Ta kombinacija lahko ustvari razmere, ugodne tako za proizvodnjo energije kot za 3.3 Strateško načrtovanje razvoja novih okolje, in je gospodarsko izvedljiva zlasti pri malih hidro- hidroelektrarn elektrarnah.

3.3.1 Temeljni premisleki in zahteve Možnosti za tehnično nadgradnjo hidroelektrarn in ukrepe Po poročanju podonavskih držav je razvoj novih hidroelektrarn ekološke sanacije je treba vrednotiti za vsak primer posebej. v povodju Donave načrtovan kot del povečanja proizvodnje V določenih primerih lahko razmišljamo tudi o razgradnji energije iz obnovljivih virov. Ključni izziv je ugotavljanje, starih, neučinkovitih elektrarn na rečnih odsekih ekološkega na katerih rečnih odsekih hidroelektrarn ne sme biti in kateri pomena . To je lahko pomembno zlasti, kadar so prednosti za 1 rečni odseki bi bili lahko primerni za nove hidroelektrarne ter okolje bistveno večje od prednosti zaradi infrastrukture. kakšen bi bil njihov potencial, da bi bil vpliv na okolje Lastniške pravice so pri tem pomembne, saj so take možnosti najmanjši/čim manjši. lahko odvisne od odločitve (zasebnih) lastnikov. Države EU so že sprejele državne akcijske načrte za rabo obnovljivih virov energije; države, ki niso članice EU, jih bodo sprejele do 30. junija 2013 v skladu z odločbo Sveta ministrov energetske skupnosti. 1) Sklep 24. delavnice za skupno strategijo izvajanja za gospodarjenje z vodami, Direktivo EU o vodah in vodno energijo, Bruselj, 2011. 2) Glej na primer Ch. Bratrich in B. Truffer (2001): Ökostrom-Zertifizierung für Wasserkraftanlagen, Konzepte, Verfahren, Kriterien, ISBN 3-905484-05-6 28 Pri razvoju novih hidroelektrarn je strateško načrtovanje ključnega Ker so prednosti in vplivi vodnoenergetskih objektov odvisne pomena za preudarno izvajanje ustrezne zakonodaje iz teh razlogov1: tudi od zasnove projekta, je treba na drugi stopnji nujno izvesti – strateško načrtovanje je ključna priložnost za lažje presojo za vsak projekt. Tako je tudi zato, ker so potrebne presoje povezovanje ciljev v zvezi z vodo, okoljem in energetsko in pridobivanje podatkov izvedljivi le na ustreznih stopnjah. politiko, pa tudi ciljev drugih ključnih političnih Zato glede strateškega načrtovanja predlagamo dvostopenjsko področij; presojo, kot je prikazano na sliki 13. – omogoča povezovanje strateškega načrtovanja za vodno okolje in ohranjanja narave z državnim energetskim Glede na primerno stopnjo državne ali regionalne presoje načrtovanjem v zvezi z elektriko iz obnovljivih virov je treba upoštevati: energije; – Po Pogodbi o EU imajo države članice izrecno pravico, – omogoča sodelovanje vseh zainteresiranih; da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov – z načrtovanjem lažje določimo prednostne naloge ter izbirajo med različnimi viri energije in splošno strukturo (npr. v zvezi z uravnoteženjem energetskih, okoljskih in njihove oskrbe z energijo. vodnogospodarskih prednostnih nalog); – Državni akcijski načrti za rabo energije iz obnovljivih – dobro strateško načrtovanje lahko pripomore virov v skladu z Direktivo EU o energiji iz obnovljivih virov k učinkovitejšemu procesu pridobivanja dovoljenj za so tesno povezani z državnimi ali regionalnimi procesi predlagane hidroelektrarne in izboljša preglednost načrtovanja, saj sta oba procesa skupaj okvir za konkretno in predvidljivost postopka za načrtovalce hidroelektrarn; količino vodne energije, ki naj bi jo realizirali v prihodnje, – strateško načrtovanje omogoča primerno oceno oziroma okvir za določitev lokacij za dodatne objekte, kjer najboljših okoljskih možnosti in prevladujočega javnega bi lahko proizvajali dodatno količino energije ob najmanjšem/ interesa pri projektu; kar najmanjšem vplivu na okolje. V idealnem primeru – ta pristop načrtovalcem ponuja neposredne informacije bi moral potencialni prispevek vodne energije v državnih o tem, kje bodo (geografsko) lahko dobili dovoljenje; akcijskih načrtih za rabo energije iz obnovljivih virov – z uporabo politik in postavljenih meril lahko obvladujemo temeljiti na rezultatih državne ali regionalne presoje pri tveganje kumulativnih vplivov zaradi hidroelektrarn; načrtovanju hidroelektrarn. – proces načrtovanja upravljanja porečja ali povodja ponuja priložnost, da se strateško načrtovanje za razvijanje Državna ali regionalna raven v okviru tega dokumenta je tako hidroelektrarn združi z okoljskimi cilji. opredeljena kot raven vodenja pod državno ravnijo. Tako je tudi zato, ker je izvajanje zakonodaje EU (tj. o okolju in energiji) Na podlagi teh premislekov priporočamo oceno na podlagi meril v državni ali regionalni pristojnosti držav; za članice EU je kot prvo stopnjo strateškega načrtovanja na državni ali regionalni obvezno, za nečlanice pa prostovoljno, poleg tega pa lahko ta ravni. To je pomembno tudi s pravnega vidika v primeru vprašanja ureja samo zakonodaja posamezne države. Vendar poslabšanja stanja vode zaradi vodnoenergetskih projektov, pa je lahko potrebno čezmejno usklajevanje državnih ali kadar je treba zaradi izvajanja 4.7 člena Direktive EU o vodah regionalnih ocen, kadar je to nujno za doseganje okoljskih ciljev preučiti bistveno boljše okoljske možnosti za dosego istega Direkitve EU o vodah. cilja (npr. alternativne lokacije) – glej poglavje 3.3.2. 1) Na podlagi sklepa 24. delavnice za skupno strategijo izvajanja za gospodarjenje z vodami, Direktivo EU o vodah in vodno energijo, Bruselj, 2011. Smernice za trajnostno hidroenergtesko rabo 29 Strateško načrtovanje – državne ali regionalne presoje in presoje posameznih projektov Slika 13 Primerne lokacije – “KJE” Tehnične rešitve – “KAKO” Mednarodno Pravno nezavezujoče povodje Donave Pregleden, strukturiran, ponovljiv in na merilih utemeljen pristop na dveh ravneh smernice v državah Državna ali regionalna raven Raven projektov Regionalna presoja primernosti vodnih teles Presoja projektov po posameznih prijavah za izkoriščanje vodne energije ne glede na interakcije s tehtanjem razlogov za in proti posamezne pobude > Rezultati regionalne presoje > Hidroenergetski potencial > Merila za posamezne projekte > Ekološka in krajinska vrednost > Dodatni družbeno-ekonomski vidiki Medtem ko je presoja novih vodnoenergetskih projektov na 3.3.2 Državna in regionalna presoja in merila državni ali regionalni ravni splošnejša, saj opredeljuje morebitno Zahtevo za izvajanje državne ali regionalne presoje za primernost vodnih odsekov za vodnoenergetsko rabo, pa je presoja razvijanje trajnostnih hidroelektrarn smo že navedli. Poleg na ravni posameznih projektov podrobnejša in temeljitejša, saj tega lahko informacije o državni ali regionalni presoji tehta razloge za posamezno vlogo in proti njej, pa tudi rezultate zagotovijo tudi osnovne informacije za presojo posameznih državne ali regionalne presoje. projektov (glej poglavje 3.3.3). Nove vodnoenergetske objekte je mogoče postaviti na nove V prvem koraku so opredeljeni odseki rek, kjer je razvijanje lokacije ali na lokacije, kjer že obstajajo prečni objekti (npr. hidroelektrarn prepovedano po ustreznih mednarodnih jezovi za regulacijo rek, zmanjšanje poplavne ogroženosti sporazumih*, državni ali regionalni zakonodaji/sporazumih ali stabilizacijo rečne struge), katerih odstranitev pri načrtovanju (območja izključenosti). Merila, ki v nekaterih evropskih upravljanja voda ni predvidena. Uporaba takih struktur ob državah veljajo za to skupino, so na primer (nepopolni seznam): proizvodnji električne energije iz vodnih virov lahko prinese zavarovana območja, odseki v zelo dobrem ekološkem stanju, obojestransko korist, če se izvedejo tudi ukrepi ekološke referenčni odseki, velikost zbirnega območja.1 Ta merila sanacije. Taki premisleki se lahko vključijo tudi v strateško so zlasti primerna za uporabo na ravni celotnega porečja ali načrtovanje. povodja. Stopnja izključenosti je določena za določeno časovno obdobje ali za stalno, tudi v primerih, ko je prišlo do dialoga med pristojnimi organi, deležniki in NVO. * To je obvezujoče le za države, ki so ta mednarodni sporazum podpisale. 1) V skladu s: “Proizvodnja vodne energije v okviru Direktive EU o vodah” (Arcadis, Floecksmühle): http://www.arcadis.de/Content/ArcadisDE/docs/projects/11418_WFD_HP_final_110516.pdf Tematski dokument delavnice za skupno strategijo izvajanja za gospodarjenje z vodami, Direktivo EU o vodah in vodno energijo, Bruselj, 2011. Na voljo na spletu: http://www.ecologic-events.eu/hydropower2/documents/IssuePaper_final.pdf 30 V drugem koraku so ocenjeni vsi drugi odseki z uporabo Ker so mnogi rečni odseki in naplavne ravnice zaščitene ocenjevalne matrike in klasifikacijske sheme (sliki 14 in 15). po direktivi o pticah in habitatih, je treba dodatno upoštevati Napotki o praktičnem izvajanju take presoje so v priloženih določbe in zahteve v skladu z upravljanjem in varstvom primerih dobre prakse. območij Natura 2000 in potrebo po ustrezni presoji vplivov mogočih projektov na zadevnih območjih. Poleg tega je treba Merila in možnosti, predlagani za oba koraka, je treba uporabiti ustrezno upoštevati tudi cilj Strategije EU za Podonavje v skladu z državno ali regionalno zakonodajo ob upoštevanju “zagotovitev za preživetje sposobne populacije jesetrovk in državnih ali regionalnih okoliščin in posebnih potreb. Rezultate drugih domorodnih vrst rib v Donavi do leta 2020”.1 je treba vključiti v načrte upravljanja voda in v akcijske načrte za rabo energije iz obnovljivih virov. Priporočeni seznam državnih ali regionalnih meril Preglednica 1 Državna ali regionalna merila Opis Gospodarjenje z energijo Hidroenergetski potencial (teoretični ali omrežni potencial) Zmnožek količine toka in višinske razlike [GWh/TWh] Okolje Naravna ohranjenost Stanje rečnih odsekov/vodnega telesa v zvezi z odstopanjem od tipsko značilnih naravnih razmer v zvezi s hidrologijo, morfologijo, biološko kontinuiteto in kontinuiteto plavin in tudi življenjskimi združbami Stanje vodnega telesa glede in ekološke vrednote rečnega tipa, ekološko stanje rečnega odseka in občutljivost Značilna ekološka struktura in vloga rečnega odseka, Npr. določeni habitati za pomembne vrste rib ali druge sestavine biološke kakovosti v rečni tudi glede celotnega porečja ali povodja in v zvezi ekologiji (npr. vrste z rdečega seznama) z ekosistemskimi storitvami Varstvena in zaščitena območja Npr. območja Natura 2000 (direktiva o pticah in habitatih), ramsarska območja (Ramsarska konvencija), biosferni rezervati UNESCO, narodni, regionalni in naravni parki (IUCN I-IV) Krajina Naravna ohranjenost Brez večjih človekovih vplivov Raznovrstnost Neokrnjena krajinsko ekološka struktura z ekstenzivno rabo (npr. malo kmetijstvo z nizko uporabo gnojil, trajnostno gozdarstvo); različni vzorci rabe zemljišč Videz krajine Npr. estetska vrednost, visoka arhitekturna ali zgodovinska kakovost Rekreacijska vrednost Raba za mehki turizem in rekreacijo, kot so organizirani prostori za taborjenje, vožnjo s kanuji itd. Kulturna dediščina Zgodovinske stavbe in vasi ali mesta; tradicionalna opravila, kot so domače obrti in pridelava Obveznosti pri urejanju prostora Zakonska ureditev za različna območja in vrste rabe 1) Strategija EU za Podonavje, 6. prednostno področje, poročilo o napredku, poročevalno obdobje 2011–2012 Smernice za trajnostno hidroenergtesko rabo 31 Zato pravilno izvajanje smernic kaže na dobro prakso Po izbiri meril kot naslednji korak se priporočata tehtanje pri okoljskem odločanju, s čimer prispeva k izvajanju okoljske meril in določitev mej za razvrščanje, ki naj ju izvede pristojni zakonodaje v državah. To lahko dodatno okrepimo s tem, organ za državno ali regionalno raven v vsaki podonavski da državno ali regionalno presojo strateško okoljsko ocenimo. državi v okviru sodelovanja javnosti. Pomembno je, da je presoja na državni ali regionalni ravni Rezultati presoje, ki izhajajo iz tehtanja na temelju priporočenih tehnično izvedljiva in utemeljena na podatkih in informacijah različnih meril (preglednica 1), se lahko prikažejo na ocenjevalni o tem, kaj je mogoče doseči na tej ravni. V preglednici 1 je matriki, prikazani na sliki 14, kjer so po primernosti grobo priporočeni seznam meril za državno ali regionalno presojo, razvrščeni rečni odseki za razvijanje trajnostnih hidroelektrarn ki po eni strani vključuje hidroenergetski potencial, po (slika 15). Ta matrika je v pomoč pri odločanju, ki omogoča drugi pa merila v zvezi z okoljem in krajino. Nekatera od uravnoteženo doseganje energetskih in okoljskih ciljev. predlaganih meril so količinska, nekatera kakovostna, nekatera pa potrebujejo strokovno presojo. Matrika za presojo Slika 14 Klasifikacijska shema Slika 15 Prvi korak Je razvoj hidroelektrarn mogoč glede na PRIMERNO MANJ NEPRIMERNO obstoječo državno ali regionalno zakonodajo PRIMERNO ali druge sporazume* za razvoj za razvoj hidroelektrarn za razvoj hidroelektrarn hidroelektrarn ne da Izločitev* Večinoma Možno Možno drugi korak velja kot v posebnih v izjemnih visok možno okoliščinah primerih** Gospodarjenje z energijo srednji Hidroenergetski potencial nizek nizek srednji visok * Območja izvzete rabe so določena v skladu z državno ali regionalno zakonodajo in drugimi veljavnimi sporazumi. Okolje in krajina Ekološka in krajinska vrednost ** npr. območja Natura 2000 zaradi izjem v skladu s členoma 6.3 in 6.4 Direktive EU o habitatih 32

3.3.3 Presoja in merila za posamezne projekte Ker so prednosti in vplivi hidroenergetskih objektov odvisni Ker se ocenjevanje primernosti razvoja trajnostnih hidroelektrarn tudi od zasnove določenega projekta, je treba za dokončno na državni ali regionalni ravni izvaja ne glede na konkretne odločitev nujno izvesti presojo za posamezni projekt. Tako vloge za obrate, je presoja posameznih projektov potrebna le pri je tudi zato, ker se pri presoji na ravni projekta ugotovi, odgovoru na vlogo za dovoljenje za novo hidroelektrarno. ali so izpolnjene zakonske zahteve. Priporočeni seznam meril za posamezne projekte Preglednica 2 Merila za posamezne projekte Opis Gospodarjenje z energijo Velikost hidroelektrarne Obstoječa zmogljivost Vrsta hidroelektrarne Npr. pretočna, derivacijska, akumulacijska, črpalna Zanesljivost oskrbe Proizvodnja in oskrba z energijo (samodejna oskrba) Kakovost oskrbe Značilnosti proizvodnje – osnovna obremenitev/najvišja obremenitev (možnost zaloge, črpanje zaloge) Prispevek k varovanju podnebja Nižji izpusti CO2 mešanice energetskih virov Tehnična učinkovitost Priključek na omrežje, možna raba, velikost objektov Upravljanje okolja in voda Ekološki vplivi projekta Vzdolžna/prečna/vertikalnapovezljivost; vplivi na habitate in žive organizme ob upoštevanju že obstoječih vplivov Preprečevanje poplav Varstvo poplavno ogroženih območij; sprememba režima toka Namakanje Pozitivni ali negativni učinki razpoložljivosti vode za namakanje Ravnanje z nanosi Zamuljenje zbiralnika, premeščanje rinjenih plavin, onesnaženje plavin, zasnova elektrarne Količina površinskih in podzemnih voda Infiltracija in eksfiltracija, najmanjši ekološki pretok Kakovost površinskih in podzemnih voda Hranila, obstojne organske snovi, nevarne snovi, toplotni učinki Oskrba s pitno vodo Pozitivni ali negativni učinki na kakovost in zanesljivost storitve Varstvo in sanacija obrežij Podpiranje erodiranih bregov Ribištvo Zagotavljanje naravnega razmnoževanja in selitve rib prek jezov in odsekov z zastalo vodo Vplivi podnebnih sprememb Spremembe režima toka in vpliv na ekonomsko izvedljivost projektov Vplivi na že obnovljena vodna telesa V vodna telesa, sanirana z javnim denarjem, se ne sme več posegati Družbeno-ekonomska merila Skladnost z lokalnimi prostorskimi načrti Skladnost z lokalnimi predpisi Potreba po dodatni infrastrukturi za gradnjo in obratovanje Dostop, energetska omrežja itd. Regionalni gospodarski učinki Davki, prihodki za javnost; naložbe v lokalno gospodarstvo, spodbujanje zaposlovanja Rekreacija, turizem Morebitni pozitivni in negativni vplivi na turizem Drugi družbeno-politični premisleki Glede na lokalne razmere Smernice za trajnostno hidroenergtesko rabo 33 V primeru Direktive EU o vodah je treba dokazati, ali se 3.4 Omilitveni ukrepi za vodno energijo pričakuje poslabšanje stanja voda, zato je potrebna izjema pri Razvoj vodne energije mora spremljati izboljšanje stanja vodnih načelu neposlabšanja. V primeru poslabšanja stanja se lahko in obvodnih ekosistemov z jasnimi ekološkimi zahtevami za projekt dovoli le, če so izpolnjeni pogoji iz 4.7 člena, navedeni nove objekte ali tehnično nadgradnjo in izboljšanje obratovalnih v poglavju 2.3. pogojev obstoječih objektov1. To podpira vizija uravnoteženega vodenja preteklih, sedanjih in prihodnjih strukturnih sprememb Rezultati državne ali regionalne presoje so vključeni v presojo rečnega okolja na območju celotnega porečja ali povodja, po za posamezne projekte, ker se nekatere zahteve iz 4.7 člena kateri mora vodni ekosistem v celotnem povodju Donave delovati (npr. alternativne lokacije kot boljša okoljska možnost) lahko celostno in ki ga predstavljajo vse domorodne vrste, kot je izvajajo le na državni ali regionalni ravni. Ti koraki so opisani navedeno v Načrtu upravljanja povodja Donave iz leta 2009 2. v prejšnjem poglavju. Pri presoji posameznih projektov je treba poleg dodatnih ocen prednosti in vplivov oceniti, ali je Omilitveni ukrepi so ključnega pomena za preudarno izvajanje storjeno vse, kar je mogoče, da se ublažijo škodljivi vplivi na Direktive EU o vodah, saj je njihov cilj varovanje in izboljšane stanje, in rezultate vključiti v splošno oceno projekta. stanja vodnih ekosistemov, pomembni pa so tudi za drugo okoljsko zakonodajo (npr. direktiva o pticah in habitatih). Pri V preglednici 2 je priporočeni seznam meril, ki jih je treba izbiri in oblikovanju omilitvenih ukrepov je treba upoštevati uporabiti pri presoji posameznih projektov, vključno z merili ustrezne okoliščine posameznih lokacij, zlasti potencial za o gospodarjenju z energijo, okoljem in vodami, pa tudi izboljšanje stanja okolja 3. Pri novih projektih so spremljevalni družbeno-ekonomskimi merili. Priporočeni seznam meril za omilitveni ukrepi ključnega pomena za doseganje boljšega posamezne projekte je treba prilagoditi v skladu z veljavno rezultata pri presoji posameznega projekta, zato izboljšajo zakonodajo in instrumenti v državah. možnosti za pozitivno oceno projekta. Nove hidroelektrarne naj imajo (na primer) delujoče prehode za selitev rib. Poleg tega Ocena, ki temelji na merilih za posamezne projekte, daje dodatne morajo spoštovati ekološki pretok. informacije, ki negativno ali pozitivno vplivajo na splošno presojo projekta in omogočajo dokončno odločitev, ali se lahko izda Če je tako predvideno z nacionalno zakonodajo, se lahko dovoljenje. V tem procesu je treba zagotoviti sodelovanje strank, izgube pri proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah ki jih projekt zadeva. Končno je treba upoštevati tudi morebitno zaradi izvajanja omilitvenih ukrepov izravnajo. zahtevo za izvedbo presoje vplivov na okolje. V naslednjem poglavju je naveden pregled najpomembnejših

3.3.4 Sistemi spodbud in najpogostejših ukrepov, ki se uporabljajo v zvezi z razvijanjem Razvoj novih hidroelektrarn lahko spodbujamo s sistemi trajnostne vodne energije. Zagotavljanje selitve rib in ekološki spodbud, podobnimi kot pri posodabljanju, obnovi in ekološki pretok sta bila določena za prednostni ukrep tako na evropski sanaciji obstoječih obratov. Sistemi spodbud za nove hidro- ravni kot v povodju Donave zaradi izboljšanja in ohranjanja elektrarne morajo biti namenjeni projektom, pri katerih ekološkega stanja.4 Poleg njiju so obravnavani drugi pomembni ekonomska upravičenost ni zagotovljena. Za čim bolj trajnostno omilitveni ukrepi, kot so zagotavljanje premeščanja plavin ali podporo vodni energiji morajo spodbujevalne sheme upoštevati omilitev umetnega nihanja vodne gladine, kjer je to primerno. rezultate pristopa strateškega načrtovanja in ustrezne omilitvene ukrepe. 1) Končni povzetek neformalnega srečanja direktorjev za vodo in morje Evropske unije, držav kandidatk in držav EFTE, Segovia, 27.–28. maj 2010 2) Načrt upravljanja povodja Donave 2009 na voljo na spletu: http://www.icpdr.org/main/publications/danube-river-basin-management-plan 3) Sklep delavnice za skupno strategijo izvajanja za gospodarjenje z vodami, Direktivo EU o vodah in vodno energijo, Bruselj, 2011. 4) Tretje poročilo Komisije o izvajanju Direktive o vodah (http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/implrep2007/index_en.htm) 34

3.4.1 Omogočanje selitve rib Bistvenega pomena je, da so prehodi za selitev rib funkcionalni Prehodi za selitev rib v smeri proti toku in v smeri toka pri za vse avtohtone vrste, ki se selijo, in starostne in velikostne prečnih strukturah omogočajo vrstam rib, ki se selijo, dostop razrede, navzoče vse leto. Zato je treba delovanje prehodov za do habitatov, kar je pomembno za naravno reprodukcijo selitev rib ustrezno spremljati, nedelujoče obstoječe prehode in sklenitev življenjskega kroga. Zato je treba na območjih, za selitev rib pa preurediti ali sanirati. kjer živijo ribe, zgraditi prehode za selitev rib, pri tem pa upoštevati posebne hidravlične zahteve, vedenje rib in V povodju Donave ribe selivke, zlasti jesetre in selivke na srednji tehnične cilje za vrste rib, ki se selijo. razdalji, prizadenejo jezovi za izrabo vodne energije, saj se ribe ne morejo seliti proti toku ali v smeri toka med drstišči in območji, ki jih uporabljajo pozneje v življenjskem ciklu1. Zato Primer prehoda za selitev so se začeli izvajati ukrepi in prizadevanja, da bi obnovili rib v hidroelektrarni Slika 16 kontinuiteto selitve rib, kot je navedeno tudi v Načrtu upravljanja povodja Donave. Posebno pozornost je treba nameniti visoko ogroženim anadromnim donavskim jesetrom, kot je poudarjeno v Akcijskem načrtu za donavske jesetre. Pri selitvah proti toku je na voljo mnogo rešitev (npr. obvodni tokovi, tehnični prehodi za selitev rib, dvigala za ribe itd.) za delno blaženje negativnih učinkov preprek pri selitvah. Ti prehodi za selitev rib so najnovejši in omogočajo selitev rib v drstišča, čeprav se po učinkovitosti razlikujejo in so močno odvisni od upoštevanja vedenja rib pri selitvi, značilnega za določeno področje. Zelo pomembna je tudi selitev v smeri toka, a je za zdaj ne moremo ustrezno zagotoviti, čeprav obstajajo določene možnosti za kar največje zmanjšanje negativnih vplivov na ribe. Ribam prijazne turbine2 in druge tehnične rešitve (kot so nove vrste turbin in gradnje hidroelektrarn3, obvodi itd.) so navedeni kot načini omogočanja selitev v smeri toka. Intenzivne raziskave, ki omogočajo tehnične inovacije – zlasti v zvezi s selitvijo v smeri toka v kombinaciji s poškodbami turbin – potekajo ali pa se jih je treba šele lotiti. Razmere na področju različnih možnosti in tehničnih zahtev Obvodni kanal z navpično režo, hidroelektrarna Greinsfurth na reki za prehode za selitev rib so povzete iz ustrezne literature Ybbs v Avstriji. Primer prehoda za selitev rib, ki omogoča rešitev v “Tehničnem dokumentu o selitvi rib preko prečnih struktur” 4. ob omejenem prostoru. Prehod za selitev rib obide 8-metrsko višinsko Ta tehnični dokument se priporoča kot temeljna referenca razliko med odsekom hidroelektrarne v smeri proti toku in v smeri toka, sofinanciran pa je bil v okviru programa EU LIFE*. pri načrtovanju in gradnji prehodov za selitev rib. 1) Načrt upravljanja povodja Donave 2009 2) http://energy.gov/articles/fish-friendly-turbine-making-splash-water-power 3) Glej tudi nemške primere, navedene v prilogi. * Dodatne informacije so na povezavi (v nemščini): 4) Tehnični dokument o selitvi rib preko prečnih struktur. http://www.life-mostviertel-wachau.at/pages/Greinsfurth.htm Na voljo na spletu: www.icpdr.org Smernice za trajnostno hidroenergtesko rabo 35 Zagotavljanje ekološkega pretoka Slika 17 Zagotavljanje ekološkega pretoka v zgornjem odseku reke Isar v Nemčiji. Na slikah je prikazana reka pred izvedbo ukrepov za izpolnjevanje zahtev ekološkega pretoka in po njej. Pretok vode, ki so ga prej v celoti preusmerjali v jezero Walchensee, se zdaj stalno ohranja zaradi zbiralnika Sylvenstein, pri čemer se upoštevajo tudi nekatera sezonska nihanja.

3.4.2 Zagotavljanje ekološkega pretoka 3.4.3 Drugi omilitveni ukrepi Ohranjanje rečnega ekosistema pomeni tudi, da je treba v reki ob odvzemanju vode ali gradnji odvzemnega kanala 3.4.3.1 Zagotavljanje premeščanja plavin ohranjati določeni pretok, ki zagotavlja varstvo zgradbe Ravnovesje plavin v večini velikih rek v povodju Donave lahko in delovanja rečnega ekosistema, s čimer omogočimo doseganje označimo kot moteno ali močno spremenjeno. Najpomembnejši ciljev Direktive EU o vodah. vzroki za spremembe v zadnjih 150 letih so morfološke spremembe zaradi inženirskih del na rekah, omejevanja poplav Zato se kot omilitveni ukrep dobre prakse priporoča pretok in hudournikov, razvoja hidroelektrarn in poglabljanja dna, vode, ki odraža ekološko pomembne dele naravnega režima toka, pa tudi zmanjšanje sosednjih naplavnih ravnic za skoraj 90 %. vključno z relativno stalnim osnovnim pretokom in dinamiko v pretokih vode1. V smeri proti toku od jezov, v zbiralniku ali zajezenem odseku je zmanjšanje zmogljivosti premeščanja plavin vode povzročilo Metode za določanje ekološkega pretoka lahko razvrstimo nalaganje plavin. Plavine je treba v določenih časovnih v štiri skupine, ki odražajo glavne lastnosti pristopa, vključno obdobjih odstranjevati, da ohranimo globino reke, potrebno za s hidrološko in hidravlično metodo, simulacijo habitatov in plovbo in upravljanje zbiralnikov, in da omejimo višino celostnimi pristopi. Razvoj metod je dinamičen, nove raziskave vodostaja v primeru poplav. pa zagotavljajo boljše razumevanje razmerja med zahtevami toka in biološkimi, fizikalno-kemijskimi in hidromorfološkimi lastnostmi rečnih ekosistemov. V tem pogledu si Evropska komisija prizadeva pripraviti pisno navodilo v okviru Skupne implementacijske strategije Direktive EU o vodah za 1) Sklep delavnice za skupno strategijo izvajanja za gospodarjenje z vodami, obravnavanje vprašanja ekološkega pretoka . 2 Direktivo EU o vodah in vodno energijo, Bruselj, 2011. 2) COM (2012) 673: Načrt za varovanje evropskih vodnih virov – sporočilo Komisije. Na voljo na spletu: http://ec.europa.eu/environment/water/blueprint/index_en.htm 36 V smeri toka od jezov je zaradi izgube plavin potrebno umetno 3.4.3.2 Omilitveni učinki umetnega pretoka /nihanja vodne gladine dovajanje materiala ali drugi inženirski ukrepi za stabilizacijo Umetno nihanje vodne gladine, opredeljeno kot razmerje rečne struge in preprečevanje poglabljanja in vplivov na gladino Qmax in Qmin v določenem časovnem obdobju, je vrsta podzemne vode. Sicer lahko to v kombinaciji z gradnjo kanalov obremenitve, ki v povodju Donave nastaja zaradi proizvodnje povzroči slabšanje struge in izgubo morfodinamičnih struktur vršne energije v hidroelektrarnah. Razmerje je treba ter s tem povezane težave glede ekološkega stanja1. ocenjevati na podlagi naravnega pretoka. Ustrezne ukrepe za izboljšanje omenjenega stanja na mednarodni Priporočila za posamezne podonavske države in/ali standardi ravni je treba obravnavati v Načrtu upravljanja povodja Donave. za blažitev umetnega nihanja vodne gladine vključujejo Dostopnost ustreznih in zanesljivih podatkov o premeščanju več posebnih zahtev: zmanjšanje amplitude nihanja pretoka, plavin je prvi pogoj za vse prihodnje odločitve o upravljanju zmanjšanje frekvence umetnega nihanja vodne gladine, plavin v povodju Donave. Pozornost je treba nameniti kontinuiteti spremembo časa dvigovanja in spuščanja zapornic, gradnjo plavin (z izboljšanjem obstoječih ovir in izogibanjem dodatnim kompenzacijskih bazenov, izboljšanje hidromorfoloških prekinitvam). Pri izplakovanju zbiralnikov je treba upoštevati struktur reke in usklajevanje obratovanja različnih obratov. obdobja drstenja rib in kritično zmanjšano koncentracijo plavin Treba je upoštevati rezultate raziskovalnih projektov, katerih v smeri toka, da se izognemo zamuljenju struge in poškodbam cilj so stroškovno najučinkovitejši ukrepi in zagotavljanje ribjih škrg in organizmov na dnu, zato je treba izplakovanje zanesljivosti oskrbe z elektriko. izvajati nadzorovano in načrtovano. Če so odložene plavine onesnažene, se jih ne sme izplakovati, ampak postrgati in tehnično Za blaženje učinkov umetnega nihanja vodne gladine je obdelati kot posebne trdne odpadke v skladu z najboljšimi treba opredeliti razpon variacij za ustrezne ekološke parametre, razpoložljivimi tehnologijami. kot so pretok, temperatura vode, ribji habitati, plavine itd. Posebej je treba poudariti premeščanje plavin, in rečno Učinkom načrtovanja hidroelektrarn na kontinuiteto toka morfologijo, saj lahko umetno nihanje vodne gladine spodbuja reke glede premeščanja plavin in potencialu za ublažitev teh zamuljenje plavin v rečni strugi. učinkov morajo države nameniti več pozornosti, kot pa so jim jo doslej 2, potreben pa je tudi pristop na ravni celotnega 3.4.3.3 Dodatni omilitveni in izravnalni ukrepi povodja Donave. Glede na oceno na ravni posameznih projektov in zasnovo posameznih projektov so lahko potrebni dodatni omilitveni ukrepi in morebitni izravnalni ukrepi 3 za blažitev škodljivih učinkov vodne energije. Med take ukrepe lahko spadajo na primer prestrukturiranje ali sanacija obrežnih pasov (zlasti v glavnem delu zbiralnika), izboljšanje prečne povezljivosti ali sanacija habitatov. 1) Načrt upravljanja povodja Donave 2009 2) Sklep delavnice za skupno strategijo izvajanja za gospodarjenje z vodami, Direktivo EU o vodah in vodno energijo, Bruselj, 2011. 3) V Direktivi EU o habitatih je v 6.4 členu določena zahteva za ukrepe za izravnavo negativnih učinkov projektov, ki se jih ne da ublažiti, z namenom ohranjanja ekološke skladnosti omrežja Natura 2000. 37 4. Administrativna pomoč in predlogi za nadaljnje spremljanje Priporočamo, da izvajanje smernic poteka na državni ravni, Načrtovanje upravljanja povodja zagotavlja tudi priložnost za spremlja pa ga izmenjava znanja in izkušenj podonavskih držav, združevanje strateškega načrtovanja za razvijanje hidroelektrarn zaradi česar bodo te najbolje izkoristile strokovno znanje in z vodno-okoljskimi cilji . izkušnje v zvezi s pristopi, upravnimi postopki in tehničnimi določbami za trajnostne hidroelektrarne. Na temelju izkušenj, pridobljenih med oblikovanjem smernic, se priporoča, da se nadaljnje spremljanje izvaja celostno, pri Izmenjava znanja med državami velja za posebej koristno v primerih njem pa sodelujejo predstavniki administracij, vodnoenergetskega in zadevah, kot so: sektorja, NVO in drugi zainteresirani, kar omogoča strokovno – izvajanje pristopa strateškega načrtovanja, vključno znanje iz različnih okolij. Ta izmenjava se lahko opira na z zahtevami za praktične podatke, konkretne metodologije skupne projekte o posebnih vprašanjih, na sodelovanje in/ali za državno ali regionalno presojo in pristopi za proces sofinanciranje projektov raziskav in razvoja (R & R)1. tehtanja, vključno s sodelovanjem deležnikov; – izkušnje in presoja na ravni projektov, vključno s povezavo Podoben proces je bil vzpostavljen že pri rečni plovbi po sprejemu z državno ali regionalno presojo, uporabljena merila in “skupne izjave”2. Na letnih sestankih udeleženci lahko izmenjajo mehanizmi pri sprejemanju končne odločitve o določeni izkušnje z izvajanjem skupne izjave. V okviru posebnega vlogi za projekt; projekta3 so vprašanje celostnih pristopov k načrtovanju dodatno – tehnična izmenjava izkušenj z uporabo in učinkovitostjo razdelali in pojasnili v pomoč administracijam in ustreznim omilitvenih ukrepov v že obstoječih in novih hidro- deležnikom. Ta proces lahko deluje kot navdihujoč zgled tudi elektrarnah, vključno s/z: za trajnostno vodno energijo. Končno se pri izvajanju morebitnih - prehodi za selitev rib (tehnične rešitve, ki se dejavnosti nadaljnjega spremljanja priporoča tudi prizadevanje v podonavskih državah uporabljajo pri selitvi v smeri za tesno sodelovanje in izmenjavo z 2. prednostnim področjem proti toku, in izkušnje in pristopi glede zaščite rib Strategije EU za Donavo “Trajnostna energija”, pa tudi s in selitev v smeri toka); 4. prednostnim področjem 4 “Kakovost vode” in 6. “Biotska - načini za opredelitev ekološkega pretoka in vprašanj, raznovrstnost”, saj so posebni ukrepi v zvezi z vodno energijo ki jih je treba obravnavati; predvideni tudi v Strategiji EU za Donavo. - ocenami za obnovo premeščanja plavin v povodju Donave ter pristopi in ukrepi za vzpostavitev kontinuitete plavin. 1) Sklep delavnice za skupno strategijo izvajanja za gospodarjenje z vodami, Direktivo EU o vodah in vodno energijo, Bruselj, 2011. 2) Skupna izjava o rečni plovbi in okoljski trajnosti v povodju Donave. Na voljo na spletu: http://www.icpdr.org/main/activities-projects/joint-statement-navigation-environment 3) Priročnik PLATINA o dobrih praksah pri načrtovanju trajnostnih vodnih poti. Na voljo na spletu: http://www.naiades.info/file_get.php?file=33990c74a5a3f6e836ccf543626c24171ab 38 5. Seznam virov in gradiv Razen virov, navedenih v sprotnih opombah po posameznih poglavij, je v spodnjem seznamu našteto osnovno gradivo in drugi dokumenti na temo trajnostne hidroenergetske rabe. Alpski signali Focus 1, Splošne smernice za uporabo malih hidroelektrarn v alpskih regijah. AP, akcijski načrt (2005): Akcijski načrt za ohranitev jesetrov (Acipenseridae) v povodju Donave. AP-dokument, končna različica, 12. december 2005. Vir “Nature and Environment”, št. 144. Priporočilo 116 o ohranitvi jesetrov (Acipenseridae) v povodjuDonave, ki ga je sprejel stalni odbor Bernske konvencije decembra 2005. Presoja mogoče produktivnosti hidroelektrarn na ravni povodja glede na splošne in posamezne cilje Direktive EU o vodah in Direktive o obnovljivih virih energije (Aper, ESHA, Intelligent Energy Europe, Sherpa). Bloesch, J., Jones, T., Reinartz, R. & Striebel, B. (2006): Akcijski načrt za ohranitev jesetrov (Acipenseridae) v povodju Donave. ÖWAW 58/5-6: 81-88. Dumont, U. (2005): Handbuch Querbauwerke. Herausgeber: Ministerium für Umwelt und Naturschutz, Landwirtschaft und Verbraucherschutz des Landes NRW. Düsseldorf. Dumont, U. (2006): Poročilo o obnovi vzdolžne povezljivosti reke Sieg. Ing. Büro Floecksmühle, marec 2006, 15 str. DVWK (Deutscher Verband fur Wasserwirtschaft und Kulturbau e.V., Hrsg.) (1996): Fischaufstiegsanlagen – Bemessung, Gestaltung, Funktionskontrolle. – Bonn (Verlagsgesellschaft Gas und Wasser mbH), Merkblatter zur Wasserwirtschaft 232, 120 S. DWA (2006): Funktionskontrolle von Fischaufstiegsanlagen. Auswertung durchgeführter Untersuchungen und Diskussionsbeiträge für Durchführung und Bewertung.– DWA-Themen, Hennef. DWA-M 509, Merkblatt, Entwurf Februar 2010. Fischaufstiegsanlagen und fischpassierbare Bauwerke – Gestaltung, Bemessung, Qualitätssicherung. DWA-Regelwerk, Band M 509, 2010, 285 S., DWA, ISBN 978-3-941897-04-5 Egloff, N. (2012): Fischabstieg bei Wasserkraftwerken. Literaturstudie. MSc-Thesis, Eawag. V pripravi. Environmental Integration of Small Hydropower Plants (ESHA). Gebler, R.-J. (2005): Entwicklung naturnaher Bäche und Flüsse. Maßnahmen zur Strukturverbesserung. Grundlagen und Beispiele aus der Praxis. Verlag Wasser + Umwelt, Walzbachtal. Gebler, R.-J. (2009): Fischwege und Sohlengleiten. Band I: Sohlengleiten, 205 S., Verlag Wasser + Umwelt ISBN 978-3-939137-02-3. Hassinger, R. (2011): Neue Entwicklungen zur gewässerökologischen Optimierung von Wasserkraftstandorten. Wasserwirtschaft 101, 7/8: 61–65. Vodnoenergetski in okoljski, tehnični in delovni postopki za boljše vključevanje malih hidroelektrarn v okolje (Sherpa). ICPDR (2007a): Vizija za jesetre in druge selitvene vrste v povodju Donave. Osnutek, 29. april 2007, 5 str. ICPDR (2007b): Ponovno odprtje selitvenih poti za jesetre in druge selitvene vrste za omogočanje prehoda v smeri toka in proti toku na 1. in 2. jezu Iron Gate, vključno z oceno habitata. 8. oktober 2007, 7 str. ICPDR (2008): Skupna raziskava o Donavi (JDS) 2. Poročilo dostopno na www.icpdr.org/jds. ICPDR (2009): Načrt upravljanja povodja Donave, del A – pregled celotnega povodja. Dunaj. ICPDR (2012): Tehnični dokument o selitvi rib v prečnih strukturah. Dunaj. Larinier, M. (2000): Jezovi in selitev rib. Svetovna komisija za jezove, okoljska vprašanja, končni osnutek, 30. junij 2000 (30 str.). Priročnik o dobrih praksah pri načrtovanju trajnostnih vodnih poti (Platina). Strateška študija o razvoju malih hidroelektrarn v Evropski uniji (Sherpa). Lokalno načrtovanje malih hidroelektrarn & pristop na podlagi sodelovanja (Sherpa). Uporaba sistema upravljanja z okoljem ISO 14001 pri malih hidroelektrarnah. Izjava o omejitvi odgovornosti: Dokument je bil izdelan s finančno pomočjo Evropske unije. Mnenja in pogledi v dokumentu niso uradno mnenje Evropske unije. EU Grant DRBMP-2012 Kontakt ICPDR Secretariat //// Hr vatska Vienna International Centre / D0412 ve nija //// / S lo Bo s P.O. Box 500 / 1400 Vienna / Austria /// ág na T: +43 (1) 26060-5738 / F: +43 (1) 26060-5895 r sz iH ro erc icpdr@unvienna.org / www.icpdr.org ya ag /M vina ego /// D /// eut ko sc ns hl a ve Cp nd /// S lo //// / / Ös /// бuj ka terr e ich //// Česká rep u bli r //// C o na G Kolofon ra // // Ro Avtorji: Avstrija: Karl Schwaiger, Jakob Schrittwieser, Veronika Koller-Kreimel, Edith Hödl-Kreuzbauer; Romunija: Ovidiu Gabor, Graziella Jula; Slovenija: Aleš Bizjak, Petra Repnik Mah, Nataša Smolar Žvanut; Tajništvo ICPDR: Raimund Mair mâ n Izdajatelj: ICPDR – International Commission for the Protection of the Danube River / ia / ъ Mednarodna komisija za varstvo reke Donave /// Б ρ Avtorji fotografij: strani 2, 17-1, 22: © Verbund; stran 10: © ICPDR / R. Mair; лѕ stran 17-2: © E.ON Wasserkraft GmbH / avtor R. Sturm; strani 18-1, 19: © H. Mühlmann, BMLFUW; uя strani 18-2: ÖKF; stran 34: © ICPDR / R. Mair; stran 35: © StMUG, WWA Weilheim / avtor Lenhart /M /// Postavitev: Barbara Jaumann ol d Korporativna identiteta: BüroX va o //// Tehnična koordinacija: Raimund Mair Y κρ ϊн // Izdajateljska koordinacija: Benedikt Mandl © ICPDR 2013