Decree implementing the Decision (EU) laying down criteria and methodological standards on good environmental status of marine waters and standardized methods for monitoring and assessment, and repealing Decision 2010/477/EU

PRILOGA: PREDLOG EVA (2019-2550-0016) Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) Vlada Republike Slovenije izdaja U R E D B O o izvajanju Sklepa (EU) o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU 1. člen (vsebina) S to uredbo se za izvajanje četrtega odstavka 3. člena in drugega odstavka 4. člena Sklepa Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (UL L št. 125 z dne 18. 5. 2017, str. 43; v nadaljnjem besedilu: Sklep 2017/848/EU) določajo mejne vrednosti, metodološki standardi za presojo okoljskega stanja morskih voda, način priprave podrobnejših metodologij za presojo okoljskega stanja morskih voda, vrste monitoringa in način priprave podrobnejših metodologij za monitoring okoljskega stanja morskih voda ter pristojni organi za presojo in monitoring okoljskega stanja morskih voda. 2. člen (izrazi) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: 1. deskriptorji kakovosti okoljskega stanja morskih voda (v nadaljnjem besedilu: deskriptorji kakovosti) so sestavni del morskega okolja, za katerega se izvede presoja okoljskega stanja morskih voda; 2. merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda so posebne tehnične značilnosti, ki določajo deskriptorje kakovosti in so določena s Sklepom 2017/848/EU; 3. monitoring je spremljanje okoljskega stanja morskih voda v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in morsko ribištvo; 4. morske vode so teritorialne morske vode z morskim dnom in podzemljem ter obalne morske vode vode z morskim dnom in podzemljem; 5. morsko okolje so morske vode, prostoživeče morske rastlinske in živalske vrste ter njihovi habitati in ekosistemi; 6. obalne morske vode so vode z morskim dnom in podzemljem v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda; 7. območje presoje in monitoringa okoljskega stanja morskih voda je del ali celotno območje morskih voda, na katerem se izvajata monitoring in presoja okoljskega stanja morskih voda; 8. okoljsko stanje morskih voda je celotno stanje okolja v morskih vodah z upoštevanjem strukture, delovanja in procesov morskih ekosistemov, skupaj z naravnimi fiziografskimi, geografskimi, biološkimi, geološkimi in podnebnimi dejavniki ter fizikalnimi, akustičnimi in kemijskimi razmerami, vključno s tistimi, ki so posledica človekovih dejavnosti znotraj ali zunaj obravnavanega območja; 9. presoja okoljskega stanja morskih voda je ocena okoljskega stanja morskih voda; 10. teritorialne morske vode so vode z morskim dnom in podzemljem od črte obalnih morskih voda v smeri odprtega morja do državne meje Republike Slovenije na morju; 11. trend gibanja vrednosti je smer razvoja vrednosti ali razpona vrednosti, ki omogoča presojo kakovosti za določeno merilo, če mejne vrednosti niso določene tako, da se na podlagi trenda gibanja ovrednoti ali nakazuje slabšanje ali izboljševanje okoljskega stanja morskih voda. 3. člen (presoja) (1) Presoja okoljskega stanja morskih voda se izvede za posamezen deskriptor kakovosti na podlagi uporabe elementov meril in meril kakovosti okoljskega stanja morskih voda, mejnih vrednosti in metodoloških standardov za presojo v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe. (2) Presoja okoljskega stanja morskih voda iz prejšnjega odstavka obsega tudi upoštevanje pritiskov, dejavnosti ter bistvenih značilnosti morskega okolja v skladu s Prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe. (3) Presoja okoljskega stanja morskih voda iz prvega odstavka tega člena za deskriptor kakovosti Koncentracija onesnaževal (D8) obsega tudi podatke iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. (4) Podrobnejše metodologije za presojo okoljskega stanja morskih voda za posamezen deskriptor kakovosti pripravijo pristojni organi iz 5. člena te uredbe in jih posodabljajo skladno z znanstvenim napredkom ter jih takoj po posodobitvi pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda. (5) Metodologije iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo voda, v soglasju s pristojnimi ministri, v katerih delovno področje spadajo posamezni deskriptorji kakovosti, kot je določeno v 5. členu te uredbe. 4. člen (monitoring) (1) Monitoring okoljskega stanja morskih voda obsega vrste monitoringa za elemente meril in parametre v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del te uredbe. (2) Monitoring okoljskega stanja morskih voda iz prejšnjega odstavka obsega tudi upoštevanje pritiskov, dejavnosti ter bistvenih značilnosti morskega okolja v skladu s Prilogo 4 te uredbe. (3) Podrobnejše metodologije za monitoring okoljskega stanja morskih voda za posamezno vrsto monitoringa pripravijo pristojni organi iz 6. člena te uredbe in jih posodabljajo skladno z znanstvenim napredkom ter jih takoj po posodobitvi pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda. (4) Metodologije iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo voda, v soglasju s pristojnimi ministri, v katerih delovno področje spadajo posamezne vrste monitoringa, kot je določeno v 6. členu te uredbe. 5. člen (organi, pristojni za presojo, in njihove naloge) (1) Organi, pristojni za presojo okoljskega stanja morskih voda za posamezna merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda, so navedeni v Prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe. (2) Organi, pristojni za presojo okoljskega stanja morskih voda za posamezen deskriptor kakovosti, so navedeni v Prilogi 5 te uredbe. (3) Organi iz prejšnjega odstavka pridobijo podatke o presoji okoljskega stanja za posamezna merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda od pristojnih organov iz prvega odstavka tega člena. (4) Organi iz drugega odstavka tega člena pridobijo podatke iz prejšnjega odstavka in pripravijo poročilo o presoji okoljskega stanja za posamezen deskriptor kakovosti ter ga vsakih šest let pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda. (5) Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj: − navedbo deskriptorja kakovosti in pripadajočih meril kakovosti okoljskega stanja morskega okolja, − podatke, na podlagi katerih se je izvedla presoja (npr. rezultate monitoringa in povezave na podatke monitoringa, če so ti obsežnejši), in − rezultate presoje okoljskega stanja morskih voda za posamezna merila kakovosti in posamezen deskriptor kakovosti. 6. člen (organi, pristojni za monitoring, in njihove naloge) (1) Organi, pristojni za monitoring posameznega merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda, so navedeni v Prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe. (2) Organi, pristojni za posamezno vrsto monitoringa okoljskega stanja morskih voda, so navedeni v Prilogi 6 te uredbe. (3) Organi iz prejšnjega odstavka pridobijo podatke o monitoringu okoljskega stanja za posamezna merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda od pristojnih organov iz prvega odstavka tega člena. (4) Organi iz drugega odstavka tega člena pripravijo šestletni program za vrsto monitoringa okoljskega stanja morskih voda in ga vsakih šest let pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda. (5) Organi iz drugega odstavka tega člena za pripravo programa iz prejšnjega odstavka pridobijo program monitoringa za posamezno merilo kakovosti okoljskega stanja od pristojnih organov iz prvega odstavka tega člena. (6) Organi iz drugega odstavka tega člena lahko program iz četrtega odstavka tega člena posodobijo prej kot v šestih letih, če to zahteva znanstveni razvoj na področju monitoringa, in ga pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda. (7) Program iz četrtega odstavka tega člena vsebuje najmanj: − navedbo vrste monitoringa in navedbo monitoringov za posamezno merilo kakovosti okoljskega stanja morskih voda, − območje za izvajanje monitoringa iz prejšnje alineje, vključno z navedbo vzorčnih mest oziroma transektov ter njihovo določitvijo s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu, − navedbo in opis metodologije za izvedbo monitoringa iz prve alineje tega odstavka, − časovno obdobje izvajanja monitoringa iz prve alineje tega odstavka in − oceno finančnih sredstev za izvedbo monitoringa iz prve alineje tega odstavka. (8) Organi iz drugega odstavka tega člena pripravijo poročilo o izvajanju in rezultatih za posamezno vrsto monitoringa okoljskega stanja morskih voda in ga vsako leto najpozneje do 15. marca pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda, ter objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave. (9) Organi iz drugega odstavka tega člena za pripravo poročila iz prejšnjega odstavka pridobijo podatke o monitoringu za posamezno merilo kakovosti okoljskega stanja morskih voda od pristojnih organov iz prvega odstavka tega člena. (10) Poročilo iz osmega odstavka tega člena vsebuje najmanj: − navedbo vrste monitoringa in navedbo monitoringov za posamezno merilo kakovosti okoljskega stanja morskih voda, − poročilo o izvajanju monitoringa iz prejšnje alineje, vključno z opisom metodologije ter navedbo pogostosti in obsega monitoringa, − poročilo o rezultatih in analizah pridobljenih podatkov na podlagi izvajanja monitoringa iz prve alineje tega odstavka in − presojo okoljskega stanja morskih voda na podlagi rezultatov in analiz iz prejšnje alineje. 7. člen (mejne vrednosti in trendi gibanja vrednosti) (1) Mejne vrednosti so določene v Prilogi 1 te uredbe. (2) Če mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka niso znane, določijo pristojni organi iz Priloge 5 te uredbe trende gibanja vrednosti v skladu s Prilogo 1 te uredbe. 8. člen (območja presoje in monitoringa) (1) Območja monitoringa okoljskega stanja morskih voda so: − obalne morske vode, − teritorialne morske vode in − morske vode. (2) Območja presoje okoljskega stanja morskih voda so: − obalne morske vode, − teritorialne morske vode, − morske vode, − morska podregija Jadransko morje, − morska podregija Jadransko morje – pododdelek GSA17 in − morska regija Sredozemsko morje. (3) Območja presoje okoljskega stanja morskih voda za posamezen deskriptor kakovosti so navedena v Prilogi 1 te uredbe. (4) Območja monitoringa okoljskega stanja morskih voda za posamezno vrsto monitoringa so navedena v Prilogi 3 te uredbe. (5) Grafični prikaz območij monitoringa okoljskega stanja morskih voda je v Prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe. (6) Grafični prikaz območij presoje okoljskega stanja morskih voda je v Prilogi 8, ki je sestavni del te uredbe. 9. člen (regionalno sodelovanje) Presoja okoljskega stanja morskih voda iz 3. člena te uredbe za morsko podregijo Jadransko morje in morsko regijo Sredozemsko morje se izvaja v okviru regionalnega sodelovanja in mednarodnih pogodb ter organizacij in drugih organizacijskih oblik, ustanovljenih na podlagi teh mednarodnih pogodb. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 10. člen (metodologije in poročila) (1) Metodologije iz četrtega odstavka 3. člena te uredbe pristojni organi iz 5. člena te uredbe prvič pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda, najpozneje do 31. marca 2023. (2) Metodologije iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe pristojni organi iz 6. člena te uredbe prvič pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda, najpozneje do 31. marca 2023. (3) Organi iz drugega odstavka 5. člena te uredbe prvič pridobijo podatke iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe najpozneje do 15. julija 2023. (4) Prvo poročilo iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe pristojni organi iz drugega odstavka 5. člena te uredbe pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda, najpozneje do 31. decembra 2023. (5) Prvi program iz četrtega odstavka iz 6. člena te uredbe pripravijo organi iz drugega odstavka 6. člena te uredbe najpozneje do 30. junija 2023, drugi program pa najpozneje do 15. julija 2025. (6) Ne glede na osmi odstavek 6. člena te uredbe se prvo poročilo iz osmega odstavka 6. člena te uredbe pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo voda, najpozneje do 15. marca 2024. 11. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-149/2019 Ljubljana, …… EVA 2019-2550-0016 Vlada Republike Slovenije dr. Robert Golob predsednik Priloga 1: Elementi meril, merila, mejne vrednosti in metodološki standardi za presojo okoljskega stanja morskih voda na podlagi okoljskega stanja deskriptorjev kakovosti Deskriptor kakovosti Element meril Merila Metodološki standardi za presojo Območje presoje Mejna vrednost D1 – Biotska raznovrstnost (vrste) Zaradi nenamernega prilova ogrožene vrste, ki se ne izkoriščajo za gospodarske namene(9). D1C1 – Stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova(7) za posamezno vrsto(9) je pod ravnjo, ki ogroža dolgoročno sposobnost preživetja vrste. Mejne vrednosti, kot so določene v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (stopnja umrljivosti). Poda se ocena, ali je vrsta ogrožena zaradi prilova, in če je, se poda stopnja umrljivosti za posamezno vrsto zaradi prilova in navedba, ali so dosežene mejne vrednosti (stopnja umrljivosti). Poda se ocena, ali je vrsta ogrožena zaradi prilova, in če je, se podajo smerni trendi za posamezne vrste, za katere mejne vrednosti niso določene (stopnja umrljivosti). Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D1C1 se upoštevajo tudi rezultati presoje za merila D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, D8C2, D8C4, D10C3 in D10C4. (6) Rezultati presoje prispevajo k presoji za merilo D1C2. Skupine vrst(9) D1C2 – Antropogeni pritiski nimajo škodljivega vpliva na številčnost populacije vrst(9), tako da je njihova dolgoročna sposobnost preživetja zagotovljena (velikost populacije in karte razširjenosti in velikosti območij, pomembnih za razmnoževanje vrst, ki se ne izkoriščajo za gospodarske namene(9). Mejne vrednosti, kot so določene v predpisih, ki urejajo varstvo in ohranjanje narave, ali aktih, ki določajo njihovo izvajanje, ali poročilih o njihovem izvajanju. Podajo se velikost populacije in karte razširjenosti in velikosti območij, pomembnih za razmnoževanje – za vrste ptic (Aves); velikost populacije za vrste iz skupine sesalci (Mammalia), plazilci (Reptilia) in negospodarske vrste rib (Pisces), ter navedba, ali so mejne vrednosti dosežene. Podata se splošno stanje vrst in navedba, ali dosegajo mejne vrednosti, pri čemer se za gospodarske vrste morskih organizmov upošteva presoja za deskriptor kakovosti D3. Podajo se smerni trendi velikosti populacije in karte razširjenosti in velikosti območij, (1), razen za delfine in zobate kite (5) pomembnih za razmnoževanje – za vrste ptic (Aves); velikost populacije za vrste iz skupine sesalci (Mammalia), plazilci (Reptilia) in negospodarske vrste rib (Pisces), za katere mejne vrednosti niso določene. Podajo se smerni trendi za splošno stanje vrst, za katere mejne vrednosti niso določene. Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D1C2 se upoštevajo tudi rezultati presoje za merila D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, D8C2, D8C4, D10C3 in D10C4. Skupine vrst (8, 9) D1C3 – Ribe (Pisces) , ki se izkoriščajo v gospodarske namene(8), in druge vrste(9). Demografske značilnosti populacije vrst, ki so značilne za zdravo populacijo (cm ali kg; št. mladih osebkov : št. starih osebkov; št. samic : št. Mejne vrednosti, kot so določene v predpisih, ki urejajo varstvo in ohranjanje narave, ali aktih, ki določajo njihovo izvajanje, ali poročilih o njihovem izvajanju, in v okviru Generalne Podajo se demografske značilnosti populacije vrst in navedba, ali so mejne vrednosti dosežene. Podajo se smerni trendi za demografske značilnosti populacije vrst, za katere mejne (1), razen za ribe in glavonožce, ki se izkoriščajo za gospodarske namene (6) in ptice, male zobate kite, delfine, pelagične ribe in ribe pridnene samcev, št. mladičev; stopnja preživetja). komisije za ribištvo v Sredozemlju za ribe (Pisces), ki se izkoriščajo v gospodarske namene. vrednosti niso določene. Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D1C3 se upoštevajo tudi rezultati presoje za merila D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, D8C2, D8C4, D10C3, D10C4, D11C1, D11C2. kontinentalne ravnice (4) Skupine vrst (9) D1C4 – Vrste iz posebnih ohranitvenih območij (Natura 2000)(9) in druge vrste(9) Območje razširjenosti vrst je v skladu s fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi razmerami (karte razširjenosti in velikosti območij, pomembnih za razmnoževanje, v km2). Mejne vrednosti, kot so določene v predpisih, ki urejajo varstvo in ohranjanje narave, ali aktih, ki določajo njihovo izvajanje, ali poročilih o njihovem izvajanju. Podata se območje razširjenosti za posamezno vrsto (km2) in navedba ali so dosežene mejne vrednosti. Podajo se smerni trendi za območje razširjenosti za posamezno vrsto (km2), za katero mejne vrednosti niso določene. Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D1C4 se upoštevajo tudi rezultati presoje za merila D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, D8C2, D8C4, D10C3, D10C4, D11C1, D11C2. (1), razen za ptice, male zobate kite, delfine, pelagične ribe in ribe pridnene kontinentalne ravnice (4) Skupine vrst (9) D1C5 – Vrste iz posebnih ohranitvenih območij (Natura Mejne vrednosti, kot so določene v Podata se površina habitata za posamezno (1), razen za tjulnje, želve, 2000)(9) in druge vrste(9) Habitat vrst ima potreben obseg in razmere, ki podpirajo različne faze življenjskega cikla (območje habitata za vrsto v km2). predpisih, ki urejajo varstvo in ohranjanje narave, ali aktih, ki določajo njihovo izvajanje, ali poročilih o njihovem izvajanju. vrsto (km2) in navedba, ali so dosežene mejne vrednosti. Podajo se smerni trendi za območje habitata za posamezno vrsto (km2), za katero mejne vrednosti niso določene. Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D1C5 se upoštevajo tudi rezultati presoje za merila D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, D8C2, D8C4, D10C3, D10C4, D11C1, D11C2. glavonožce (4). Habitat vodnega stolpca D1C6 – Stanje habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in funkcijami (vrstna sestava, relativna številčnost, odsotnost posebej občutljivih vrst ali občutljivih vrst ali vrst, ki zagotavljajo ključno funkcijo, velikostna struktura vrst), ni prizadeto zaradi antropogenih pritiskov (obseg prizadetega habitata v km2 ali kot delež (%) celotnega habitata). / Podajo se smerni trendi za obseg posameznega habitatnega tipa (km2) in delež habitata, ki je podvržen škodljivim učinkom, če mejne vrednosti niso določene. Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D1C6 se upoštevajo tudi rezultati presoje za merila D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, D5C2, D5C3, (1) D8C2, D8C4, D10C3, D10C4, D11C1, D11C2. D2 – Tujerodne vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti Na novo vnesene tujerodne vrste(11) D2C1 – Število na novo vnesenih tujerodnih vrst(11) v morsko okolje, ki so posledica človekovega delovanja, je zmanjšano na najmanjšo možno mero (število vrst, ki so bile na novo vnesene). / Podajo se smerni trendi v številu na novo vnesenih tujerodnih vrst, ki so posledica človekovega delovanja, v šestletnem obdobju presoje in seznam teh vrst. (1) Naseljene tujerodne vrste, zlasti invazivne, ki imajo škodljiv učinek na morske organizme(9) D2C2 – Številčnost in prostorska porazdelitev naseljenih tujerodnih vrst(12), zlasti invazivnih, ki imajo škodljive učinke na vrste(8,9) in habitatne tipe(10) (številčnost (št. osebkov), biomasa (t), obseg v km2 za posamezno tujerodno vrsto). / Podajo se smerni trendi v številčnosti in prostorski porazdelitvi posameznih naseljenih tujerodnih vrst (številčnost (št. osebkov), biomasa (t), obseg v km2 za posamezno tujerodno vrsto). Rezultati presoje prispevajo k presoji za merilo D2C3. (1) Skupine vrst(8, 9) in habitatnih tipov(10), ki jih ogrožajo tujerodne vrste D2C3 – Delež skupine vrst(8,9) ali prostorskega obsega habitatnega tipa(10), ki je podvržen škodljivim učinkom in kjer so nastale škodljive spremembe (razmerje med domorodnimi in tujerodnimi vrstami kot število in/ali njihova številčnost v skupini; prostorski obseg habitatnega tipa, kjer so nastale / Podajo se smerni trendi v deležu skupine vrst ali prostorskega obsega habitatnega tipa, ki so podvrženi škodljivim učinkom (razmerje med domorodnimi in tujerodnimi vrstami kot število in/ali njihova številčnost v skupini; prostorski obseg (1) spremembe, v km2). habitatnega tipa, kjer so nastale spremembe, v km2). Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D2C3 se upoštevajo tudi rezultati za merilo D2C2. D3 – Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene Ribe in lupinarji, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(8) D3C1 – Stopnja ribolovne umrljivosti vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(8), je na ravni ali pod ravnjo, ki omogoča največji trajnostni donos (letna raven ribolovne umrljivosti). Mejne vrednosti, kot so določene v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (letna ribolovna umrljivost). Poda se za populacije, za katere je bila izvedena presoja, in navedba ravni, ki jo populacija dosega, ter navedba, ali so bile mejne vrednosti dosežene. Podajo se smerni trendi za populacije, za katere mejne vrednosti niso določene. Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptorja kakovosti biotska raznovrstnost D1 in neoporečnost morskega dna D6. (6) D3C2 – Biomasa drstitvenega staleža populacije vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(8), je nad ravnmi biomase, ki omogoča največji Mejne vrednosti, kot so določene v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (biomasa (t) ali število Poda se za populacije, za katere je bila izvedena presoja, in navedba ravni, ki jo populacija dosega, ter navedba, ali so bile (6) trajnostni donos (biomasa (t) ali število osebkov). osebkov). mejne vrednosti dosežene. Podajo se smerni trendi za populacije, za katere mejne vrednosti niso določene. Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptorja kakovosti biotska raznovrstnost D1 in neoporečnost morskega dna D6. D3C3 – Razporeditev glede na starost(16) in velikost osebkov populacije vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(8), je pokazatelj zdrave populacije (delež (%) ali dolžina v cm). Mejne vrednosti, kot so določene v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (biomasa (t) ali število osebkov) (delež (%) ali dolžina v cm). Poda se za populacije, za katere je bila izvedena presoja, in navedba ravni, ki jo populacija dosega, ter navedba, ali so bile mejne vrednosti dosežene. Podajo se smerni trendi za populacije, za katere mejne vrednosti niso določene. Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptorja kakovosti biotska raznovrstnost D1 in neoporečnost (6) morskega dna D6. D4 – Ekosistemi, vključno s prehranjevalnimi cehi Prehranjevalni cehi morskega ekosistema D4C1 – Raznolikost prehranjevalnih cehov (vrstna sestava in njena relativna številčnost) ni okrnjena zaradi antropogenih pritiskov. / Podajo se smerni trendi v raznolikosti prehranjevalnih cehov (vrstna sestava in njena relativna številčnost). (1) D4C2 – Ravnovesje celotne številčnosti med prehranjevalnimi cehi zaradi antropogenih pritiskov ni ogroženo (št. osebkov ali biomasa (t) vseh vrst v prehranjevalnem cehu). / Podajo se smerni trendi v ravnovesju celotne številčnosti med prehranjevalnimi cehi (št. osebkov ali biomasa (t) vseh vrst v prehranjevalnem cehu). Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D4C2 se upoštevajo tudi rezultati za merilo D4C4. (1) D4C3 – Razporeditev velikosti osebkov v prehranjevalnem cehu zaradi antropogenih pritiskov ni ogrožena. / Podajo se smerni trendi v razporeditvi velikosti osebkov v prehranjevalnem cehu. (1) D4C4 – Produktivnost prehranjevalnega ceha zaradi antropogenih pritiskov ni ogrožena. / Podajo se smerni trendi v produktivnosti prehranjevalnih cehov. Rezultati presoje se uporabijo za podporo presoje za merilo D4C2. (1) D5 – Evtrofikacija, ki jo povzroči človek, in njeni Hranilne snovi, določene s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda, D5C1 – Koncentracije hranilnih snovi so na ravneh, ki nimajo škodljivih učinkov na Mejne vrednosti, kot so določene s predpisi, ki urejajo Podajo se vrednosti, ki so bile dosežene, in ocena obsega območja presoje, (2) (3) škodljivi učinki in sicer v vodnem stolpcu morski ekosistem (µmol/l)(13). stanje površinskih voda (µmol/l). v katerem so bile dosežene mejne vrednosti. Klorofil v vodnem stolpcu D5C2 – Koncentracije klorofila a so na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov na morski ekosistem (µgl/l). Mejne vrednosti, kot so določene s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda (µg/l). Podajo se vrednosti, ki so bile dosežene, in ocena obsega območja presoje, v katerem so bile dosežene mejne vrednosti. (2) (3) Cvetenje škodljivih alg v vodnem stolpcu D5C3 – Število, prostorski obseg in trajanje cvetenja škodljivih alg so pod mejnimi vrednostmi, ki kažejo na škodljive učinke obogatitve s hranili (št. dogodkov; trajanje v dnevih, prostorski obseg cvetenja v km2), ali vrstna sestava in številčnost fitoplanktona ne odražajo škodljivih učinkov cvetenj (vrstna sestava, številčnost v številu). / Poda se smerni trend v številu, prostorskem obsegu in trajanju cvetenj, če mejne vrednosti še niso določene (št. dogodkov; trajanje v dnevih, prostorski obseg cvetenja v km2). (2) (3) Prosojnost v vodnem stolpcu D5C4 – Prosojnost v vodnem stolpcu zaradi povečanja števila lebdečih alg ni znižana na raven, ki kaže škodljive učinke obogatitve s hranilnimi snovmi (globina v metrih (m)). / Poda se smerni trend za prosojnost (globina v metrih (m)). (2) (3) Raztopljeni kisik v pridnenem sloju vodnega stolpca D5C5 – Koncentracija raztopljenega kisika se zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi ne zmanjša na ravni, ki / Poda se smerni trend koncentracije raztopljenega kisika zaradi obogatitve s (2) (3) povzročajo škodljive učinke na bentoške habitate ali druge učinke evtrofikacije (mg/l). hranilnimi snovmi. Uporaba drugih meril: Merilo D5C5 se lahko nadomesti z merilom D5C8. D5C6 – Številčnost oportunističnih alg ni na ravneh, ki kažejo škodljive učinke zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi (razmerje ekološke kakovosti). Mejne vrednosti, kot so določene s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda (razmerje ekološke kakovosti). Podajo se vrednosti, ki so bile dosežene, in ocena obsega območja presoje, v katerem so bile dosežene mejne vrednosti. (2) (3) Oportunistične makroalge bentoških habitatov D5C6 – Številčnost oportunističnih alg ni na ravneh, ki kažejo škodljive učinke obogatitve s hranilnimi snovmi (obseg škodljivih učinkov v km2 ali kot delež (%)). / Poda se smerni trend v obsegu škodljivih učinkov (km2 ali kot %). (2) (3) D5C7 – Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofitov je na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi, vključno z zmanjšanjem prosojnosti vode (razmerje ekološke kakovosti). / Podajo se smerni trendi v vrstni sestavi, relativni številčnosti združb makrofitov glede na pojavnost obogatitve s hranilnimi snovmi in zmanjšanjem prosojnosti vode. (2) (3) Združbe makrofitov bentoških habitatov D5C7 – Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofitov je na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov obogatitve s hranilnimi / Poda se smerni trend v obsegu škodljivih učinkov (km2 ali kot %). (2) (3) snovmi, vključno z zmanjšanjem prosojnosti vode (obseg škodljivih učinkov v km2 ali deležu (%)). D5C8 – Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofavne je na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov obogatitve s hranilnimi snovmi (razmerje ekološke kakovosti). Mejne vrednosti, določene s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda (razmerje ekološke kakovosti). Podajo se vrednosti, ki so bile dosežene, in ocena obsega območja presoje, v katerem so bile dosežene mejne vrednosti. (2) (3) Združbe makrofavne bentoških habitatov D5C8 – Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofavne je na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov obogatitve s hranilnimi snovmi (obseg škodljivih učinkov v km2 ali deležu (%)). / Poda se smerni trend v obsegu škodljivih učinkov (km2 ali kot delež (%)). (2) (3) D6 – Neoporečnost morskega dna Fizična izguba morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu)(10) D6C1 – Prostorski obseg in razporeditev fizične izgube (trajna sprememba) naravnega morskega dna (km2)(10). / Rezultati prispevajo k presoji za merili D6C4 in D7C1. (1) Fizične motnje morskega dna (vključno z območji v bibavičnem pasu)(10) D6C2 – Prostorski obseg in razporeditev pritiskov fizičnih motenj (sprememba morskega dna, od katere si to lahko opomore, če je dejavnost, ki povzroča fizično motnjo, prekinjena) morskega dna (km2)(10). / Rezultati prispevajo k presoji za merilo D6C3. (1) Bentoški habitatni tipi(10) D6C3 – Prostorski obseg habitatnega tipa(10), na / Poda se smerni trend v obsegu habitatnega tipa, (1) katerega škodljivo vpliva fizična motnja, kar se odraža v spremembi njegove biotske in abiotske strukture in funkcij (km2 ali delež (%)). na katerega škodljivo vpliva fizična motnja (obseg prizadetega habitatnega tipa v km2 ali kot delež (%) vsega naravnega obsega habitata). Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D6C3 se upoštevajo tudi rezultati za merilo D6C2. Rezultati presoje prispevajo k presoji za merilo D6C5. Bentoški habitatni tipi(10) D6C4 – Obseg izgube posameznega bentoškega habitatnega tipa(10) zaradi antropogenih pritiskov (obseg izgube v km2 ali delež (%) izgube glede na celoten obseg habitatnega tipa; splošno stanje habitata). / Podata se smerni trend v deležu in izgubi habitatnega tipa, na katerega škodljivo vplivajo antropogeni pritiski (km2 ali kot delež (%) izgube glede na celoten obseg habitatnega tipa), ter splošno stanje habitatov. Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D6C4 se upoštevajo tudi rezultati za merilo D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, (1) D5C4, D5C5, D5C6, D6C1, D8C2, D8C4, D10C3, D10C4, D11C1, D11C2. Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptor kakovosti D1 in skupni presoji za deskriptor D6. Bentoški habitatni tipi(10) D6C5 – Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje bentoškega habitatnega tipa(10) vključno s spremembo njegove biotske in abiotske strukture in funkcije ne presega določenega deleža (mejne vrednosti) naravnega obsega habitata (obseg prizadetega habitata v km2 ali delež (%) izgube glede na celoten obseg habitatnega tipa). / Poda se smerni trend v deležu in obsegu škodljivih učinkov, vključno z deležem izgube habitatnega tipa (obseg prizadetega habitata v km2 ali delež (%) izgube glede na celoten obseg habitatnega tipa). Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D6C5 se upoštevajo tudi rezultati za merilo D2C3, D3C1, D3C2, D3C3, D5C4, D5C5, D5C6, D5C7, D5C8, D6C5, D7C2, D8C2, D8C4, D10C3, D10C4, D11C1, D11C2. (1) Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptor kakovosti D1 in skupni presoji za deskriptor D6. D7 – Trajne spremembe hidrografskih razmer Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu)(10) D7C1 – Prostorski obseg in razporeditev trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca(10) v povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna (km2). / Uporaba drugih meril: Pri presoji za merilo D7C1 se upoštevajo tudi rezultati za merilo D6C1. Rezultati prispevajo k presoji za merilo D7C2. (1) Bentoški habitatni tipi(10) D7C2 – Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa(10), prizadetega zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer (km2 ali delež (%) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje). / Poda se smerni trend v obsegu prizadetega habitatnega tipa (km2 ali kot delež (%)). (1) D8 – Koncentracije onesnaževal Onesnaževala, določena s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda D8C1 – Koncentracije onesnaževal ne presegajo mejnih vrednosti (µg/l za koncentracije onesnaževal v vodi, µg/kg suhe teže za sedimente in µg/kg mokre teže za bioto). Mejne vrednosti, določene s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda (µg/l za koncentracije onesnaževal v vodi, µg/kg suhe teže za sedimente in µg/kg mokre teže za bioto). Za vsako onesnaževalo se podajo koncentracije, uporabljeni matriks (voda, sediment, biota) ter navedba, ali so bile mejne vrednosti dosežene, ter delež onesnaževal, pri katerem je bila presoja izvedena in ki je dosegel mejne vrednosti, vključno z ločeno navedbo snovi, ki se obnašajo kot (2) (3) splošno prisotne obstojne, bioakumulativne in strupene, kot je določeno v predpisu, ki ureja stanje površinskih voda. Podajo se smerni trendi za onesnaževala, za katera mejne vrednosti niso določene. Vrste(9) in habitatni tipi(10), ki so izpostavljeni tveganjem zaradi onesnaževal D8C2 – Zdravje vrst(9) in habitatnih tipov(10) ni prizadeto zaradi škodljivih učinkov onesnaževal, vključno s kumulativnimi in sinergijskimi učinki (št. osebkov za posamezno prizadeto vrsto; obseg v km2 za posamezen prizadeti habitatni tip). / Podajo se smerni trendi v škodljivih učinkih onesnaževal na vrste (št. osebkov za posamezno prizadeto vrsto) in habitatne tipe (obseg v km2 za posamezen prizadeti habitatni tip). Rezultati prispevajo tudi k presoji za deskriptorja kakovosti D1 in D6. (1) Vrste(9) in habitatni tipi(10), ki so izpostavljeni akutnemu onesnaženju D8C4 – Škodljivi učinki znatnega akutnega onesnaženja na zdravje vrst(9) in bentoških habitatnih tipov(10) so zmanjšani na najmanjšo možno mero in, kjer je mogoče, odpravljeni (št. za posamezno prizadeto vrsto; obseg v km2 za prizadeti / Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptorja kakovosti D1 in D6. (1) bentoški habitatni tip). D10 – Morski odpadki Odpadki, razen mikroodpadkov, ki so razvrščeni v kategorije: umetni polimerni materiali, guma, tkanina/tekstil, papir/karton, obdelan/predelan les, kovina, steklo/keramika, kemikalije, neopredeljeni in živilski odpadki D10C1 – Sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov (razvrščeni po kategorijah) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu so pod mejnimi vrednostmi oziroma na ravneh, ki ne škodujejo morskemu in obalnemu okolju (št. kosov/100 m obale; št. kosov/km2 morskega dna ali površinskega sloja vodnega stolpca). / Podajo se smerni trendi za sestavo, količino in prostorsko razporeditev odpadkov, razvrščenih po kategorijah, in sicer ločeno za obalo, površinski sloj vodnega stolpca in morsko dno. (1) Mikroodpadki (delci ≤ 5 mm), razvrščeni v kategoriji: umetni polimerni materiali in drugo D10C2 – Sestava, količina in prostorska razporeditev mikroodpadkov (razvrščeni po kategorijah) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu so pod mejnimi vrednostmi oziroma na ravneh, ki ne škodujejo morskemu in obalnemu okolju (št. kosov ali gramov/km2 površinskega sloja vodnega stolpca; št. kosov ali gramov/kg suhe teže sedimenta za obalo in morsko dno). / Podajo se smerni trendi za sestavo, količino in prostorsko razporeditev mikroodpadkov, razvrščenih v kategorije, in sicer ločeno za obalo, površinski sloj vodnega stolpca in morsko dno. (1) Odpadki in mikroodpadki, za katere se opravi D10C3 – Količina odpadkov in mikroodpadkov, ki jih zaužijejo / Podajo se smerni trendi v količini odpadkov in (1) presoja za skupine vrst(9) vrste(9) morskih živali, je pod vrednostmi, ki imajo negativen vpliv nanje (količina odpadkov – mikroodpadkov (g); št. kosov/osebek posamezne vrste glede na težo (g) ali dolžino (cm) posameznih vzorcev). mikroodpadkov, ki jih zaužijejo vrste morskih organizmov (količina odpadkov – mikroodpadkov (g); št. kosov/osebek posamezne vrste glede na težo (g) ali dolžino (cm) posameznih vzorcev). Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptor kakovosti D1. Vrste(9), ki so ogrožene zaradi odpadkov D10C4 – Število osebkov vsake vrste(9), na katero imajo odpadki škodljiv vpliv, je pod mejnimi vrednostmi (št. prizadetih osebkov za posamezno vrsto). / Podajo se smerni trendi v številu osebkov vsake vrste, na katero imajo odpadki škodljiv vpliv (št. prizadetih osebkov za posamezno vrsto). Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptor kakovosti D1. (1) D11 – Uvedba energije, vključno s podvodnim hrupom Antropogeni impulzni hrup v vodi(14) D11C1 – Prostorska razporeditev, časovni obseg in ravni virov antropogenega impulznega hrupa so pod mejnimi vrednostmi oziroma ne presegajo ravni, ki imajo škodljiv učinek na populacije morskih živali, in sicer za morske sesalce, morske / Podajo se smerni trendi v ravneh antropogenega impulznega hrupa, prostorski in časovni porazdelitvi teh ravni (št. dni na četrtletje ali na mesec z viri impulznega hrupa; delež (%) enote površine ali obseg v km2 (1) plazilce, ribe (št. dni na četrtletje ali na mesec z viri impulznega hrupa; delež (%) enote površine ali obseg v km2 območja presoje z viri impulznega hrupa/leto). območja presoje z viri impulznega hrupa/leto). Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptor kakovosti D1. Antropogeni neprekinjeni nizkofrekvenčni hrup v vodi(15) D11C2 – Prostorska razporeditev, časovni obseg in ravni virov antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega hrupa so pod mejnimi vrednostmi oziroma ne presegajo ravni, ki imajo škodljiv učinek na populacije morskih živali, in sicer za morske sesalce (Mammalia), morske plazilce (Reptilia), ribe (Pisces) (letno povprečje ravni neprekinjenega nizkofrekvenčnega hrupa/km2; delež (%) površine ali km2 z ravnmi hrupa, ki presegajo mejne vrednosti). / Podajo se smerni trendi v ravneh neprekinjenega nizkofrekvenčnega hrupa, prostorski in časovni porazdelitvi teh ravni (letno povprečje ravni neprekinjenega nizkofrekvenčnega hrupa/km2; delež (%) površine ali km2 z ravnmi hrupa, ki presegajo mejne vrednosti). Rezultati presoje prispevajo k presoji za deskriptor kakovosti D1. (1) Legenda: (1) Morske vode. (2) Obalne morske vode . (3) Teritorialne morske vode. (4) Morska podregija Jadransko morje. (5) Morska regija Sredozemsko morje. (6) Morska podregija Jadransko morje – pododdelek severno Jadransko morje (GSA 17). (7) Stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za posamezno vrsto se določa le, če so izpolnjene pogoji iz Izvedbenega Sklepa Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 92). (8) Vrste in populacije vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene kot so opredeljene v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju. (9) Vrste iz skupine vrst navedene v Prilogi 3 te uredbe. (10) Habitatni tipi, navedeni v Prilogi 3 te uredbe. (11) Na novo naseljene tujerodne vrste so tiste vrste, za katere ni znano, da bi bile v preteklem obdobju presoje okoljskega stanja morskih voda prisotne na območju presoje. (12) Naseljene tujerodne vrste so tiste vrste, za katere je bilo znano, da so bile v preteklem obdobju presoje okoljskega stanja morskih voda prisotne na območju presoje. (13) Hranilne snovi, ki so navedene v Prilogi 3 te uredbe. (14) Antropogeni impulzni hrup v vodi v frekvenčnem pasu od 10 Hz do 10 kHz. (15) Antropogeni neprekinjeni hrup v vodi s središčnima frekvencama 63 Hz oziroma 125 Hz. (16) Starost vrste osebkov se določa le, če letni iztovor vrst presega prag, določen v Izvedbenem Sklepu Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 92). Priloga 2: Podatki o akutnem onesnaženju in onesnaževalih v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi Akutno onesnaženje morskih voda Podatki iz evidenc o intervencijah in nesrečah, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi Podatki o onesnaževalih v živilih, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobi v skladu s predpisi, ki urejajo onesnaževala v živilih. Priloga 3: Vrste monitoringa, parametri monitoringa in območje monitoringa okoljskega stanja morskih voda Monitoring biotske raznovrstnosti – skupine vrst ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev Skupina vrst(4) Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Ptice, ki se prehranjujejo v bentoškem območju Ptice, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju Morski sesalci Plazilci Pridnene ribe kontinentalne ravnice Obalne ribe Obalni glavonožci Porazdelitev populacije vrste Številčnost populacije Velikost populacije Spolna struktura populacije Stopnja plodnosti(5) Stopnja preživetja(5) Smrtnost/poškodbe populacije Vedenje populacije vključno z migracijami in gibanjem Obseg habitata za populacijo vrste(6) (1) Monitoring biotske raznovrstnosti – pelagični in bentoški habitatni tipi Habitat Habitatni tip Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Habitat vodnega stolpca Vodni stolpec s sezonsko temperaturno razslojenostjo in zmanjšano slanostjo (A7.62) Porazdelitev in obseg ali volumen habitata Fizikalne, hidrološke in kemijske značilnosti Sestava vrst Številčnost ali biomasa vrst (prostorska in časovna variabilnost) Velikostna struktura vrst Starostna struktura vrst Koncentracija klorofila a Pogostost cvetenja planktona (2) (3) Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Obalno skalnato dno (MA1) (2) Obalni sediment (MA3, MA4, MA5) (2) Infralitoralno skalnato dno (MB1) (2) (3) Infralitoralni peski (MB5) (2) (3) Infralitoralni mulj (MB6) (2) (3) Cirkalitoralni biogeni grebeni (MC2) (3) Cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3) (3) Cirkalitoralni peski (MC5) (3) Bentoški habitatni tipi (habitati morskega dna) Cirkalitoralni mulj (MC6) Vrstna sestava in številčnost ali biomasa vrst bentoškega habitatnega tipa (habitat morskega dna) Obseg bentoškega habitatnega tipa (habitat morskega dna) (3) Monitoring biotske raznovrstnosti – ekosistemi (struktura, funkcija in procesi), vključno s prehranjevalnimi cehi Ekosistemi (struktura, funkcija in procesi), vključno s prehranjevalnimi cehi Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Prostorska in časovna variabilnost slanosti Slanost (2) (3) Prostorska in časovna variabilnost hranil – dušika in fosforja Skupni dušik Raztopljeni anorganski dušik (amonij, nitrat) Celotni fosfor Anorganski fosfor (ortofosfati) (2) (3) Kemijske značilnosti Prostorska in časovna variabilnost organskega ogljika Organski ogljik (2) (3) Prostorska in časovna variabilnost raztopljenih plinov (pCO2, O2) Raztopljeni ogljikov dioksid Raztopljeni kisik (2) (3) Prostorska in časovna variabilnost pH pH (2) (3) Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Prostorska in časovna variabilnost temperature Temperatura (C) (2) (3) Prostorska in časovna variabilnost pojavljanja ledu Obseg ledu (m3) (1) Prostorska in časovna variabilnost valovanja Značilna višina valov (m) Maksimalna višina valov (m) Smer valovanja () Perioda valovanja (s) (1) Prostorska in časovna variabilnost tokovanja Jakost morskih tokov na določeni globini (m/s) Smer morskih tokov na določeni globini () (1) Prostorska in časovna variabilnost naraščanja gladine morja Višina gladine morja (cm) (1) Prostorska in časovna variabilnost mešanja morske vode in zadrževalnega časa Zadrževalni čas (dan) (1) Prostorska in časovna variabilnost dotoka sladke vode Pretok rek na izlivu v morje (m3/s) (2) Prostorska in časovna variabilnost batimetrije, substrata morskega dna in morfologije (1) Fizikalne značilnosti Prostorska in časovna variabilnost prosojnosti (motnost/bistrost) Prosojnost (Seccijeva globina v metrih (m)) (1) Impulzni hrup – raven monopolnega vira energije v frekvenčnem pasu 10 Hz do 10 kHz (1)Prostorska in časovna variabilnost podvodnega hrupa Neprekinjen hrup – raven neprekinjenega antropogenega nizkofrekvenčnega hrupa s središčno frekvenco 63 Hz oziroma 125 Hz (1) Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Struktura pelagične in bentoške združbe(9, 10) / (1) Povezave med habitati(10) in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev / Biološke značilnosti in funkcije ekosistemov Produktivnost / (1) Monitoring tujerodnih vrst organizmov Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Na novo vnesene tujerodne vrste(7) Na novo vnesene tujerodne vrste(7) Številčnost posamezne vrste (št.) (1) Naseljene tujerodne vrste, zlasti invazivne(8) Naseljene tujerodne vrste, zlasti invazivne(8) Prostorska porazdelitev Številčnost posamezne vrste (št.) (1) Vrste(9) in habitatni tipi(10), ki jih ogrožajo tujerodne vrste Skupine izbranih vrst(9), na katere imajo tujerodne vrste škodljiv vpliv. Habitatni tipi(10), kjer so nastale škodljive spremembe. Razmerje med izbranimi domorodnimi in tujerodnimi vrstami v številu vrst in/ali njihova številčnost v skupini Obseg habitatnega tipa v km2, kjer so nastale škodljive spremembe (1) Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Ribolovna umrljivost za vrste, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(11) Letna raven ribolovne umrljivosti za posamezno vrsto (1) Biomasa drstitvenega staleža populacij vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(11) Tona (t) ali število osebkov za posamezno vrsto (1) Ribe in lupinarji, ki se izkoriščajo v gospodarske namene Razporeditev glede na velikost in starost(12) osebkov populacij vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(11) Razporeditev velikosti osebkov v populaciji (delež rib (%) ali št. osebkov). Razporeditev velikosti osebkov v populaciji (95. percentil razporeditve dolžine rib vsake populacije) (1) Monitoring pojava evtrofikacije, ki jo povzroči človek Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Raztopljeni anorganski dušik Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika (µmol/l) (2) (3) Celokupni dušik Koncentracija celokupnega dušika (µmol/l) (2) (3) Raztopljeni anorganski fosfor Koncentracija raztopljenega anorganskega fosforja (µmol/l) (2) (3) Hranilne snovi v vodnem stolpcu Celokupni fosfor Koncentracija celokupnega fosforja (µmol/l) (2) (3) Klorofil v vodnem stolpcu Klorofil a Koncentracija klorofila a (µg/l) (2) (3) Cvetenje škodljivih alg v vodnem stolpcu Vrste škodljivih alg Število (število dogodkov/leto), prostorski obseg (km2/leto) in trajanje (1) cvetenja škodljivih alg (dni/leto) Prosojnost v vodnem stolpcu Prosojnost Prosojnost kot globina (m) (1) Raztopljeni kisik v pridnenem sloju vodnega stolpca Raztopljeni kisik Koncentracija raztopljenega kisika v pridnenem sloju (mg/l) (2) (3) Oportunistične makroalge bentoških habitatnih tipov Vrste oportunističnih makroalg Številčnost oportunističnih vrst alg (številčnost) (2) (3) Združbe makrofitov Združbe makrofitov Vrstna sestava in relativna številčnost (številčnost) ali vertikalna razporeditev združb makrofitov (2) (3) Združbe makrofavne bentoških habitatnih tipov Združba makrofavne Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofavne (številčnost) (2) (3) Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Prostorska in časovna variabilnost temperature Temperatura (C) (1) Prostorska in časovna variabilnost valovanja Značilna višina valov (m) Maksimalna višina valov (m) Smer valovanja () Perioda valovanja (s) (1) Prostorska in časovna variabilnost tokovanja Jakost morskih tokov na določeni globini (m/s) Smer morskih tokov na določeni globini () (1) Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca(10) (vključno z območji v bibavičnem pasu) Prostorska in časovna variabilnost naraščanja gladine morja Višina gladine morje (m) (1) Prostorska in časovna variabilnost mešanja morske vode in zadrževalnega časa Zadrževalni čas (dan) (1) Obalno skalnato dno (MA1) (2) Obalni sediment (MA3, MA4, MA5) (2) Infralitoralno skalnato dno (MB1) (2) (3) Infralitoralni peski (MB5) (2) Infralitoralni mulj (MB6) (3) Cirkalitoralni biogeni grebeni (MC2) (3) Cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3) (3) Cirkalitoralni peski (MC5) (3) Bentoški habitatni tipi Cirkalitoralni mulj (MC6) Vrstna sestava in številčnost ali biomasa vrst bentoškega habitatnega tipa (habitat morskega dna) Obseg bentoškega habitatnega tipa (habitat morskega dna) (3) Monitoring koncentracij onesnaževal Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Onesnaževala, določena s predpisi, ki urejajo ugotavljanje in spremljanje stanja površinskih voda µg/l za vodo µg/kg suhe teže sedimenta µg/kg mokre teže za bioto (2) (3) Vrste(9), ki so izpostavljene tveganjem zaradi onesnaževal Številčnost posamezne prizadete vrste(9) v številu (1) Habitatni tipi(10), ki so izpostavljeni tveganjem zaradi onesnaževal Obseg prizadetega habitatnega tipa(10) v km2 (1) Vrste(9), ki so izpostavljene tveganjem zaradi onesnaževal, ki so posledica akutnega onesnaženja Številčnost posamezne prizadete vrste(9) v številu (1) Onesnaževala Habitatni tipi(10), ki so izpostavljeni tveganjem zaradi onesnaževal, ki so posledica akutnega onesnaženja Obseg prizadetega habitatnega tipa(10) v km2 (1) Monitoring morskih odpadkov Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Odpadki Umetni polimerni materiali Sestava odpadkov (1) Guma (1) Tkanina/tekstil (1) Papir/karton (1) Obdelan/predelan les (1) Kovina (1) Steklo/keramika (1) Kemikalije (1) Živilski odpadki (1) Neopredeljeni odpadki Količina odpadkov (št. kosov) na 100 m obale ali km2 površinskega sloja vodnega stolpca ali km2 morskega dna Prostorska razporeditev odpadkov na obali, površinskem sloju vodnega stolpca in morskem dnu (1) Količine odpadkov, ki jih zaužijejo morske živali(9) Odpadki v gramih (g) osebek(9) ali število kosov odpadkov na osebek(9) (1) Poškodbe morskih živali(9) zaradi odpadkov (npr. zapletanje, umrljivost, zdravstveni učinki) Število prizadetih osebkov za posamezno vrsto(9) (1) Mikroodpadki (≤ 5 mm) Umetni polimerni materiali Sestava mikroodpadkov (1) Količina mikroodpadkov (št. kosov ali g/m2 vodnega stolpca; št. kosov ali g/kg suhe teže sedimenta za obalo in morsko dno) (1)Drugo Prostorska razporeditev mikroodpadkov (1) Količine mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali(9) Mikroodpadki v gramih (g) na osebek ali število kosov mikroodpadkov na osebek(9) (1) Poškodbe morskih živali zaradi odpadkov (npr. zapletanje, umrljivost, zdravstveni učinki)(9) Število prizadetih osebkov za posamezno vrsto(9) (1) Monitoring podvodnega hrupa Element meril Parameter (enota)/metrika Območje monitoringa Antropogeni impulzni hrup v vodi Antropogeni impulzni hrup v vodi v frekvenčnem pasu od 10 Hz do 10 kHz Prostorska razporeditev znotraj območja presoje Časovni obseg (št. dni/četrtletje) Raven vira (dB re 1µPa) (1) Antropogeni neprekinjeni nizkofrekvenčni hrup v vodi Antropogeni neprekinjeni hrup v vodi s središčnima frekvencama 63 Hz oziroma 125 Hz Prostorska razporeditev znotraj območja presoje Časovni obseg (letno povprečje/površino) Raven vira (dB re 1µPa) (1) Legenda: (1) Morske vode. (2) Obalne morske vode . (3) Teritorialne morske vode. (4) Seznam vrst, ki se bodo spremljale, se podrobneje določi v programu monitoringa, ki ga pripravi pristojni organ v skladu s 6. členom in Prilogo 6 te uredbe. (5) Parameter se uporabi in je relevanten le za vrste, ki so v morskih vodah Republike Slovenije stalno prisotne. (6) Parameter se uporabi in je relevanten le za vrste, ki so vezane na določene vrste habitatov. Ne uporablja se za vrste, ki so habitatni generalisti. (7) Na novo naseljene tujerodne vrste so tiste vrste, za katere ni znano, da bi bile v preteklem obdobju presoje okoljskega stanja morskih voda prisotne na območju presoje. (8) Naseljene tujerodne vrste so tiste vrste, za katere je bilo znano, da so bile v preteklem obdobju presoje okoljskega stanja morskih voda prisotne na območju presoje. (9) Vrste iz skupine vrst, ki so navedene v tej prilogi. (10) Habitatni tipi, kot so navedeni v tej prilogi. (11) Vrste in populacije vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene kot so opredeljene v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju. (12) Starost vrste osebkov se določa le, če letni iztovor vrst presega prag, določen v Izvedbenem Sklepu Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 92). Priloga 4: Povezava med pritiski in dejavnostmi, ki povzročajo pritiske na okoljsko stanje morskih voda, ter deskriptorji kakovosti, ki odražajo pritiske na okoljsko stanje morskih voda, ter deskriptorji kakovosti, ki odražajo bistvene značilnosti okoljskega stanja morskih voda (odziv celotnega ekosistema na pritiske), vključno s pripadajočimi parametri monitoringa okoljskega stanja morskih voda Pritisk(i) na okoljsko stanje morskih voda Dejavnost(i), ki povzročajo pritiske na okoljsko stanje morskih voda Deskriptor(ji) kakovosti, ki odraža(jo) pritiske in njihove vplive na okoljsko stanje morskih voda Parametri za spremljanje pritiskov in njihovih vplivov na okoljsko stanje morskih voda Deskriptor(ji) kakovosti, ki odraža(jo) bistvene značilnosti okoljskega stanja morskih voda (odziv celotnega ekosistema na pritiske) Parametri za spremljanje bistvenih značilnosti okoljskega stanja morskih voda (odziv celotnega ekosistema na pritiske) Biološki pritiski Pomorski promet Vnos ali razširjenost tujerodnih vrst Akvakultura – morska (marikultura) D2 – Tujerodne vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti (1) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (2) Vnos mikrobnih patogenov Komunalna uporaba / / D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (2) Pomorski promet Vnos gensko spremenjenih vrst in premestitev avtohtonih vrst Akvakultura – morska (marikultura) / / D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (2) Izguba ali sprememba naravnih bioloških Akvakultura – morska (marikultura) / / D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – (2) skupnosti zaradi gojenja živalskih in rastlinskih vrst neoporečnost morskega dna Ribolov (gospodarski, športni) Nabiranje lupinarjev Pomorski promet Vznemirjanje vrst zaradi človekove prisotnosti Izobraževanje in raziskave / / D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (2) Ribolov (gospodarski, športni) Ekstrakcija ali smrtnost oziroma poškodbe prostoživečih vrst (z gospodarskim in športnim ribolovom ter drugimi dejavnostmi) Nabiranje lupinarjev D3 – Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene (3) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (2) Fizični pritiski Pomorski promet – plovba Fizične poškodbe morskega dna (začasno ali reverzibilno) Turistične in prostočasne dejavnosti D6 – Neoporečnost morskega dna D7 – Trajne spremembe hidrografskih razmer (4) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (4) Ribolov (gospodarski, športni) Nabiranje lupinarjev Akvakultura – morska (marikultura) Selektivni odvzemi mineralov, nafte, plina Pridobivanje zemljišč Fizična izguba (zaradi trajne spremembe substrata morskega dna ali morfologije in ekstrakcije substrata morskega dna) Prestrukturira nje morskega dna, vključno z izkopavanjem in odlaganjem D6 – Neoporečnost morskega dna D7 – Trajne spremembe hidrografskih razmer (4) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (4) Konstrukcije na morju (razen za nafto, plin in obnovljive vire energije) Pridobivanje zemljišč D6 – Neoporečnost morskega dna D7 – Trajne spremembe hidrografskih razmer (5)Spremembe hidroloških razmer Varstvo obale (protipoplavni ukrepi, D6 – Neoporečnost morskega dna D7 – Trajne spremembe / D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (6) protierozijski ukrepi) hidrografskih razmer Vnos snovi, odpadkov in energije Kmetijstvo Komunalna uporaba Industrijska uporaba Vnos hranil Vnos z vodotoki D5 – Evtrofikacija, ki jo povzroči človek, in njeni škodljivi vplivi (7) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (8) Komunalna uporaba Industrijska uporaba Vnos organskih snovi Vnos z vodotoki D5 – Evtrofikacija, ki jo povzroči človek, in njeni škodljivi vplivi (7) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (8) Kmetijstvo Komunalna uporaba Industrijska uporaba Promet – cestni Pomorski promet – incidenta onesnaženja Vnos nevarnih snovi Pomorski promet – D8 – Koncentracija onesnaževal Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi(10) (9), (10) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (8) plovba Vnos z vodotoki Ribolov (gospodarski, športni) Nabiranje lupinarjev Akvakultura – morska (marikultura) Pomorski promet – plovba Komunalna uporaba Industrijska uporaba Turizem in prostočasne dejavnosti Vnos z vodotoki Vnos makro in mikroodpadko v Kmetijstvo D10 – Morski odpadki (11) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (12) Pomorski promet – plovba, infrastruktura Vnos antropogeneg a podvodnega hrupa (impulzni, neprekinjen) Fizično preoblikovanje obale, morskega dna D11 – Vnos energije, vključno s podvodnim hrupom (13) D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (6) Ekstrakcija neživih virov Izobraževanje in raziskave (seizmične raziskave) Vnos vode Industrijska uporaba / / D1 – Biotska raznovrstnost v povezavi z ekosistemi, vključno z D4 – prehranjevalnimi cehi in D6 – neoporečnost morskega dna (8) Legenda: (1) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3 te uredbe, za monitoring tujerodnih vrst organizmov. (2) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3 te uredbe, za monitoring skupin vrst ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev, monitoring habitatov in monitoring ekosistemov, vključno s prehranjevalnimi cehi. (3) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3 te uredbe, za monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene. (4) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3 te uredbe, za monitoring habitatov – področje bentoški habitatni tipi. (5) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3 te uredbe, za monitoring ekosistemov, vključno s prehranjevalnimi cehi – področje fizikalne značilnosti. (6) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3, za monitoring ekosistemov, vključno s prehranjevalnimi cehi – področji fizikalne značilnosti in biološke značilnost in funkcije ekosistemov. (7) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3, za monitoring pojava evtrofikacije, ki jo povzroči človek. (8) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3, za monitoring ekosistemov, vključno s prehranjevalnimi cehi – področji kemijske značilnosti in biološke značilnost in funkcije ekosistemov. (9) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3, za monitoring onesnaževal v morski vodi, sedimentu in bioti. (10) Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, kot je navedeno v Prilogi 2 te uredbe. (11) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3, za monitoring odpadkov na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu ter v bioti. (12) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3, za monitoring ekosistemov, vključno s prehranjevalnimi cehi – področje biološke značilnost in funkcije ekosistemov. (13) Elementi meril in parametri, navedeni v Prilogi 3, za monitoring podvodnega hrupa. Priloga 5: Organi, pristojni za presojo okoljskega stanja za posamezna merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda, in organi, pristojni za presojo okoljskega stanja morskih voda za posamezen deskriptor kakovosti Deskriptor kakovosti Pristojni organ za presojo okoljskega stanja morskih voda za posamezen deskriptor kakovosti Merila Pristojni organ za presojo okoljskega stanja morskih voda za posamezno pripadajoče merilo za deskriptor kakovosti D1 – Biotska raznovrstnost (vrste) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D1C1 – Stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za posamezno vrsto, je pod ravnjo, ki ogroža dolgoročno sposobnost preživetja vrste(1). Zavod za ribištvo Slovenije D1C2 – Antropogeni pritiski nimajo škodljivega vpliva na številčnost populacije vrst, tako da je njihova dolgoročna sposobnost preživetja zagotovljena (velikost populacije in karte razširjenosti in velikosti območij, pomembnih za razmnoževanje vrst, ki se ne izkoriščajo za gospodarske namene). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D1C3 – Ribe (Pisces), ki se izkoriščajo v gospodarske namene, in druge vrste. Demografske značilnosti populacije vrst, ki so značilne za zdravo populacijo (cm ali kg; št. mladih osebkov: št. starih osebkov; št. samic : št. samcev, št. mladičev; stopnja preživetja). Zavod za ribištvo Slovenije D1C4 – Vrste iz posebnih ohranitvenih območij (Natura 2000) in druge vrste. Območje razširjenosti vrst je v skladu s fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave razmerami (karte razširjenosti in velikosti območij, pomembnih za razmnoževanje, v km2). D1C5 – Vrste iz posebnih ohranitvenih območij (Natura 2000) in druge vrste. Habitat vrst ima potreben obseg in razmere, ki podpirajo različne faze življenjskega cikla (območje habitata za vrsto v km2). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D1C6 – Stanje habitata, vključno z biotsko in abiotsko strukturo in funkcijami (vrstna sestava, relativna številčnost, odsotnost posebej občutljivih ali občutljivih vrst ali vrst, ki zagotavljajo ključno funkcijo, velikostna struktura vrst) ni prizadeto zaradi antropogenih pritiskov (obseg prizadetega habitata v km2 ali kot delež (%) celotnega habitata). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D2 – Tujerodne vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D2C1 – Število na novo vnesenih tujerodnih vrst v morsko okolje, ki so posledica človekovega delovanja, je zmanjšano na najmanjšo možno mero (število vrst, ki so bile na novo vnesene). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D2C2 – Številčnost in prostorska porazdelitev naseljenih tujerodnih vrst, zlasti invazivnih, ki imajo škodljive učinke na vrste in habitatne tipe (številčnost (št. osebkov), biomasa (t), obseg v km2 za posamezno tujerodno vrsto). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D2C3 – Delež skupine vrst ali Zavod Republike Slovenije za varstvo prostorskega obsega habitatnega tipa, ki je podvržen škodljivim učinkom in kjer so nastale škodljive spremembe (razmerje med domorodnimi in tujerodnimi vrstami kot število in/ali njihova številčnost v skupini; prostorski obseg habitatnega tipa, kjer so nastale spremembe, v km2). narave D3 – Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene Zavod za ribištvo Slovenije D3C1 – Stopnja ribolovne umrljivosti vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(2), je na ravni ali pod ravnjo, ki omogoča največji trajnostni donos (letna raven ribolovne umrljivosti). Zavod za ribištvo Slovenije D3C2 – Biomasa drstitvenega staleža populacije vrst(2), ki se izkoriščajo v gospodarske namene, je nad ravnmi biomase, ki omogoča največji trajnostni donos (biomasa (t) ali število osebkov). Zavod za ribištvo Slovenije D3C3 – Razporeditev glede na starost(3) in velikost osebkov populacije vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene je pokazatelj zdrave populacije (delež (%) ali dolžina v cm). Zavod za ribištvo Slovenije D4 – Ekosistemi, vključno s prehranjevalnimi cehi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D4C1 – Raznolikost prehranjevalnih cehov (vrstna sestava in njena relativna številčnost) ni okrnjena zaradi antropogenih pritiskov. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D4C2 – Ravnovesje celotne številčnosti med prehranjevalnimi cehi zaradi antropogenih pritiskov ni ogroženo (št. osebkov ali biomasa (t) vseh vrst v prehranjevalnem cehu). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D4C3 – Razporeditev velikosti osebkov v prehranjevalnem cehu zaradi antropogenih pritiskov ni ogrožena. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D4C4 – Produktivnost prehranjevalnega ceha zaradi antropogenih pritiskov ni ogrožena. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D5 – Evtrofikacija, ki jo povzroči človek, in njeni škodljivi učinki Agencija Republike Slovenije za okolje D5C1 – Koncentracije hranilnih snovi so na ravneh, ki nimajo škodljivih učinkov na morski ekosistem (µmol/l). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C2 – Koncentracije klorofila a so na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov na morski ekosistem (µgl/l). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C3 – Število, prostorski obseg in trajanje cvetenja škodljivih alg so pod mejnimi vrednostmi, ki kažejo na škodljive učinke obogatitve s hranili (št. dogodkov; trajanje v dnevih, prostorski obseg cvetenja v km2) ali vrstna sestava in številčnost fitoplanktona ne odražajo škodljivih učinkov cvetenj (vrstna sestava, številčnost v številu). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C4 – Prosojnost v vodnem stolpcu zaradi povečanja števila lebdečih alg ni znižana na raven, ki kaže škodljive učinke obogatitve s hranilnimi snovmi (globina v metrih (m)). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C5 – Koncentracija raztopljenega kisika se zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi ne zmanjša na ravni, ki povzročajo škodljive učinke na bentoške habitate ali druge učinke evtrofikacije (mg/l). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C6 – Številčnost oportunističnih alg ni na ravneh, ki kažejo škodljive učinke zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi (razmerje ekološke kakovosti). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C6 – Številčnost oportunističnih alg ni na ravneh, ki kažejo škodljive učinke (obseg škodljivih učinkov v km2 ali kot delež (%)). D5C7 – Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofitov je na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov zaradi obogatitve s hranilnimi snovmi, vključno z zmanjšanjem prosojnosti vode (razmerje ekološke kakovosti). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C7 – Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofitov je na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov obogatitve s hranilnimi snovmi, vključno z zmanjšanjem prosojnosti vode (obseg škodljivih učinkov v km2 ali deležu (%)). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C8 – Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofavne je na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov obogatitve s hranilnimi snovmi (razmerje ekološke kakovosti). Agencija Republike Slovenije za okolje D5C8 – Vrstna sestava in relativna številčnost združb makrofavne je na ravneh, ki ne kažejo škodljivih učinkov obogatitve s hranilnimi snovmi učinke (obseg škodljivih učinkov v km2 ali deležu (%)). D6 – Neoporečnost Zavod Republike Slovenije za varstvo D6C1 – Prostorski obseg in razporeditev Zavod Republike Slovenije za varstvo morskega dna narave fizične izgube (trajna sprememba) naravnega morskega dna (km2). narave D6C2 – Prostorski obseg in razporeditev pritiskov fizičnih motenj (sprememba morskega dna, od katere si to lahko opomore, če je dejavnost, ki povzroča fizično motnjo, prekinjena) morskega dna (km2). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D6C3 – Prostorski obseg habitatnega tipa, na katerega škodljivo vpliva fizična motnja, kar se odraža v spremembi njegove biotske in abiotske strukture in funkcij (km2 ali delež (%)). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D6C4 – Obseg izgube posameznega bentoškega habitatnega tipa zaradi antropogenih pritiskov (obseg izgube v km2 ali delež (%) izgube glede na celoten obseg habitatnega tipa; splošno stanje habitata). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D6C5 – Obseg škodljivih učinkov zaradi antropogenih pritiskov na stanje bentoškega habitatnega tipa, vključno s spremembo njegove biotske in abiotske strukture in funkcije presega določenega deleža (mejne vrednosti) naravnega obsega habitata (obseg prizadetega habitata v km2 ali delež (%) izgube glede na celoten obseg habitatnega tipa). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D7 – Trajne spremembe hidrografskih Agencija Republike Slovenije za okolje D7C1 – Prostorski obseg in razporeditev trajnih sprememb hidrografskih razmer morskega dna in vodnega stolpca v Agencija Republike Slovenije za okolje razmer povezavi s fizično izgubo naravnega morskega dna (km2). D7C2 – Prostorski obseg bentoškega habitatnega tipa, prizadetega zaradi trajnih sprememb hidrografskih razmer (km2 ali delež (%)) vsega naravnega obsega habitata v območju presoje. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D8 – Koncentracije onesnaževal Agencija Republike Slovenije za okolje D8C1 – Koncentracije onesnaževal ne presegajo mejnih vrednosti (µg/l za koncentracijo onesnaževal v vodi, µg/kg suhe teže za sedimente in µg/kg mokre teže za bioto). Agencija Republike Slovenije za okolje D8C2 – Zdravje vrst in habitatnih tipov ni prizadeto zaradi škodljivih učinkov onesnaževal, vključno s kumulativnimi in sinergijskimi učinki (št. osebkov za posamezno prizadeto vrsto; obseg v km2 za posamezen prizadeti habitatni tip). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D8C4 – Škodljivi učinki znatnega akutnega onesnaženja na zdravje vrst in bentoških habitatnih tipov so zmanjšani na najmanjšo možno mero in, kjer je mogoče, odpravljeni (št. za posamezno prizadeto vrsto; obseg v km2 za prizadeti bentoški habitatni tip). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D10 – Morski odpadki Agencija Republike Slovenije za okolje D10C1 – Sestava, količina in prostorska razporeditev odpadkov (razvrščeni po kategorijah) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu so pod mejnimi vrednostmi oziroma na ravneh, ki ne škodujejo morskemu in obalnemu okolju (št. kosov/100 m obale; Agencija Republike Slovenije za okolje št. kosov/km2 morskega dna ali površinskega sloja vodnega stolpca). D10C2 – Sestava, količina in prostorska razporeditev mikroodpadkov (razvrščeni v kategoriji) na obali, v površinskem sloju vodnega stolpca in na morskem dnu so pod mejnimi vrednostmi oziroma na ravneh, ki ne škodujejo morskemu in obalnemu okolju (št. kosov ali gramov /km2 površinskega sloja vodnega stolpca; št. kosov ali gramov /kg suhe teže sedimenta za obalo in morsko dno). Agencija Republike Slovenije za okolje D10C3 – Količina odpadkov in mikroodpadkov, ki jih zaužijejo vrste morskih živali, je pod vrednostmi, ki imajo negativen vpliv nanje (količina odpadkov – mikroodpadkov (g); št. kosov/osebek posamezne vrste glede na težo (g) ali dolžino (cm) posameznih vzorcev). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D10C4 – Število osebkov vsake vrste, na katero imajo odpadki škodljiv vpliv, je pod mejnimi vrednostmi (št. prizadetih osebkov za posamezno vrsto). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave D11 – Uvedba energije, vključno s podvodnim hrupom Agencija Republike Slovenije za okolje D11C1 – Prostorska razporeditev, časovni obseg in ravni virov antropogenega impulznega hrupa so pod mejnimi vrednostmi oziroma ne presegajo ravni, ki imajo škodljiv učinek na populacije morskih živali, in sicer za morske sesalce, morske plazilce, ribe (št. dni na četrtletje ali na mesec z viri impulznega hrupa; delež enote (%) površine ali obseg v km2 Agencija Republike Slovenije za okolje območja presoje z viri impulznega hrupa/leto). D11C2 – Prostorska razporeditev, časovni obseg in ravni virov antropogenega neprekinjenega nizkofrekvenčnega hrupa so pod mejnimi vrednostmi oziroma ne presegajo ravni, ki imajo škodljiv učinek na populacije morskih živali, in sicer za morske sesalce (Mammalia), morske plazilce (Reptilia), ribe (Pisces) (letno povprečje ravni neprekinjenega nizkofrek. hrupa/km2; delež (%) površine ali km2 z ravnmi hrupa, ki presegajo mejne vrednosti). Agencija Republike Slovenije za okolje Legenda: (1) Stopnja umrljivosti zaradi nenamernega prilova za posamezno vrsto se določa le, če so izpolnjene pogoji iz Izvedbenega Sklepa Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 92). (2) Vrste in populacije vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene kot so opredeljene v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju. (3) Starost vrste osebkov se določa le, če letni iztovor vrst presega prag določen v Izvedbenem Sklepu Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 92). Priloga 6: Organi, pristojni za monitoring posameznega merila kakovosti okoljskega stanja morskih voda, in organi, pristojni za posamezno vrsto monitoringa okoljskega stanja morskih voda Vrsta monitoringa Pristojni organ za vrsto monitoringa Element meril Pristojni organ za monitoring za posamezen pripadajoč element meril Ptice, ki se prehranjujejo v bentoškem območju / Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Ptice, ki se prehranjujejo v pelagičnem območju / Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Morski sesalci / Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Plazilci / Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Pridnene ribe kontinentalne ravnice Obalne ribe / Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Monitoring biotske raznovrstnosti – skupine vrst ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev – skupina vrst Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Obalni glavonožci / Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Habitat vodnega stolpca Vodni stolpec s sezonsko temperaturno razslojenostjo in zmanjšano slanostjo (A7.62) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Obalno skalnato dno (MA1) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Obalni sediment (MA3, MA4, MA5) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Infralitoralno skalnato dno (MB1) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Monitoring biotske raznovrstnosti – skupine vrst ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev – bentoški habitatni tipi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Bentoški habitatni tipi (habitati morskega dna) Infralitoralni peski (MB5) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Infralitoralni mulj (MB6) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Cirkalitoralni biogeni grebeni (MC2) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Cirkalitoralni peski (MC5) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Cirkalitoralni mulj (MC6) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Prostorska in časovna variabilnost slanosti Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost hranil – dušika in fosforja Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost organskega ogljika Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost raztopljenih plinov (pCO2, O2) Agencija Republike Slovenije za okolje Kemijske značilnosti Prostorska in časovna variabilnost pH Agencija Republike Slovenije S za okolje Prostorska in časovna variabilnost temperature Agencija Republike Slovenije za okolje Monitoring biotske raznovrstnosti – ekosistemi (struktura, funkcija in procesi), vključno s prehranjevalnimi cehi Agencija Republike Slovenije za okolje Fizikalne značilnosti Prostorska in časovna variabilnost valovanja Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost pojavljanja ledu Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost tokovanja Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost naraščanja gladine morja Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost mešanja morske vode in zadrževalnega časa Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost dotoka sladke vode Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost prosojnosti (motnost/bistrost) Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost podvodnega hrupa Agencija Republike Slovenije za okolje Struktura pelagične in bentoške združbe Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Povezave med habitati in vrstami morskih ptic, sesalcev, plazilcev, rib in glavonožcev Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Biološke značilnosti in funkcije ekosistemov Produktivnost Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Na novo vnesene tujerodne vrste Na novo vnesene tujerodne vrste Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Monitoring tujerodnih vrst organizmov Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Naseljene tujerodne vrste, zlasti invazivne Naseljene tujerodne vrste, zlasti invazivne Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Skupine izbranih vrst, na katere imajo tujerodne vrste škodljiv vpliv Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Vrste in habitatni tipi, ki jih ogrožajo tujerodne vrste Habitatni tipi, kjer so nastale škodljive spremembe Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Ribolovna umrljivost vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(1) Zavod za ribištvo Slovenije Biomasa drstitvenega staleža populacij vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(1) Zavod za ribištvo Slovenije Monitoring populacij rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v gospodarske namene Zavod za ribištvo Slovenije Ribe in lupinarji, ki se izkoriščajo v gospodarske namene Razporeditev glede na velikost in starost(2) osebkov populacij vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene(1) Zavod za ribištvo Slovenije Raztopljeni anorganski dušik Agencija Republike Slovenije za okolje Celokupni dušik Agencija Republike Slovenije za okolje Raztopljeni anorganski fosfor Agencija Republike Slovenije za okolje Hranilne snovi v vodnem stolpcu Celokupni fosfor( Agencija Republike Slovenije za okolje Klorofil v vodnem stolpcu Klorofil a Agencija Republike Slovenije za okolje Cvetenje škodljivih alg v vodnem stolpcu Vrste škodljivih alg Agencija Republike Slovenije za okolje Prosojnost v vodnem stolpcu Prosojnost Agencija Republike Slovenije S za okolje Raztopljeni kisik v pridnenem sloju vodnega stolpca Raztopljeni kisik Agencija Republike Slovenije za okolje Oportunistične makroalge bentoških habitatnih tipov Vrste oportunističnih makroalg Agencija Republike Slovenije za okolje Združbe makrofitov Združbe makrofitov Agencija Republike Slovenije za okolje Monitoring pojava evtrofikacije, ki jo povzroči človek Agencija Republike Slovenije za okolje Združbe makrofavne bentoških habitatnih tipov Združba makrofavne Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost temperature Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost valovanja Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost tokovanja Agencija Republike Slovenije za okolje Monitoring trajnih sprememb hidrografskih razmer Agencija Republike Slovenije za okolje Hidrografske spremembe morskega dna in vodnega stolpca (vključno z območji v bibavičnem pasu) Prostorska in časovna variabilnost naraščanja gladine morja Agencija Republike Slovenije za okolje Prostorska in časovna variabilnost mešanja morske vode in zadrževalnega časa Agencija Republike Slovenije za okolje Obalno skalnato dno (MA1) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Obalni sediment (MA3, MA4, MA5) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Infralitoralno skalnato dno (MB1) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Infralitoralni peski (MB5) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Infralitoralni mulj (MB6 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Cirkalitoralni biogeni grebeni (MC2)) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Cirkalitoralni grobi sedimenti (MC3 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Cirkalitoralni peski (MC5) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Bentoški habitatni tipi Cirkalitoralni mulj (MC6) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Onesnaževala, določena s predpisi, ki urejajo ugotavljanje in spremljanje stanja površinskih voda Agencija Republike Slovenije za okolje Vrste, ki so izpostavljene tveganjem zaradi onesnaževal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Monitoring koncentracij onesnaževal Agencija Republike Slovenije za okolje Onesnaževala Habitatni tipi, ki so izpostavljeni tveganjem zaradi onesnaževal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Vrste, ki so izpostavljene tveganjem zaradi onesnaževal, ki so posledica akutnega onesnaženja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Habitatni tipi, ki so izpostavljeni tveganjem zaradi onesnaževal, ki so posledica akutnega onesnaženja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Umetni polimerni materiali Guma Tkanina/tekstil Papir/karton Obdelan/predelan les Kovina, Steklo/keramika, Kemikalije Živilski odpadki Neopredeljeni odpadki Agencija Republike Slovenije za okolje Količine odpadkov, ki jih zaužijejo morske živali Agencija Republike Slovenije za okolje Odpadki Poškodbe morskih živali zaradi odpadkov (npr. zapletanje, umrljivost, zdravstveni učinki) Agencija Republike Slovenije za okolje Umetni polimerni materiali Agencija Republike Slovenije za okolje Drugo Agencija Republike Slovenije za okolje Monitoring morskih odpadkov Agencija Republike Slovenije za okolje Mikroodpadki (≤ 5 mm) Količine mikroodpadkov, ki jih zaužijejo morske živali Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Poškodbe morskih živali zaradi odpadkov (npr. zapletanje, umrljivost, zdravstveni učinki) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Antropogeni impulzni hrup v vodi Antropogeni impulzni hrup v vodi v frekvenčnem pasu od 10 Hz do 10 kHz Agencija Republike Slovenije za okolje Monitoring podvodnega hrupa Agencija Republike Slovenije za okolje Antropogeni neprekinjeni nizkofrekvenčni hrup v vodi Antropogeni neprekinjeni hrup v vodi s središčnima frekvencama 63 Hz oziroma 125 Hz Agencija Republike Slovenije za okolje Legenda: (1) Vrste in populacije vrst, ki se izkoriščajo v gospodarske namene kot so opredeljene v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju. (2) Starost vrste osebkov se določa le, če letni iztovor vrst presega prag določen v Izvedbenem Sklepu Komisije (EU) 2021/1168 z dne 27. aprila 2021 o določitvi seznama obveznih raziskav na morju in pragov v okviru večletnega programa Unije za zbiranje in upravljanje podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture od leta 2022 (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 92). Priloga 7: Grafični prikaz območij monitoringa okoljskega stanja morskih voda Priloga 8: Grafični prikaz območij presoje okoljskega stanja morskih voda OBRAZLOŽITEV UVOD Pravna podlaga Uredba je pripravljena na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17). Rok za izdajo sklepa, določen z zakonom Sklep 848/2017/EU neposredno naslavlja države članice in je bil sprejet v letu 2017. S predmetno uredbo se zaradi učinkovitejšega izvajanja posameznih vsebin Sklepa 848/2017/EU določa definicije izrazov, mejne vrednosti, metodološke standarde za presojo okoljskega stanja morskih voda, način priprave podrobnejših metodologij za presojo okoljskega stanja morskih voda, vrste monitoringa in način priprave podrobnejših metodologij za monitoring okoljskega stanja morskih voda in pristojne organe za presojo in monitoring okoljskega stanja morskih voda. Predmetna uredba ureja podrobnejši način izvajanja Sklepa 848/2017/EU in s tem tudi zagotavlja podlago za ustrezno izvajanje navedenega sklepa in izpolnjevaje EU obveznosti, zaradi česar je potrebno čimprejšnje sprejetje predmetne uredbe. Splošna obrazložitev predloga uredbe, če je potrebna Sklep 848/2017/EU je neposredno naslovljen na države članice in je bil sprejet dne 17. 5. 2017. Sklep 2017/848/EU se nanaša na merila in metodološke standarde za spremljanje in presojo okoljskega stanja morskih voda. Merila in metodološki standardi so s Sklepom 848/2017/EU splošno določeni, podrobnosti pa so prepuščene državi članici. Država članica lahko sama določi: mejne vrednosti za presojo okoljskega stanja morskih voda, če te še niso določene na ravni EU ali morske regije in podregije katere del je, določi metodološke standarde za presojo in monitoring okoljskega stanja morskih voda, če ti še niso določeni na ravni EU ali morske regije in podregije katere del je, območja presoje in monitoringa okoljskega stanja morskih voda glede na specifične značilnosti njenega območja upravljanja morskih voda, določi nabor relevantnih elementov in pritiskov/dejavnosti na morju, pomembnih za presojo in spremljanje okoljskega stanja morskih voda glede na specifične značilnosti njenega območja upravljanja morskih voda. Sklep 2017/848 prav tako ne ureja pristojnih organov za izvajanje presoje in monitoringa okoljskega stanja morskih voda, kar pa je ključno za učinkovito izvajanje Sklepa 848/2017/EU. Okoljsko stanje morskih voda obsega horizontalne vsebine in vključuje različne sektorske politike, ki imajo vpliv na okoljsko stanje morskih voda kot tudi sektorske politike, ki imajo pristojnost nad varstvom in ohranjanjem morskih voda. Za izvajanje Sklepa 2017/848/EU je tako ključna jasna določitev pristojnosti izvajanja presoje in monitoringa okoljskega stanja morskih voda. Uredba tako določa definicije izrazov, mejne vrednosti, metodološke standarde za presojo okoljskega stanja morskih voda, način priprave podrobnejših metodologij za presojo okoljskega stanja morskih voda, vrste monitoringa, način priprave podrobnejših metodologij za monitoring okoljskega stanja morskih voda in pristojne organe za presojo ter monitoring okoljskega stanja morskih voda, s ciljem izvajanja nalog iz četrtega odstavka 3. člena in drugega odstavka 4. člena ter z upoštevanjem točke (12) in (15) iz uvoda Sklepa 2017/848/EU. Predstavitev presoje posledic za posamezna področja, če te niso mogle biti celovito predstavljene v predlogu uredbe. 4.a) Presoja finančnih posledic Uredba določa pripravo metodologij za izvajanje monitoringa in presoje okoljskega stanja morskih voda. Ocenjena vrednost priprave metodologij je 113.360 EUR. Sredstva so zagotovljena na PP 190133 - Sklad za vode, ukrep št. 2511-11-0058. VSEBINSKA OBRAZLOŽITEV PREDLAGANIH REŠITEV Sklep 848/2017/EU je neposredno naslovljen na države članice. Predmetni sklep omogoča državam člancam, da posamezne vsebine sklepa uredi sama. Uredba tako določa definicije izrazov, mejne vrednosti, metodološke standarde za presojo okoljskega stanja morskih voda, način priprave podrobnejših metodologij za presojo okoljskega stanja morskih voda, vrste monitoringa in način priprave podrobnejših metodologij za monitoring okoljskega stanja morskih voda in pristojne organe za presojo in monitoring okoljskega stanja morskih voda, s ciljem izvajanja nalog iz četrtega odstavka 3. člena in drugega odstavka 4. člena v povezavi z drugim odstavkom 5. člena Sklepa 848/2017/EU ter z upoštevanjem točke (12) in (15) iz uvoda predmetnega sklepa. Vsebinska obrazložitev členov: K 1. členu Člen določa namen uredbe, to je izvajanje posameznih delov izvajanje Sklepa 848/2017/EU, ki jih lahko država članica uredi sama. K 2. členu Člen določa pomen izrazov uporabljenih v uredbi. K 3. členu, Prilogi 1, Prilogi 2 in Prilogi 4 Člen in priloge določajo merila, elemente meril, metodološke standarde, mejne vrednosti, relevantne pritiske, ter območje presoje za elemente meril glede na specifične značilnosti območja upravljanja morskih voda Republike Slovenije. Prav tako je opredeljeno, kdaj se uporablja smerne trende gibanja vrednosti. Člen in priloge določajo tudi način priprave podrobnejših metodologij presoje okoljskega stanja morskih voda. Podrobnejše metodologije presoje okoljskega stanja morskih voda predstavljajo tehnično naravo vsebine za izvajanje Sklepa 848/2017/EU. Ta člen določa, da metodologijo predpiše minister glede na to, da gre za vsebino, ki je zaradi svoje tehnične narave ne predpisuje Vlada, temveč slednja to nalogo delegira ministru. K 4. členu, Prilogi 3 in Prilogi 4 Člen in prilogi določajo vrste monitoringa in njegove parametre, kot tudi območja monitoringa za elemente meril glede na specifične značilnosti območja upravljanja morskih voda Republike Slovenije. Člen in prilogi določajo tudi način priprave podrobnejših metodologij monitoringa okoljskega stanja morskih voda. Podrobnejše metodologije monitoringa okoljskega stanja morskih voda predstavljajo tehnično naravo vsebine za izvajanje Sklepa 848/2017/EU. Ta člen določa, da metodologijo predpiše minister glede na to, da gre za vsebino, ki je zaradi svoje tehnične narave ne predpisuje Vlada, temveč slednja to nalogo delegira ministru. K 5. členu in Prilogi 5 Člen in priloga določata pristojne organe in njihove naloge za izvajanje posameznih elementov presoje okoljskega stanja morskih voda. Pristojni organi za presojo okoljskega stanja morskih voda za posamezen deskriptor kakovosti so določeni na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanja narave in morsko ribištvo. K 6. členu in Prilogi 6 Člen in priloga določata pristojne organe in njihove naloge za izvajanje monitoringa okoljskega stanja morskih voda. Pristojni organi za monitoring okoljskega stanja morskih voda za posamezno vrsto monitoringa so določeni na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanja narave in morsko ribištvo. K 7. členu in Prilogi 1 Člen in priloga določata mejne vrednosti in uporabo smernih trendov gibanja vrednosti. K 8. členu, Prilogi 7 in Prilogi 8 Člen in prilogi določajo območja presoje in monitoringa okoljskega stanja morskih voda. K 9. členu Člen določa okvir regionalnega sodelovanja za izvajanje presoje okoljskega stanja morskih voda. K 10. členu Člen določa roke za pripravo prvih metodologij za presojo in monitoring okolsjekga stanja morskih voda. Člen določa tudi roke za pripravo prvih poročil o izvedeni presoji in izvedenih monitoringih okoljskega stanja morskih voda. K 11. členu Člen določa začetek veljavnosti uredbe.